Razprave GDK: 176.1 Fraxinus ornus (L.)+ 181: 562.16: 561.1 : 561 .2 ~ ... ··~ Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L: v Sloveniji Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus arnu s L.) in Slovenia Mitja PISKUR* Izvleček: Piškur, M.: Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik , št. 10/1999. V slovenščini. s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Prevod v ~mgleščino: Mitja Piškur. Mali jesen je pionirska drevesna vrsta, ki uspeva predvsem na sušnih in topl'ih rastiščih na karbonatn i matični podlagi. V združbah, kjer je obilneje prisoten , ima izrazito varovalno vlogo. Rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) smo analizirali na sedmih nahajališčih, kjer smo izbrali 7 ali 8 dreves (skupno 52}. Izvedli smo debelno analizo, sledila je dendrometrijska analiza. Na nahajališčih smo ugotovili rastne značilnosti malega jasena glede na socialno plast (višinsko rast glede na starost, debelinsko rast glede na starost in višinsko rast glede na debelina). Rastne značilnosti malega j.esena se razlikujejo po socialnih plasteh in po rastiščih. Pri malem jasenu je prisoten pojav "vlečenja v višino", ko mali jesen, ki je v nižjih plasteh, zaradi vrzeli v strehi sestaja reagira z naglo rastjo v višino. če gradijo stre-ho sestaja drevesne vrste, ki dosegajo večje končne višine kot mali jesen, doseže tudi mali jesen večjo končno višino kot v normalnih razmerah . Ključne besede: mali jesen, Fraxinus omus (l.}, rastne značilnosti, razširjenost, pionirska drevesna vrsta. Abstract: Pišk l!.l r, M.: Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus omus L.) in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 110/1999. l'n Slovene with a summary. in English, lit. quot. 14. Translated into English by Mitja Piškur. The flowering ash is a pioneer tree species. It grows best on dry and warm sites, rich in carbonate. ln natural plant associations where it appears in abundancy, it has distincUyely protective role. Growth characteristics of the flowering ash (Fraxinus ornus l.) hawe been analyzed on seven selected locations. On each ofthem seven or eight trees hawe been analyzed, 52 all together. Trunk analysis has been made first, followed by a ring analysis. Growth characteristics of the flowering ash were determined on seven stand loca.tions according to sociallayers: growth in height and diameter growth according to age, and growth in height in dependence of dia meter growth. Growth characteristics of the fJowering ash differ according to social layers and sites. Phenomena of "pulling up" is significant for the flowering ash. It happens whlen the flowering ash in lower layers reacts and grows rapidly. When a stand canopy is made of tree species that grow higher than the flowering ash, flowering ash then reaches higher heights than in normal conditions. Key words: Flowering ash, Fraxinus ornus (L.), growth characteristics, distribution, pioneer tree species. 1 UVOD INTRODUCTION V rastiščno pestrem slovenskem prostoru ima svoj naravni areal raz- širjenosti 71 drevesnih vrst, ki dosežejo višino najmanj petih metrov in rastejo v drevesni obliki. Med njimi jih 52 doseže dolžino debla vsaj pet metrov (KOTAR 1995). Široka paleta arealov je posledica dolgotrajnih klimatskih sprememb v daljni preteklosti. Današnja razširjenost nekaterih drevesnih vrst je tudi posledica človekovega vpliva v zadnjem tisočletju. Dejanska sestava gozdov je v precejšnjem neskladju z naravno sestavo, saj so bile v preteklosti pospeševane le gospodarsko zanimive vrste, ostale pa so bile bolj ali manj prezrte. Med prezrte drevesne vrste zagotovo sodi tudi mali jesen. V evropskem prostoru je bil mali jesen v preteklosti pomemben in cenjen zaradi proizvodnje mane in široke uporabe v različnih obrteh. Z razvojem GozdV 57 (1999) 10 * M. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 419 420 Piškur, M.: Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus omus L.) v Sloveniji in opuščanjem rabe mane ter z zamiranjem starih obrti paje izginil v pozabo. Prezrtost malega jesena se je kasneje pri samem gospodarjenju z gozdovi še stopnjevala . Zaradi majhnih doseženih dimenzij ni bil gospodarsko pomemben, in zaradi tega gojitvene ni bil deležen obravnave. Prav tako o njem ni bilo raziskav, kar se zrcali v današnjem majhnem poznavanju njegovih lastnosti in pomena. Mali jesen, ki je drevesna vrsta interglaciala, je razširjen na ekstremno toplih rastiščih, kjer je edafsko in klimatsko pogojen . Človek je na raz- širjenost malega jesena v preteklosti vplival različno. V dostopnih predelih v bližini naselij je les malega jese na izkoriščal za kurjavo, kolje in v obrti, v manj dostopnih in bolj ekstremnih predelih pa je bil človekov vpliv manjši. V gozdovih, kjer je mali jesen zaradi manjše konkurenčne moči prisoten le posamič in podstojno, se je zaradi različnih degradacij, naglih veliko- površinskih posegov in svojih značilnosti pionirske drevesne vrste širil in dosegal večji delež v različnih stadialnih oblikah . Vsekakor pa ima mali jesen velik pomen v gozdnih ekosistemih in kot parkovno drevo, še posebej zaradi svoje varovalne vloge na ekstremnih rastiščih in izredne estetske vloge. Skladno z razvijajočimi zahtevami po načelih sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti se bo njegov pomen še povečal. Da pa bo mali jesen, ki mu že oznaka "mali" daje pomanjševalen in nepomemben prizvok, dobil mesto, ki mu pripada, in postal "velik", bo potrebno razširiti in osvojiti znanja o njegovih ekoloških zahtevah, gojitvenih lastnostih in funkcijah, ki jih opravlja. 2 RAZŠIRJENOST, MORFOLOGIJA, EKOLOGIJA IN UPO RAB- NOST MALEGA JESENA 2 DISTRIBUTION, MORPHOLOGY, ECOLOGY AND USEFULNESS OF FLOWERING ASH 2.1 Razširjenost malega jesena 2.1 Distribution of flowering ash Mali jesen je južnoevropska drevesna vrsta . Areal njegove razširjenosti sega od vzhodne obale Španije (Valencia), ki predstavlja najzahodnejše nahajališče, preko Korzike, Sardinije, celotne Italije razen Padske nižine, Balkana, kjer ga ni v Panonski nižini, romunske Transilvanije in južnih Karpatov ter preko Bolgarije do Črnega morja, kjer se od Istanbula nadaljuje v širokem pasu ob Sredozemskem morju Turčije (Anatolija) do konca gorovja Taurus, ki predstavlja najvzhodnejši del areala. Zajema večino sredozemskih otokov, ki predstavljajo južno mejo razprostranjenosti. Sever- na meja poteka po južnem delu Alp preko madžarskega sredogorje do gore Bihar v Romuniji . Areal malega jesena je prikazan na karti 1. Osrednji del vertikalne razprostranjenosti predstavlja gričevnata mon- tanski svet. Malega jesena ni v nižinah (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Najvišje uspeva na Južnem Tirolskem, kjer sega do nadmorske višine 1.500 metrov. V švicarskem kantonu Tessin se povzpne do nad- morske višine 1.165 metrov, v Italiji pa sega nad Genova v Apeninih do nadmorske višine 1.300 metrov (HEGI 1927). Mali jesen je razširjen skoraj po vsej Sloveniji, ni ga le v nižinah (Pa- nonska nižina, Sorško polje, Dravsko polje ... ). Kot submediteranska dre~ vesna vrsta je pogost na slovenskem nizkem Krasu, kjer se pojavlja kot pionir na opuščenih kmetijskih površinah in v pionirskih gozdovih črnega GozdV 57 (1999) 10 Piškur, M.: RazširJenost m rastne značilnosti malega Jesena (Fraxinus omus L.) v Slovenij i bora. Pogost je na Dolenjskem (Suha krajina in Bela krajina), na območju posavskega hribovja, v predalpskem prostoru in drugje na ekstremno toplih legah, kjer sta matični podlagi apnenec in dolomit (KOTAR 1 BRUS 1998). 2.2 Taksonomija in morfologija malega jesena 2.2 Taxonomy and morphology of flowering ash Izvor besede Fraxinus ornus verjetno izhaja iz grške besede oreinos (gorski). Theophrast (372-287 pr. n. š., Aristotelov učenec in utemeljitelj botanike) mali jesen imenuje Melia ali Oreome/ia. Romani so ga poznali pod imenom fraxinus. Iz tega imena je izpeljana beseda fraxinetum (HEGI 1927). Mali jesen (Fraxinus ornus L.) ima več različnih imen: -v Sloveniji: mali jesen, kraški jesen, pečni jesen, beli jesen, gorski jesen; - na območju nekdanje Jugoslavije: crni jasen, krški jasen; - nemško: Mannaesche, Blumenesche; -angleško: Manna ash, Flowering ash. Spada v družino oljkovk (Oieaceae) in v rod jesenov (Fraxinus). Zaradi pestre geografske razširjenosti areala so se izoblikovale različne rase, ki se morfološke ločijo predvsem po obliki in zgradbi listov; razlike obstajajo tudi v morfologiji cvetov in plodov. GozdV 57 (1999) 10 Karta 1 : Naravna razširjenost ma- lega jesena (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997) Map 1: Natural distribution of flo- we ring ash (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997) 421 Piškur, M Slika 1. Lubje malega in velikega jesena (zgoraj: mali jesen, spodaj: veliki jesen) Figure 1 · Bark of flowering and common ash (above: f/owering ash, below: common ash) 422 Mali jesen običajno raste kot drevo, visoko 8~ 15 m in debelo do 30 cm; redkeje doseže višino 20 m in premer 50 cm (KOTAR 1 BRUS 1998). Na zelo ekstremnih rastiščih, kot so strma gruščnata pobočja, in na slovenskem Krasu pa ima grmovno obliko (ABDUL-HADI 1 ZUPANČIČ 1984). Deblo, ki je običajno kratko in krivo, se z močnimi vejami razrašča v krošnjo z navzgor štrlečimi vejami, ki se vilajo. V mladosti ovalna krašnja postane s starostjo vse gostejša in zaradi fototropičnosti asimetrična (KOTAR 1 BRUS 1998). Skorja je temno sive do sivozelene barve, dolgo nerazpokana in gladka, pogosto močno porasla s skorjastimi lišaji. Razbrazda se šele v visokih starostih. Koreninski sistem je plitev, z močnimi stranskimi koreninami, iz katerih se v globino obilno razraščajo intenzivno prepletene tanjše korenine (KOTAR 1 BRUS 1998). Mladi poganjki so olivno zeleni do rjavkastosivozeleni in pokriti s šte- vilnimi enakomerno porazdeljenimi svetlorjavimi lenticelami (KOTAR 1 BRUS 1998). Dolgi poganjki so pri vrhu fino odlakani (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Vršni popki so večji od stranskih, večinoma srebrnosivi ali rjavkasti, s finim poprhom, stožčasti, s štirimi luskolisti, ki so pri vrhu zašiljeni. Stranski popki so jajčasti, sivi do rjavkasti, z dvema luskolistoma (KOTAR 1 BRUS 1998). Listi so navzkrižni, lihopernati in dolgi do 20 cm, redko daljši. Sestavljeni so iz petih do devetih (običajno sedmih) kratkopecljatih 4-8 cm dolgih ovalnih napiljenih lističev. Lističi so pri dnu klinasti ali zaobljeni in proti vrhu kratko priostren i. Listi so zgoraj sivozeleni in ob osrednji žili sprva odlakani; spodaj so svetlo zeleni in ob glavni ter stranskih žilah rjasto odlakani. Jeseni se obarvajo rumeno ali pa vijoličastordeče (KOTAR 1 BRUS 1998). Cvetovi so združeni v 1 0-20 cm dolga bujna latasta socvetja, ki so sprva pokončna, kasneje viseča (KOTAR 1 BRUS 1998). Cvet sestavljajo: -štirje parno zrasli belorumeni in črtalasti venčni listi, ki so dolgi 7-15 mm, - štiridelni zelo kratki in zrasli čašni listi, -dva prašnika, ki sta daljša od pestiča in na dnu zrasla, - pestič. Zgradba cvetov je zelo raznolika, saj obstajajo enospolni in dvospo!ni cvetovi, enospolna in dvospolna socvetja ter enodomna in dvodomna drevesa . Mali jesen cveti obilno, in to vsako leto v prvi polovici maja po olistanju. Prijetno dišeče cvetove oprašujejo čebele in čmrlji (KOTAR 1 BRUS 1998). Plodovi so rdečkastorjavi krilati oreški, ki dozorijo avgusta in septembra (KOTAR 1 BRUS 1998), odpadejo pa čez zimo. Krilce je malo daljše kot orešek in se topo konča. Tisoč semen je težkih od 60 do 70 gramov. Vzkalijo naslednjo pomlad z nadtalno kalitvijo; kotiledoni so podolgovati, primarni listi nazobčani (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Les je venčasto porozen in ima podobne lastnosti kot pri velikem jesenu. Trakovi se ne vidijo (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Beljava je široka in svetlorumeno do rdečkasto obarvana. Obarvana jedrovina ima rdečkastorumen do svetlo siv ton (KOTAR 1 BRUS 1998). Specifična teža (r 0 ) je O, 76 g/cm3 (Enciklopedija šumarstva 1959). Les je na prostem obstojen 40 let, v vodi pa le 1 O let (Enzyklopadie der Holz- gewachse 1997). GozdV 57 (1999) 10 Piskur M. Razsiqenost in rastne znadlnosti malega jesena tFraxmus omus L.) v SloveniJI 2.3 Ekologija malega jesena 2.3 Ecology of flowering ash Mali jesen je značilna vrsta južnoevropskih termofilnih gozdov na bazični matični podlagi. Ima velike potrebe po toploti in je zato izrazito termofilna vrsta. Glede vlage ni zahteven, zato uspeva predvsem na izrazito sušnih, toplih in južno eksponiran ih legah (KOTAR 1 BRUS 1998). V srednji Evropi raste večinoma na karbonatni matični podlagi. V južni Evropi uspeva tudi na silikatni matični podlagi. Na splošno velja, da uspeva na tleh, kjer se pH giblje v razponu od 6,0 do 8,5 (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Potrebuje zračna tla, ker korenine intenzivno dihajo. Zato ga ni na težkih vlažnih ali oglejenih tleh. Glede količine padavin ni zahteven, saj s svojim specifičnim delovanjem koreninskega sistema dobro izkoristi spomladanske padavine, poletnim sušam pa se prilagodi z zmanjšanjem dihanja na mini- mum in ne odvrže listov. Potrebuje vsaj od 500 do 650 mm padavin letno (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). V Sloveniji ga najdemo tudi na tleh, razvitih na nekarbonatni matični podlagi (tuf, diabaz) (GOBEC 1998). V mladosti ima značilnosti pol svetloljubne do pol sencovzdržne drevesne vrste, kasneje njegove potrebe po svetlobi naraščajo. Mali jesen ima vse lastnosti pionirske drevesne vrste, saj obilno obrodi vsako leto, seme je lahko in ga na večje razdalje prenaša veter, odporen je proti suši, vročini in mrazu, njegova rastje v mladosti nagla (KOTAR 1 BRUS 1998). Krašnja je redka in prepušča svetlobo, zato ustvarja le rahel zastor, kar omogoča drugim drevesnim vrstam, da ga sčasoma ujamejo in prehltijo v višinski rasti. Listni o pad ugodno vpliva na tla (razmerje C/N je 21) in se hitro razgradi (v enem letu). Mali jesen se razmnožuje tudi z odganjanjem iz korenin (speči popki), pogosto ko odmre krašnja, in iz poleglih vej, ki tvorijo lasten ko- reninski sistem in se kasneje ločijo od matičnega osebka (RUPAR 1992). Utesnjena in deformirana krašnja se lahko regenerira le pri mlajših osebkih (Enzyklopadie der Holzgewachse 1997). Mali jesen je pred različnimi patogen imi organizmi zaščiten le s fenol- glikozidi v skorji. Nekroze na lubju povzroča bakterija Pseudomonas syrin- gae, raka na deblu gliva Nectria galligena, gnilobo v deblu pa gliva Phe/linus torulosus. Med insekti mali jesen napada manin škržat (Cicada orni). Pomembnejša sta dva li ča rja (podlubniki): pisani jesenov ličar (Lepersinus varius) in mali jesenov ličar (Hy/esinus oleiperda). Zrelostno se hranita na mladih poganjkih pri osnovi popkov in na vejicah. Pisani jesenov ličar povzroča tvorbo nabreklin- jesenove rože. Oba sta primarna in sekundarna (TITOVŠEK 1 988). Gladko skorjo rad lupi jelen. Poškodbe so prisotne tudi na mladju, kjer jelenjad in srnjad obgrizuje predvsem terminalne popke in mlade poganjke. Mali jesen ni občutljiv na visoke temperature, odporen je na zimski mraz, prizadenejo ga le pozne spomladanske pozebe. Odporen je na onesnažen zrak, tudi na večje, dalj časa trajajoče emisije (KOTAR 1 BRUS '1 998). Na ekstremnih, neustaljenih in skalovitih pobočjih ga poškoduje pada- joče kamenje, vendar se sekundarno regenerira s pomočjo novih poganjkov (ABDUL-HADI 1 ZUPANČIČ 1984). 2.4 Uporabnost malega jese na 2.4 Usefulness of flowering ash Uporabna vrednost malega jesena se je s časom spreminjala, zato jo najbolje spoznamo iz zgodovinskih virov. Raznolikost uporabe malega jesena v preteklosti je povzeta po Hegiju (HEGI 1927). GozdV 57 (1999) 10 Slil 2 o 1900 :::=- ~ ~ ~ / v / ~ / / 1 1920 1940 1960 1980 2000 Leto 1 Year SR2 =socialni razred 21 social class 2: H =14,4717*(1-exp(-0,0147*8))0·6509 SR3 = socialni razred 3 1 social class 3: H=11, 1 049*(1-exp(-0,0721 *8))1·7894 SR4 =socialni razred 4 1 social class 4: H=109,8764*(1-exp(-0,001 0*8))0·6697 Navedene značilnosti so najbolj razpoznavne v Prelesju: priraščanje v višino glede na starost v Prelesju prikazuje grafikon 1. V Prelesju je bilo najvišje ravno potisnjen o drevo, ki je raslo v vrzelastem hrastovo-bukovem debeljaku. Višinska rast potisnjenih dreves je bila enakomerna. Ta drevesa so bila vseskozi pod zastorom vrzelastega debeljaka, zato so zaradi foto- tropičnosti razvila asimetrične, a normalno vellke krošnje. 6.2.2 Debelinska rast 6.2.2 Growth in diameter Na debelinsko rast malega jese na vplivajo: -socialni položaj, - rastišče, - drevesne vrste, ki gradijo streho sestaja, - način nastanka sestaja (oblika sukcesij, način pomladitve sestaja). Rast v debelina je odvisna od rasti v višino. Primerjava dreves različnih socialnih položajev v strehi sestaja pokaže na velik vpliv osvetljenosti krošenj na debelinsko priraščanje. Tako je razumljivo, da je najdebelejše drevo raslo kot soliter (Prelesje). Potisnjena drevesa imajo izrazito majhno debelinsko rast, izjema so podstojna dre- vesa, ki rastejo v večjih vrzelih; na večje dotoke svetlobe je mali jesen v podstojnem položaju sposoben reagirati z večjim debelinskim priraščanjem, v našem primeru do starosti 33 let (Bukova gora). Na nahajališču Podvežak (Cephalantero-Fagetum, OBERDORFER 1957) je debelinska rast pod- stojnih dreves majhna, a enakomerna skozi celo življenjsko dobo; to kaže na veliko mero sencovzdržnosti. Vpliv tal in gozdne klime na debelinsko priraščanje je opazen na Vremščici, kjer sovladajoča drevesa nimajo manj- še debelinske rasti kot drevesa iz vladajoče plasti (pionirji pri zaraščanju košenic). Navedene značilnosti debelinskega priraščanja glede na socialni razred so razvidne v Prelesju, ponazarja jih grafikon 2. V Prelesju je vpliv so- cialnega razreda najbolj očiten v strehi sestaja. Kljub temu da so imela tako vladajoča kot tudi sovladajoča drevesa simetrične in normalno velike krošnje, je bilo priraščanje v debelina različno. Glavni vzrok je v večjem GozdV 57 (1999) 10 Grafikon 1. Višinska rast malega jesena v Prelesju glede na sod- alno plast Graph 1: Growth in height offlo- wering ash according to the social layer in Prelesje 429 Piškur. M RazširJenost Jn rastne znacilnosti malega jesena (Fraxmus ornus L) v Sloveniji Graf1kon 2· Debelinska rast ma- lega jesena v Prelesju glede na socialno plast Graph 2· Growth in diameter of flowering ash according to the social layer in Prelesje 430 E' -2.. 30 ~ Q) 25 E .~ 20 -r------+-----f- ----..,~-----f------:::;--1 a "E 15 +-----+-----~----~--+-------+~-------( ~ ro 10 +-------+----~~--~--~-~~=--~ .~ Q5 ~ 5 +-----+--~-~~~~~----~---~ o o +-~-----+----r-~--~----~---__, 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Leto/ Year SR2 =socialni razred 2 1 social class 2: D=37,9084*(1-exp(-0,0297*S))1·9503 SR3 =socialni razred 3/ social class 3: D=27,8308*(1-exp(-0,0348*S))2.4994 SR4 = socialni razred 4 1 social class 4: D=455,2817*(1-exp(-0,0007*S))1.3°74 dotoku svetlobe v višje plasti. Podstojna drevesa so imela zaradi rasti pod zastorom bukovo-gradnovega sestoja izrazito majhno debelinsko priraš- čanje. 6.2.3 Višinska rast glede na debelino 6.2.3 Growth in height in dependence of diameter Priraščanje v višino glede na debelina najbolje prikaže dinamiko rasti malega jesena. Omogoča nam sklepanje o ras tnih pogojih in individualnem okolju v času razvoja. Nadalje nam tak prikaz omogoča sklepanje o procesih razslojevanja. Iz takega prikaza je razvidno tudi dimenzijsko razmerje dreves in s tem posredno sklepanje o stabilnosti v tako nastajajočih sestoj ih (razmerje H/01.3). Krivulje višinske rasti glede na debelina si sledijo v sledečem vrstnem redu: najvišje leži krivulja potisnjenih dreves, nato pa si sledijo krivulje sovladajočih, vladajočih in nadvladajočih dreves. Razlike med višinsko rastjo glede na debelina nadvladajočih plasti kažejo na različen potek sukcesij . Sovladajoča drevesa imajo višje ležeče krivulje kot vladajoča, to pa je posledica naglega vzpona iz nižjih plasti. Zanimivo je, da ima krivulja sovladajoče plasti pri nižjih debelinah podoben potek višinske rasti glede na debelina kot potisnjena drevesa, kasneje (ob vključitvi v streho sestaja) pa se približa značilnostim vladajoče plasti. Značilnosti višinskega priraščanja glede na debelina in ločeno po soci- alnih plasteh so razvidne na primeru nahajališča Prelesje. Priraščanje v višino glede na debeli no na nahajališču Prelesje prikazuje grafikon 3. Iz grafikona je razvidno, da dosegajo potisnjena drevesa večje končne višine kot drevesa, ki so bila v strehi sestaja. Vladajoča drevesa malega jesena so bila celo življenjsko dobo v strehi sestaja ter polno osvetljena, zato so lahko razvila normalno velike in simetrične krošnje . Imajo najmanjše priraščanje v višino glede na debelino, kar pomeni, da so imela majhno dimenzijsko razmerje in so bila zaradi tega statično stabilna. Sovladajoča drevesa imajo do višine šestih metrov podobno višinsko priraščanje glede na debelina kot potisnjena drevesa, kar je posledica velikega višinskega prirašča nja sovladajočih dreves do te višine. Največje višinsko priraščanje GozdV 57 (1999) 10 Piškur. M.: Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus omus L.) v Slovenij i 16 14 / v ~ 12 1:: 1 o -~ ~ 8 E ro 6 c ;u; / 1 - ----~ -r--1// v-- l_---------- ;} v / v--- v > 4 1/ - SR2 r-- 1 -SR3 2 -SR4 ~ o o 5 10 15 20 25 30 35 Debelina (cm) f Diameter (cm) SR2 = socialni razred 2 1 social class 2: H=36,0702*(1-exp(-0,0017*D))0•4059 SR3 =socialni razred 3/ social class 3: H=10,9797*(1-exp(-0,1559*D))0·7407 SR4 =socialni razred 4 1 social class 4: H=29,7496*(1-exp(-0,0464*D))0·8397 glede na debelina imajo potisnjena drevesa, kar je rezultat rasti pod za- staram in majhnih krošenj. Višinska rast glede na debelina nakazuje obliko rasti, ki ponazarja specifičnost različnih individualnih okolij na obravnavanih nahajališčih. Za vladajočo plast je višinska rast predstavljena na grafikonu 4. 16 14 12 :[ 1:: 10 -~ Q) ::r: 8 --E / / ......... ....... .. / ·:; . .... ~;·:· · ·· · " · ·· ........ ............. . -~· ·-··. (IJ 6 c ;ii) > 4 /~······ :~:·::·:~·::~·:: .. - ;---~~!p-t.·""':-:.·.· ~:j.<.·~--·.·:7.:.,.:.;. • -.·-=-· ....,..._ _ --+ ___ t-----1 ......... Prelesje r- . . · ·---·- Vremščica +--h"--,...:t------t---+----+----J --·Mali Kum r- 2 t_··/ ·_-·-_-·_-~~~~~e o +-----+-----+-----+-----+-----+-----+---~ o Prelesje: Vremščica: Mali Kum: Višnje: Trbonje: 5 10 15 20 25 Premer (cm) 1 Diameter (cm) H=36,0702*(1-exp(-0,0017*D))oAos9 H=51 ,0447*(1-exp(-0,0022"'D))0·5501 H=18, 7394*( 1-exp(-0,0447*D))o.s22a H=87, 7300*( 1-exp(-0,0031 *0))0-6352 H=18,6645*(1-exp(-0,0353•D))0·6293 GozdV 57 (1999) 10 30 35 Grafikon 3: Višinska rast malega jesena v Prelesju glede na debe- lina in ločeno po socialnih plasteh Gra ph 3: Growth in height of flo- wering ash in dependence of diameter growth separated by sociallayers in Prelesje Grafikon 4: Višinska rast malega jesena glede na debelina v drugi socialni plasti na različnih naha- jališčih Gra ph 4.-Growth in height of flo- we ring ash in dependence of diameter growth in second social layer on different locations 431 432 Piškur, M. Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxmus omus L. ) v Slovenij i Specifična oblika poteka rasti je prisotna v Prelesju in na Vremščici. V Prelesju je analizirane drevo raslo na južni eksponirani zarašča joči košen ici; podobne pogoje okolja imajo tudi vladajoča drevesa na Vremščici. Očitno gre za rastišča, kjer so bila drevesa vladajočega sloja prisotna kot pionirji v prvih stadijih zaraščanja in so rasla na prostem ter bila polno osvetljena . Nasprotno ima mali jesen največjo višinsko rast glede na debeli no na Malem Kumu in v Višnjah, kjer je prav tako prisotno zaraščanje kmetijskih površin, vendar so drevesa drugega socialnega razreda rasla v sklenjenih oblikah. Med obema tipoma je višinska rast glede na debeli no na nahaja\išču Trbonje s svojimi specifičnimi ekološkimi razmerami. Znotraj sintaksonomske enote Hedero-Fagetum vpliva na potek višinske in debelinske rasti vpliva način nastanka in potek sukcesij . 7 ZAKLJUČEK 7 CONCLUSION Mali jesenje pionirska drevesna vrsta, ki se masovno pojavlja v različnih sukcesijskih stadijih. Temu sta prilagojeni tudi višinska in debelinska rast, zato je potek rasti glede na socialne razrede na obravnavanih rastiščih različen, tako zaradi različnih rastiščnih pogojev kot tudi zaradi različnega načina nastanka. Ker je rast malega jesena močno odvisna od razmer okolja (socialni položaj itd.), imamo na vsakem rastišču specifično rast glede na socialni sloj. Ker je mali jesen v sedanjih sestojih na večini obravnavanih nahajališč (izjemi sta Podvežak in Trbonje) igral pionirsko vlogo, je potek njegove rasti zelo različen . Tako je rast pri osebkih nižjih socialnih plasti večja kot pa pri osebkih višjih socialnih plasti. Pri osebkih nižjih slojev imamo opraviti s t. i. "vlečenjem v višino": mali jesen, ki je v nižji socialni plasti, zaradi vrzeli v strehi sestaja, ki je višja od višine, ki bi jo v normalnih pogojih dosegel mali jesen, doseže večjo višino, da tako s krošnjo pride do svetlobe. Iz tega razloga pri analiziranih sestoj ih težko govorimo o tipični rasti malega jesena na rastišču . Individualno okolje drevesa ima močnejši vpliv kot pa rastišče . Individualno okolje predstavljajo predvsem neposredne razmere, ki so vplivale in še vplivajo na osebek. V našem primeru je to predvsem socialni položaj . Višinska rast glede na de belino najbolje prikaže različen potek rasti po socialnih razredih. Nadvladajoča drevesa imajo najnižje ležeče krivulje, sledi razred vladajočih , nato razred sovladajočih in nazadnje razred potis- njen ih dreves, ki ima na večini rastišč strmo višinsko rast glede na debeline. Nadvladajoča in vladajoča drevesa, ki so imela pionirski značaj, imajo manjšo višinsko rast kot tista drevesa, ki so na istih nahajališčih rasla podstojno v že oblikovanem sestoju s specifično gozdno klimo in izboljša- nimi lastnostmi tal. Nasprotno je njihova debelinska rast večja, kar pomeni, da so dosegla ob danem premeru manjše višine. Z nizkim dimenzijskim razmerjem so drevesa malega jese na v nadvladajoči plasti statično stabilna in tvorijo ogrodje novo nastajajočega gozda. Socialni razred sovladajočih dreves ima večjo višinsko rast glede na nadvladajoča in vladajoča drevesa, kar pomeni, da so ta drevesa iz spodnjih položajev zrasla v streho sestaja z naglo višinsko rastjo. Z vključitvijo v streho sestaja pričnejo drevesa močneje priraščati v debelina. Mali jesen se je sposoben v razgibanih strukturah vključiti v streho sestaja in začeti normalno debelinsko priraščati. Potisnjena drevesa so rasla v drugačnih pogojih kot drevesa iz strehe sestaja, običajno so bila celo življenjsko dobo podstojna . Glede na naha- GozdV 57 (1999) 10 Piškur. M : Razširjenost in rastle značilnosti malega Jesena (Fraxinus omus L ) v Sloveniji jališča imajo raz!lčen potek rasti, prevladujejo vitka drevesa z majhnimi krošnjami, vendar kljub temu priraščajo v debelina, kar dokazuje, da lahko rastejo podstojno tudi celo življenjsko dobo in se prilagodijo zastoru. Mali jesen ima na obravnavanih rastiščih sledeče osnovne značilnosti: 1. Na obliko njegove krošnje vpliva socialni položaj. 2. Dosega starost preko 1 OO let. Še posebej je to izrazito v združbi Cepha- /anthero-Fagetum, kjer so rasla najstarejša drevesa ( 166 in 151 let). 3. Na obravnavanih rastiščih lahko v primeru pionirskega nastanka ostane v strehi sestaja do starosti 80 let. 4. Dosega višino od 15 do 16 m, predvsem če je v nižjih plasteh in raste v razgibanih sestojnih zgradbah. 5. Največje premere doseže ob polni osvetljenosti in rasti na prostem (35,6 cm). če raste v sklenjenih sestojih, tudi v visoki starosti ne dosega prsnih premerov nad 30 cm. Mali jesen uspeva v Sloveniji predvsem na različnih tipih tal na karbo- natni podlagi: od razvitejših (rjava pokarbonatna tla) do manj razvitih (labilne, sušne in skeletne rendzine). Nahaja se tudi na tleh, razvitih na nekarbonatni matični podlagi (tuf, diabaz) (GOBEC 1 998). Pogosto uspeva na lahkih plitvih tleh; tudi na močno skeletnih, kjer je razširjen predvsem zaradi izredno razvejanega koreninskega sistema. Uspeva tudi na prepad- nih stenah, kjer se obdrži s svojim prilagodljivim koreninskim sistemom in se zadovolji z minimalnimi količinami hranil (Alpe, prepadne stene v dolinah reke Krke in Kolpe). Mali jesen je prisoten v različnih gozdnih združbah, kjer predstavlja nepogrešljiv sestavni del gozdnega ekosistema. Družbene potrebe po funkcijah ma!ega jesena so različne glede na naravo funkcij. 1. Proizvodne vloge Med proizvodnimi vlogami ima mali jesen lesnoproizvodno vlogo in vlogo pridobivanja drugih dobrin. Lesnoproizvodna vloga je prisotna tam, kjer ljudje uporabljajo les malega jesena predvsem za kurjavo, vinogradniške kolje in kot droben tehnični les za domačo uporabo. Vloga pridobivanja drugih dobrin je bila v preteklosti pomembna v Sredozemlju za proizvodnjo mane; v Sloveniji pa bi malemu jesenu težko pripisali to vlogo. 2. Okoljske vloge Med okoljskimi vlogami ima mali jesen izrazito varovalno vlogo, ki je tudi najpomembnejša. Mali jesen je pomembna vrsta varovalnih gozdov, še posebej na ekstremno suhih, toplih in skalovitih rastiščih s plitvimi in skeletnimi tlemi ter na slovenskem Krasu. Gradi večino trajno varovalnih gozdov (62 %; izračunana iz površin trajno varovalnih gozdov (KOŠIR 1976) in pregleda združb, kjer je prisoten mali jesen (SMOLE 1988)). S svojim razvejanim koreninskim sistemom ustaljuje tla in preprečuje erozijske procese. Na neustaljenih gruščnatih pobočjih kljubuje stalnim erozijskim procesom s svojo sposobnostjo odganjanja iz pa nja in korenin (speči popki). Kot pionirska drevesna vrsta je mali jesen prisoten pri zarašča nju kraških goličav, opuščenih kmetijskih površin in pri večjih posegih ter razgalitvah na rastiščih, kjer je naravno prisoten. S svojim bogatim koreninskim plete- žem in opadom izboljšuje lastnosti tal in tako ustvarja pogoje za vzposta- vitev rastišču naravne drevesne sestave. 3. Socialne vloge Med socialnimi vlogami ima mali jesen v mestih, v turističnih in rekre- acijskih območjih estetsko vlogo. Le-ta je izražena zaradi atraktivnih belih cvetov, ki širijo prijeten vonj, in živega jesenskega obarvanja listov. GozdV 57 (1999) 10 433 Piškur, M.: Razširjenost in rastne značilnosti malega jesena (Fraxinus ornus L.) v Sloven iji Distribution and Growth Characteristics of Flowering Ash (Fraxinus ornus L.) in Slovenia Summary The flowering ash belongs to the tree speci es that were commonly overlooked in the last century due to the Jack of knowledge about their characteristics and usage value. The flowering a·sh was of a great importance in the past because of the manna production. It is an undemanding tree species. · It grows best on carbonate enriched soils, especially on dry and warm sites. It is sp read al most all over Slovenia, but can not be found in the lowlands. It is present in many ecosystems; it is also present as a constructor of most protective forests . At the beginning of its growth the characteristics are of a half lig,ht demanded to half shade tolerant tree species. The flowering ash has all the qualities of a pioneer tree species. It appears in large quantities in different successive phases on deserted farms and degraded lands. lts abundant falten lea ves and light, not den se crown make ideal conditions for afforestation of cl imax tree species. Growth characteristics of the flowering ash were analyzed on the sites where it is densely pl.anted and grows as a tree . Seven sites were selected . On each of them, seven to nine- trees belonging to different social classes, were analyzed. Trunk analysis was made first, fo llowed by a ring analysis. Regression analyses were furt:her made from the data collected. The floweri•ng ash appears in different successive phases. lts growth differs according to the social layers. Growth characteristics also differ because of different origins. They are best presented by height growth in regard to a diameter which is to be the lowest in a pioneer growth. Superior trees have low dimensional ratio, therefore, they form a framework of newly appearing successive forms. The flowering ash has the ability to incorporate into a stand canopy trom lower layers- a "pulling up·" phenomena. ln such cases it reaches higher final heights because of rapid growth in height. That is why the lower layers are younger. The trees which were suppressed during their life circle continue with the diameter growth, meaning that the flowering ash can grow under a canopy during its life circle. The most im porta nt role of the flowering ash is its protective function , whereas the timber production is less important. Nowadays the flowering ash is being recognized for its aesthetic 1/alue. VIRI/ REFERENCES ABDUL-HADI, A. / ZUPANČIČ, M. , 1984. Strategija življenja listavskih drevesnih vrst na zelo suhem rastišču glede na koreninski sistem.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, (24), s. 357-365. GOBEC, J., 1998. Pomlajevanje nasadov smreke (Picea abies Karst) na Rudnici pri Podčetrtku.- Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana, 64 s. HEGI, G., 1927. lllustrierte Flora vom Mittei-Europa . Band V/3. Teil.- Munchen, Carl Hauser Verlag, 2254 s. KOŠIR, Ž., 1976. Zasnova uporabe prostora; Gozdarstvo; Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno- proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.- Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in IGLG pri Biotehniški fakulteti , Ljubljana, 154 s. KOTAR, M., 1995. Bogastvo drevesnih vrst v gozdu in revščina dreves nih vrst pri ravnanju z gozdom.- Zbornik seminarja: Prezrte drevesne vrste, Ljubljana, s. 7-23. KOTAR, M. 1 BRUS, R., 1998. Naše drevesne vrste.- Rokopis (oddano za tisk pri Slovenski matici). PIŠKUR, M., 1998. Razširjenost in ras tne značilnosti malega je sena (Fraxinus o mus L.) v Sloveniji.- Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 83 s. RUPAR , D., 1992. Minoritetne drevesne vrste na Kočevskem.- Diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana. SMOLE, 1., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.- IGLG Ljubljana, Ljubljana, 154 s. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki (Scolytidae) Slovenije. Obvladovanje podlubnikov.- Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 128 s. UGRENOVIC, A., 1948. Upotreba drveta i sporednih produkata šume.- Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb, 429 s. Enzyklopadie der Holzgewachse.- 1997. 7. Erf. Lfg 3. Sortimentskatalog 95/96,1996.- Bad Zwischenahn, Joh . Bruns, 612 s. šumarska enciklopedija 1, 1959.- Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb, 768 s. 4 34 GozdV 57 (1999) 10