v. yy \ KNJIŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE UuLljansKa 58 [ 23 ff 90 i A .. GLASILO DELAVCEV JOSAME _^uw \g;-DD V UVIPCAg ' m 3=jrn=i IZHAJA OD OKTOBRA 1965 • ŠT. 2 • FEBRUAR 1990 ,,,,, .0^ LETO XXV \ K \L^ o • 20 let okteta TOSAMA • Zame gre: za moje znanjef delo in pravičnost SINDIKAT NA ZAČETKU NOVE POTI • Formalno nič več izvršni odbor, ampak sindikalni zaupniki • Za predsednico ponovno izvoljena Danica Avbelj • Program uresničljiv le ob popolni neodvisnosti 20. januarja je sindikat organiziral občni zbor - tokrat malo drugače, kot smo ga vajeni. Izbira dneva - sobota popoldne - se sicer ni pokazala za najbolj posrečeno, kot je pokazala skromna udeležba. Vendar je bilo to pričakovati in sindikat je zavestno šel v tako spremembo. Kdor do dela sindikata ni ravnodušen, se je občnega zbora udeležil. Po začetni sorazmerni nezainteresiranosti je upati, da si bo s prenovljeno vlogo sindikat pridobil več zaupanja v prihodnje. Kakorkoli že, volitve so bile izpeljane, z večino glasov prisotnih udeležencev občnega zbora je bila za predsednico sindikata podjetja ponovno izvoljena DANICA AVBELJ. Preden jo povprašamo o načrtih za delo v prihodnje pa si najprej oglejmo sindikalni program. Ije s podanimi pobudami, predlogi in zahtevami (vključno z organiziranjem in vodenjem stranke). Člani sindikata TOSAMA imajo v okviru zastavljenih programskih usmeritev naslednje pravice in dolžnosti: - brezplačna pravna pomoč in zaščita; - dodatno izobraževanje in usposabljanje; - pomoč članom, ki bi ostali brez dela v posredovalnicah dela; - sindikalna pomoč iz solidarnostnih skladov socialno najbolj ogroženim ljudem v primeru stečaja ali likvidacije podjetja, nesreče pri delu, bolezni, nezgode ali smrti; - letovanje in pomoč za preventivno zdravljenje, okrevanje in počitniški oddih; - rekreativna in kulturna dejavnost članov; - organizirana ugodna nabava osnovnih življenjskih potrebščin. »Formalno izvršnega odbora ne bo več, pa so s strani sindikalnih skupin imenovani zaupniki, ki bodo imeli v bodoče podobno nalogo^- kot člani bivšega izvršnega odbora. Imeli bodo večjo odgovornost, kajti oni bodo tisti, na katere se bodo delavci lahko neposredno obrnili. Njihova dolžnost je, da prisluhnejo vsakemu predlogu, mnenju, vprašanju, pritožbi, kijih posredujejo predsedniku sindikata, ki se bo odločil, kako pristopiti k reševanju. Zaenkrat so pooblastila tako zaupnikov kot predsednika še zelo nedefinirane, jasneje pa bodo po 12. kongresu ZSS, ko bo sprejet Statut. Delavci Tosame se v svoj sindikat včlanjujejo zato, da lahko v njem in preko njega urejajo, izražajo, oblikujejo in uresničujejo svoje in skupne interese, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na: - delitev plač; - uveljavljanje pravic iz dela in delovnega razmerja; - uveljavljanje varnega dela in zdravega delovnega okolja; - zagotavljanje uresničevanja sou-pravljalskih pravic delavcev; - varstvo delavcev, če so kršene njihove pravice (delavske, človeške in druge); - spremljanje in nadziranje uresničevanja sprejetih odločitev in pobud sindikata; - urejanje vprašanj skupne porabe in družbenega standarda. Člani sindikata se bomo organizirano prizadevali uveljaviti zastavljene ci- Na podlagi statuta pa bomo tudi mi v podjetjih izdelali svoja pravila. Lahko rečemo le to, da naloga sindikalnega predsednika ne bo lahka in da kliče po profesionalcu. Glede na pravico svobodnega včlanjevanja in organiziranja sindikatov, se bo vsak delavec prostovoljno odločil o vstopu v sindikat. Seveda bo le tak delavec deležen zaščite in ugodnosti, ki jih bo nudil sindikat. Ker nova zakonodaja daje delavcem manj zaščite, verjamem, da bo vsak zainteresiran želel postati član sindikata, saj si bo le tako lahko zagotovil varstvo pravic. Sindikat bo postal pogajalec, posrednik med delavcem in delodajalcem, podjetnikom. Zaradi povsem nove vloge sindikata se bomo morali še veliko naučiti. V celotnem sistemu naj bi poglavitno vlogo prevzeli panožni sindikati. Kako bo potekalo sodelovanje, še ne vemo, začasni povezovalec bo občinski sindikat, na katerega se bomo po potrebi obračali. Prva faza na poti do stanovskih sindikatov je formiranje pododborov; sestavljajo jih predsedniki sindikata podjetij posamezne dejavnosti (v našem primeru tekstilne: TOSAMA, Induplati, Uni-verzale...) V novi vlogi bo sindikat zaščitnik delavčevih pravic. Novost je tudi v tem, da vodilni delavci ne bodo mogli biti člani sindikata podjetja, lahko pa se bodo vključili v drug ustrezen stanovski sindikat. Čaka nas veliko dela, preden si bomo lahko spet pridobili izgubljeno zaupanje, saj danes ljudje nikomur in ničemer več ne verjamemo. Zamisel o neodvisnem sindikatu je dobra, spremembe so nujne, s svojim delom pa bomo sindikalisti uspeli, da nas bo delavec imel za svoje.« Na sindikalnih skupinah smo izbrali naslednje sindikalne zaupnike: Danica Avbelj Mimi Mandelj Ani Kovačič Mira Heine Ivanka Pirnat Viljem Grčar Tatjana Korošec Joži Pernuš Feliks Vodlan Janez Pavli Martin Kos Nada Pišek Marjan Peterka Iztok Lamberšek Matevž Florjančič Franc Kos Franci Sevšek Milena Grum Tone Stare Franc Cerar Andreja Žnidar Janez Lavrič Marjan Poznič Majda Grošelj Aleš Marinček Peter Kočar Helena Mohar Duši Grošelj Oton Križman Marjan Merkužič KDAJ SKRAJŠAN DELA VNIK? • Pozdravljamo proste sobote • Petnajst minut neizkoriščenih • Rešitev v skrajšanem delavniku in tekoči predaji_ S 1. januaijem smo v Tosami odpravili delovne sobote. Na ta račun se je za nekaj minut podaljšal - prej 8-umi delavnik. Kako gledamo na tako odločitev in v čem vidimo pomanjkljivost - smo vas povprašali? Dobili smo precej podobne odgovore, pa tudi nekaj dobrih predlogov: Elektrikaiji-elektro delavnica: Bil mo, da proizvodnja ne bi prav nič je že skrajni čas, da so sobote postale trpela, če bi se odločili za korak na-proste. Vendar pa mirno lahko reče- prej - 40 umi delavnik. Stanko Žordani in Miro Jere - oddelek netkanega blaga: Prostih sobot smo zelo veseli. To, da je delavnik daljši za 15 minut, ne moti nikogar. Poleg tega pa: ali kdo lahko še reče, da 25 ur na dan ni mogoče delati? V našem oddelku, kjer delamo v treh izmenah, je to postala resničnost! Vinko Svetlin - mikalnica: Mislim in upam, daje zdajšen delavnik le začasna rešitev in da se bomo čimpreje odločili za 40-urni delavnik. Dejstvo je, da 15 minut, ko sta na delu obe izmeni, ni izkoriščenih. Dobra stran je v tem, ker strojev ne ustavljamo kot prej in poteka tako imenovana tekoča predaja. Proizvodnja je zato nekoliko večja, tudi manj zastojev je, kar se je prej dostikrat dogajalo ob pogonu strojev. Podaljšanje delavnika za 15 minut pomeni le zadostitev zakonskim predpisom. 40-urni delav- nik bi rešil vse - ob pogoju, da obdržimo tekočo predajo. Tako bi delavnik bil spet 8-urni, odmor za malico pa bi bil zopet 30 minut, saj je 20 minutni odmor premalo. Mislim, da ga naše delavke ne potrebujejo zato, da po-malicajo, ampak tudi, da se malo oddahnejo. Olga Žebovec: - mikalnica: Ker delamo zdaj več kot 8 ur na (delovni) dan, je norma za 5 % večja kot prej. Vendar jo kljub temu delavke enako ali še več presegajo, kot prej. Problem nastane le okoli štirinajstih, ko popoldanska izmena pride na delo 10 minut pred drugo, dopoldanska pa konča pet minut čez drugo uro. Dve delavki na enem stroju ne moreta delati, ročnega dela ni toliko, da bi jih za ta čas razporedili. Tudi zaradi avtobusov oz. prevoza so delavke nezadovoljne in bi rade kakšno drugačno rešitev glede izhodov. Sicer pa pozdravljamo proste sobote, kljub temu, da moramo poenterke včasih, ko nas pestijo roki zaradi plač, žrtvovati tudi kakšno prosto soboto. Peter Grujič - skladišče: Sprva fantje z gibljivim delovnim časom niso bili zadovoljni, ker je bilo bolje, ko je bilo delo po 14. uri plačano kot nadurno. Narava dela pri nas je takšna, da je pogosto treba razložiti tovor, ki prispe v popoldanskem času. Po uveljavitvi strožjih kriterijev za nadure pa je postalo ugodnejše, če dodatno opravljene ure koristimo. Kakšne so možnosti za uvedbo 40-umega delavnika pojasnjuje Franc Anžin, dipl. iur., vodja splošno kadrovskega sektorja: »Zaenkrat je nemogoče, da bi uvedli 40-urni delavnik, vendar pa o tem glede na to, kar nam ponuja nova zakonodaja, že razmišljamo. Osnutek republiškega Zakona o delovnih razmerjih namreč predvideva tudi možnost krajšega delovnega tedna, pri čemer ni nobenih posebnih pogojev za uvedbo le-tega. Kakor hitro bo zakon sprejet, bomo šli v predlaganje spremembe naših aktov. Zato torej lahko verjetno že letos pričakujemo, da bomo v Tosami skrajšali delovni čas.« TOSAMA KDO BO PRA VI? • Začel se je predvolilni postopek • TOSAMA ima po Odloku o pristojnostih in sestavi zborov ter o volitvah v zboru skupščine občine Domžale v Zboru združenega dela eno delegatsko mesto • Evidentirali smo tri kandidate Naši kandidati: Predstavljamo vam tri kandidate, ki smo jih v Tosami evidentirali za delegate Zbora združenega dela. Na podlagi ustavnega zakona je z odlokom občinske skupščine na novo urejena pristojnost in sestava zborov ter volitve v zbore skupščine in volitve funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta. Vsi trije zbori skupščine občine - zbor združenega dela, družbenopoli- tični zbor in zbor krajevnih skupnosti - bodo imeli odslej enako število delegatov in sicer 27. Delegate za zbor združenega dela bomo volili po volilnih enotah. Naše podjetje je samostojna volilna enota, na kateri bomo izmed treh evidentiranih izvolili enega, tistega, za katerega bomo menili, da je najprimernejši za to funkcijo. / S\ Janez Kralj, roj. 1935je po poklicu dipl. ekonomist. Prvih pet let po študiju je bil zaposlen v politiki, kasneje pa ves čas v gospodarstvu. Delal in spoznal se je s področjem investicij, finančno-ra-čunovodskimi posli in organizacijo. Funkcije: predsednik občinskega sindikata, podpredsednik občinske skupščine, delegat republiške skupščine, član izvršnega sveta skupščine občine Domžale. Kandidata je evidentirala osnovna organizacija ZK v TOSAMI. »Delo in pristojnosti zbora združenega dela dobro poznam - sicer posredno - saj gre vse gradivo preko izvršnega sveta. Zavzemam se za čimbolj samostojno gospodarstvo, delovanje in razvoj podjetništva na trgu, pri čemer morajo občinski organi skrbeti za ustvarjanje čim-boljših pogojev za poslovanje podjetij. To pomeni, da se tako občina kot tudi druge institucije ne smejo »vtikati« v gospodarstvo, ga omejevati, ovirati, postavljati neugodne pogoje. Zagotoviti je treba usklajen razvoj družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture (bivših področij SIS) v občini tako, da bodo obremenitve gospodarstva zmerne. Z reorganizacijo oz. ukinitvijo SIS sredstva ne bodo več razpršena, ampak se bo z njimi upravljalo v okviru občinskega sistema. Tako bo skupščina oz. zbor združenega dela lahko neposredno kontroliral trošenje sredstev in izvajanje programov. Problem vidim le v tem, da se je precej pristojnosti »preselilo« z občine na republiko - s tem pa tudi sredstva. Glede tega pa bo seveda vpliv organov manjši in možen le preko delegatov v republiški skupščini. Odpraviti in zmanjšati pa moramo tudi ekološko obremenitev, ki jo je povzročil dosedanji gospodarski razvoj. Razvijati bomo morali »zdrave« dejavnosti, se pravi take, ki ne bodo obremenjevale naravnih virov in bodo naše okolje ohranjale čisto. V r Danica Merlin, rojena 1948, ekonomski tehnik, zaposlena v Tosa-mi od 1968, sedaj kot vodja RC. Dosedanje funkcije: predsednik izvršnega odbora sindikata, podpredsednica zbora združenega dela, član predsedstva občinskega sindikata, član delavskega sveta in predsednica delegacije za zbor združenega dela TOSA-IME. Predlagal jo je sindikat. »Kot dosedanji podpredsednik zbora združenega dela sem opažala, da delegati neseznanjeni prihajajo na seje in se odločajo na pamet. Razlog za to je bila rastoča apatija zaradi nezmožnosti vplivanja na odločitve. Zato se zavedam, da je funkcija delegata v zboru združenega dela odgovorna, ker bo delegat moral sam iskati rešitve ter se odločati tako kot delavec v podjetju in kot občan. S tem mislim, da gledanje delegata ne sme biti ozko in če si kot občani želimo obdržati obstoječi standard ali ga izboljšati, potem moramo tudi kot delavci finančno prispevati k temu. Če bom izvoljena, se bom zavzemala, da bo zbor združenega dela prispeval k samostojnosti gospodarstva tako, da bodo podjetja s tistim, kar bodo sama ustvarila, samo gospodarila. Kot drugo pa je zelo pomembno, da se sprejete odločitve tudi uresničijo. Žal je bilo doslej vse prevečkrat ravno obratno. Naj ne štejem,kolikokrat smo govorili o razbremenitvah gospodarstva, pa je kljub temu obremenitev vseeno rasla. Kot sem že rekla, je funkcija res odgovorna, vendar pa bo ob pomoči strokovnih služb delegat kvalitetneje delal, ker se ne bo več skrival za delegacijo. V---------------------------------------------------------------------J Pristojnosti zbora združenega dela Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Domžale enakopravno ali skupaj. Kaj to pomeni? »Enakopravno« pomeni, da je sklep veljavno sprejet, če zanj glasuje večina delegatov posameznega zbora. »Skupaj« pa pomeni, daje sklep veljavno sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov vseh zborov skupaj, vendar mora biti na zasedanju navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok pa lahko za odločanje o posamezni zadevi določi tudi drugačno večino. Enakopravno zbori: - odločajo o spremembi statuta občine Domžale; - sprejemajo družbeni plan; - razpišejo občinski referendum; - odločajo o razpisu javnega posojila; - opravljajo nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, ter usmerjajo delo teh organov. Na skupni seji zbori: - določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine; - sprejemajo proračun in zaključni ra- čun proračuna občine, ter opravljajo nadzor nad izvrševanjem proračuna; > obravnavajo vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije in skupnosti v občini; - obravnavajo stanje in splošne probleme ustanovnosti in zakonitosti; - organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo na območju občine; - določajo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila; - odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta in drugih organov pri skupščini, če so ti v nasprotju z ustavo, z zakonom ali drugimi predpisi; - uresničujejo varstvo družbene lastnine ter obravnavajo mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo družbene lastnine; - sprejemajo začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z zakonom; - odločajo o zadolžitvah, prevzemajo jamstva o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini; - sprejemajo odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin; - odločajo o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena ter za varstvo okolja; - odločajo o ustanovitvi organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena; - odločajo o ustanovitvi skladov; - dajejo soglasje k programu razvoja organizacij in skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; - odločajo o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in organizaciji skupnih organov, organizacij in služb; - odločajo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarsva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih; - sprejemajo predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti; - odločajo o podelitvi domicila; - odločajo o pobratenju z drugimi občinami; r Janez Leskovec, roj. 1942, diplomiran ekonomist, razen enega leta je vso ostalo delovno dobo zaposlen v TOSAM1. Dosedanje funkcije: republiški delegat za Zbor občin, član Gospodarske zbornice, član izvršnega odbora Banke, predsednik Zbora Banke, predsednik skupščine Krajevne skupnosti, član različnih samoupravnih organov in partijskih komisij. Kandidata je evidentirala Osnovna organizacija v TOSAMI. »Za kaj bi se zavzemal kot delagat Zbora združenega dela? Za konvertibilnost dinarja. Za samostojnost podjetij in ločitev od politike. Za to, da bi v podjetju dobrega delavca dobro plačali in znanje ustrezno nagrajevali. Za racionalizacijo vseh mogočih upravnih in drugih vodsvenih struktur v družbenih dejavnostih. Za racionalno porabo z davki in prispevki zbranih sredstev. Za upočasnitev izgradnje objektov infrastrukture (objektov splošnega pomena) in stanovanjske izgradnje in v zvezi s tem zmanjšanje prispevkov iz osebnih dohodkov: mislim, če bi obstoječe objekte racionalno izkoristili, ne bi bilo potrebe po gradnji dragih novih; ne odobravam tudi množičnega priseljevanja v nove stanovanjske soseske. Za povečano vlogo znanja pri vseh ukrepih ekonomske politike, v občini in tudi republiki, če bo občina imela tak vpliv in očiščenje omejnih ukrepov primesi socrealizma, ostankov miselnosti iz socrealistične dobe - raznih parol, ki nimajo materialnega ali finančnega ozadja in pomenijo lažno solidarnost ter omogočajo nekaterim, da brez dela dobro živijo. Za strogo in pošteno davčno politiko, ki naj bremena stabilizacije sorazmerno porazdeli na vse sloje prebivalstva. Za usklajenost družbenih izdatkov s prihodki, ki jih ustvarjamo in s tem odstranitev možnosti, da se inflacija ponovi. \_________________________________________________________________________J - odločajo o vključitvi ali izstopu občine v skupnosti občin oziroma iz nje ali v druge oblike povezovanja; - odločajo o podeljevanju priznanj in nagrad občine; - sprejemajo poslovnik občinske skupščine; - volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine; - volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta; - imenujejo in razrešujejo funkcionarje občinskih upravnih organov in strokovnih služb; - volijo, imenujejo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške, občinskega javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike ter nosilce drugih funkcij, če je tako določeno z zakonom; - ustavnavljajo odbore, komisije in druga delovna telesa vseh zborov skupščine in imenujejo njihove člane; - odločajo o drugih zadevah iz pristojnosti Skupščine občine, za katere ni določeno, da o pjih odločajo zbori enakopravno oziroma, da o njih odloča posamezni zbor samostojno. Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na skupni seji sprejemajo proračun in zaključni račun občine Domžale, ter opravljajo nadzor nad izvrševanjem proračuna, odločajo o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini ter sprejemajo predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti z večino glasov vseh delegatov. Zbor združenega dela samostojno: - voli in razrešuje predsednika zbora; - imenuje svoja delovna telesa; - razpravlja in določa o imuniteti delegatov zbora. Delavci v parlamentu Ni vseeno, kaj razumemo z besedami delavci v parlamentu. Če hočemo živeti v miru in blagostanju, to ne more pomeniti razočaranih in jeznih delavskih množic z zastavami in transparenti. Ne more biti magična beseda, ki odpira vsa vrata tistemu, ki jo kar naprej ponavlja. Delavci v parlamentu so lahko najbolj učinkoviti preko svojih svobodno izvoljenih poslancev, ki bodo zastavili vse, da bi uveljavili delavske zahteve po dobrem plačilu, zdravih pogojih dela in pravičnih odnosih. Zato se tudi sindikati pripravljamo na volitve. Sindikat je stanovska in interesna organizacija, zato ne bo nastopil na volitvah niti kot stranka niti kot del kake od strank. Kljub temu pa na volitvah bomo, predvsem za zbor združenega dela. Priporočamo, da delavci v vseh podjetjih, organizacijah in ustanovah predlagate in podprete svoje kandidate in delavske zaupnike ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Ni važno, ali nam obljubljajo Evropo, Ameriko ali Svobodno Slovenijo, važno je, da imajo tako predstavo o sedanjosti, ki je v vašo korist, in da sojo sposobni tudi uresničiti. Osnovni pogoj za uspeh so seveda demokratični in pošteni kandidacijski postopki in volitve, ki ugotavljajo enakopravno predstavitev različnih programov in kandidatov ter njihovo medsebojno konkurenco. Zato morate tudi pri sami izvedbi zahtevati možnost nadzora. In ne pozabite - rok za oddajo kandidatur je 7. februar, zato se organizirajte čimprej, da bodo poslanci res vaši poslanci. SANITETNA KONFEKCIJA V NOVIH DELOVNIH POGOJIH V mesecu oktobru 1989 smo v sanitetni konfekciji začeli s proizvodnjo v novi proizvodni hali. Selitev strojev in delo na dveh lokacijah v tem času je zahtevala izredne napore režijskega osebja oddelka kot tudi ostalih, ki so sodelovali pri tem. Od trenutka, ko smo preselili prvi stroj v nove prostore do danes se je že precej spremenilo. To lahko ugotovi vsak, ki je neposredno ali posredno povezan z dogajanji v sanitetni konfekciji. Pri tem se moramo spomniti dokončne ureditve tlakov, postavitve regalov v oddelek, vključitve zaščitnih halj in pokrival in nasploh režima osebne higiene, spremenjenega transporta izdelkov ter proizvodnje izdelkov po serijah. Vse spremembe, ki so bile v tem oddelku pa niso bile izvedene v vsesplošno zadovoljstvo vseh, ki so zaposleni na teh delih. Občutimo, da novi pogoji dela niso bili sprejeti tako, kot smo pričakovali. Predvsem se je zataknilo pri spremenjenem režimu dela in pri klimatskih napravah. Spremenjen režim dela zahteva od vsakega zaposlenega v tem oddelku dodatna dela kot so beleženje vseh dogajanj pri proizvodnji, povečana čistoča na delovnem mestu, spremenjena organizacija dela, povečan nadzor nad delom itd. Ljudje smo taki, da se zelo neradi prilagajamo na spremembe, ki pa so predpogoj za napredek. V novih proizvodnih prostorih so ustvarjeni pogoji, ki zagotavljajo proizvodnjo naših izdelkov po zahtevah dobre proizvajalne prakse. Takoj pa lahko ugotovimo da take pogoje ustvarimo le mi sami in da je predvsem od nas odvisno, kakšne izdelke bomo dali na tržišče. Kot lahko opazimo, se velikokrat zatakne pri dodatnih delih v zvezi z beleženjem in evidencah, ki so nujno potrebne, vendar smo z dobro voljo že rešili marsikateri problem, ki se je v začetku zdel nerešljiv. Vodje del so se znašli v precej drugačnem položaju kot so ga imeli po starem načinu dela. Dosedanjim organizacijskim delom so se v veliki meri pridružila predvsem obsežna nad- zorna in svetovalna, ki so predpogoj za kakovostno opravljeno delo. Omenili smo klimatske naprave. Problem je predvsem v tem, ker so v SIS NI VEČ Z novim letom so prenehale delovati samoupravne interesne skupnosti za področja družbenih dejavnosti (izobraževanje, zdravstvo, sociala itd.) in gospodarske infrastrukture (komunala, stanovanja itd.). Poleg tega je na nekaterih področjih prišlo do pomembnega premika pristojnosti in financiranja iz občin na republiko. Posledice navedene reorganizacije so predvsem naslednje: - ustanovitev odborov za posamezne dejavnosti, - vključitev služb interesnih skupnosti v upravne organe, - premik pristojnosti in sredstev na nekaterih področjih na republiko. Ustanovitev odborov pomeni, da se upravljanje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture na ravni občine združuje v sistem skupščine občine (zbori občinske skupščine, odbori in ostali organi, izvršni svet). Ukinitev interesnih skupnosti pomeni, da se delavci služb vključujejo v upravne organe, kjer je tudi izvajanje vseh nalog ptenešeno na upravne novih proizvodnih prostorih montirane naprave povzročile spremembo dosedanjih delovnih pogojev. Zaradi prisilne menjave zraka in segrevanja le tega predvsem v zimskem času, pogosto občutimo prepih. Posledica tega je povečana bolniška odsotnost. Podatki kažejo, da se je bolniška odsotnost v novem oddelku znatno povečala, kar v končni fazi med drugim vpliva tudi na dosežene rezultate proizvodnje v tem oddelku. Na vsak način bo potrebno s klimatskimi napravami ustvariti take pogoje, da bo počutje delavcev ugodno. Sanitetna konfekcija se je preselila v nove proizvodne prostore z obstoječo predvsem starejšo strojno opremo. Vsekakor bomo morali proizvodno opremo posodobiti in vključiti nove stroje in naprave, ki naj bi zamenjali velik del ročnega dela. Na ta način bomo polno izkoristili drage delovne prostore in istočasno povečali produktivnost. Vključitev novih izdelkov bo poleg kakovosti le teh in posodobitve proizvodnje zagotavljala konkurenčnost naših izdelkov. Podpeskar Jože dipl. ing. organe. Reorganizacija družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture z novim letom seveda še ni dokončno izvedena in moramo marsikakšno vzeti za začasno. Ukinitev interesnih skupnosti pomeni predvsem pomembnejši korak v spreminjanju družbenega sistema, za katerega so bili do sedaj značilni delegatski odnosi. Z volitvami bomo dejansko prešli v novo ureditev družbe. Za občane pa niso pomembne samo spremembe v sistemu upravljanja na področjih, ki so za vsakodnevno življenje zelo pomembne, ampak je pomembno izvajanje vseh storitev na omenjenih področjih. To so predvsem: - občinski upravni organi in - družbena in javna podjetja Skupščina občine je začela postopek za ustanovitev javnega podjetja za področje komunalnih dejavnosti in skupaj z občino Kamnik javnega podjetja za dejavnost čiščenja odpadnih vod. Na osnovi navedenih sprememb lahko pričakujemo, da se bodo storitve za občane poenostavile in izboljšale. Janez Kralj, dipl. oec. Sveži glasovi za naš oktet • Letos 20-letnica okteta TOSAMA # Glasovna pomladitev z Janezom Omahna in Francijem Sevškom # Priprave na aprilsko proslavo_■ Tradicija prepevanja je v TOSAMI že kar dolga, saj nas naš oktet razveseljuje že 20 let. poje v moravškem pevskem zboru. Ta zbor nastopa na raznih proslavah, revijah pevskih zborov ali novoletnih selje do petja in smisel za učenje pesmi. Ona je bila res prava glasbena pedagoginja, ki nas je vodila že v otroškem in kasneje v mladinskem zboru na šoli.« Franci igra tudi kitaro in z bratom včasih zapojeta za razvedrilo ali na kakšni proslavi. Vodja okteta »TOSAMA« tovariš Potočnik je prepričan, da se bo obdržal še naprej. Pravi, da se člani okteta sicer starajo, oziroma starajo se njihovi glasovi, v nekaj letih se bodo nekateri upokojili, zato pa stremijo, da bi oktet pomladili. Če hočejo, da se bo to uresničilo, je treba že sedaj uvajati nove člane. Prva dva sta naša današnja sogovornika, ki s pevci vadita, od lanskega decembra. Naš mladi sodelavec Janez OMAHNA je vodja narodno zabavnega ansambla »Bratje Omahna«. V njem sodelujejo vsi trije bratje, imajo pa še kitarista in pevko. Sprva so bratje sodelovali z ansamblom Franca Flereta, kasneje pa so se osamosvojili. Sedaj že dve leti nastopajo kot samostojni ansambel. Igrali so že v Italiji, Švici, letos nameravajo iti v Avstrijo. Poleti so sodelovali na Portoroški noči, za Silvestrovo pa v Bohinju, kjer sploh večkrat nastopajo. Janez igra pri zabavnih melodijah bas kitaro, pri narodnih pesmih pa nastopa kot pevec. Pri Omahnovih je petje že družinska tradicija. Njegovo znanje je bolj ljubiteljsko, prvih strokovnih osnov petja pa se je naučil pri tovarišu Miru Capudru. Janez namreč že peto leto koncertih. Vaje v Moravčah bo moral sedaj malo opustiti, ker imajo v TOSAMI intenzivnejše priprave zaradi proslave bližnje obletnice. »S člani okteta se dobro razumemo«, je povedal Janez, »malo se nasmejimo in delamo. Zelo sem zadovoljen, da sodelujem z njimi in upam, da bodo tudi oni zadovoljni z mano, ker bo le tako več uspeha.« Janez je še mlad, zato ga ne moti, da ima popoldne doma vaje z ansamblom, zvečer pa v TOSAMI z oktetom. Drugi novi član, pa je Franci SEV-ŠEK, ki prepeva tudi pri domžalskem mešanem pevskem zboru. Verjetno bo moral delno opustiti delo pri tem zboru, ker ima naš oktet zaradi proslave vaje dvakrat tedensko. Franci pravi, da je njegovo petje amatersko, vendar mu je žal, da se ni izobraževal tudi na tem področju. »Tovarišici Metki Pichlerjevi se moram zahvaliti, da imam še večje ve- Želi, da bi se petje v TOSAMI ohranilo, saj v takem kolektivu menda ni težko najti osem dobrih in za delo pripravljenih pevcev. Na koncu je dodal še nekaj misli: »Prepevanje v oktetu je drugačno kot v zboru. Pesmi so večinoma narodne, katerih melodije že poznam, zato jih tudi laže dojamem in se jih naučim. Okteti imajo navadno tudi več nastopov kot zbori, večkrat so vabljeni na kakšne prireditve. Domžalski mešani pevski zbor je imel samostojni koncert in nastop na reviji občinskih pevskih zborov. S člani okteta je lepo sodelovati, so res dobra družba. Upam, da bom ostal pri njih in ni mi problem vskočiti za rezervo.« Oba si želita petja, dela z oktetom, zato jima tudi mi želimo plodnega sodelovanja z našimi pevci, veliko zadovoljstva in uspehov. MP OKTET TOSAMA NA GRAJE VANJE Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu decembru 1989 vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih in za celotno DO. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije na delih in nalogah ocenjenih s pretežno 3 kategorijo, z dosegom delovnih rezultatov 102 % in s faktorjem delovne dobe 9 odstotkov. Albina Kosmač FOROČIl.O 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC december Štev. poročila 12/89 RAZREDI V P R 0 I zve D N I E K T 0 VOD. D 0 000 din PR TO TŠT BE VO MI SK OK PMS (T SKS ERS KS TRS SON DO TOSAMA 'S=Hfr 1 2 4 8 1 1 1 17 1 37 7 8 56 265o-28oo 1 7 2 1 26 27 8 5 1 78 28oo-295o 4 11 5 1 52 19 15 6 6 4 1 1 lo3 3 7 5 25 3 15 18 3 15 97 7 lo 1 12 4 lo 13 6 9 75 529o-ytoo 8 6 3 2 2 1 1 6 lo 5 44 . »oo-KSo r 1 11 3 1 4 1 2 5 1 2 5 2 1 4o j55o-37oo 1 3 1 2 2 1 1 1 1 8 5 26 37oo-389o 2 . 1 2 2 1 3 1 1 2 1 9 25 2 3 1 1 2 1 . 2 2 3 19 1 1 1 3 1 2 1 1 4 15 . .1 1 2 2 2 6 4 5 6 1 3o ? -1- 4 2 1 2 . 1 5 4 4 1 26 i*4%-4f>oo 2 5 2 1 1 2 1 1 1 6 26 46oo-,i?9o 2 2 1 2 3 1 3 5 19 '*75o-49oo 1 1 1 5 4 12 49oo-5o5o 5050-3200 1 3 2 1 1 3 i 2 14 1 1 1 2 1 i 6 13 2 1 1 1 1 3 2 11 1 1 1 1 1 5 99oo 1 1 1 5 3 2 2 1 1 6 5 l1? 15 5 1 67 GKUPAJ 27 54 57 53 19 159 85 65 64 lo 37 23 T4 81 8 2 818 POVPREČNI OD "NAJNiŽJi OD N.JVISJI OD DOMISLICE - Iz kratice SFRJ naj bi izločili črko S. Jaz sem za ... da ne bi slučajno SFRJ pomenilo Srbska federativna republika Jugoslavija. Ali celo Srbska fevdalna republika Jugoslavija. - Strankarji vseh dežel, združite se! - Na Kosovu izredno stanje, v Albaniji menda tudi. Saj res, zakaj bi bilo na oni strani meje bolje? - Ustanavljam stranko lastnikov bolh. Cilj stranke: izgon vseh ne-bolh s cest. - Najnovejši dinar me je pomladil - spet grem za dva kovača v kino (20 din). - Bo dinar vzdržal? ... Kojespet na parah. - Pluralizem, ni kaj! Na listkih sta se družno znašla A. Šuštar šef katolikov in C. Ribičič partijski šef - z istim številom glasov! - Bivši občinski funkcionar trdi, da v Domžalah ni demokracije, temveč kadrovske kuhinje. Točno, strinjam se ... drugače tudi funkcionar ne bi postal. DITIS pri REVOZU v Novem mestu # Ogled proizvodnje v IMV # Skrb za kvaliteto # Vsi zadovoljni z izletom Upravni odbor društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše je pred iztekom mandata svojim članom »podaril« poslovilni obisk v podjetju, ki se ponaša z danes aktualnim nazivom holding. Finančno in dobrovoljno smo podprli zamisel in obiskali podjetje RENAULTA in IMV v Novem mestu. Kompas TAM-ov moderni avtobus nas je po tretjem poskusu odložil na razkladalni postaji za podgorce. Sprejel nas je vodja montaže in hudomušno tešil našo radovednost. Ogled izdelave Katre in Petk je bil izziv vsem radovednežem, še večji izziv bi bil seveda ogled izdelave Jožic... Kaj smo torej slišali in videli v tem holding podjetju? Najbolj opazna in pudarjena je skrb za kakovost. Poznajo le eno kvaliteto. Ni razlike med avtom za tuji in domači trg. Večini delavcev, ki so delali nekakovostno, so že pred časom omogočili, da so odpotovali - za stalno. Ta skrb za kakovost se odraža tudi v rezultatu, saj imajo 40 % večje plače kot ostali delavci IMV (npr. pri izdelavi prikolic). Spoznali so, da sami ne morejo narediti - za pametno ceno - vsega. Zato imajo katrce uvožen pogonski agregat in menjalnik - ost, Petkah (CampujfTn FJt či žganci in zjgk, ostalo pa je uvi Domači del predst Na splošno imajo od Francozov odobreno vgradnjo domačih materialov samo, če so le ti najmanj tako dobri kot francoski. Veliko takih in podobnih pojasnil smo slišali. Spoznanja bomo lahko koristno porabili v naših podjetjih (?), saj je bilo v skupini veliko novih svežih moči (ZSMS-jevska izgleda). Po ogledu smo odpotovali v Šmarješke Toplice. Tam nam je direktor razkazal terapevtski del zdravilišča za žilna in srčna obolenja. Potem se je strokovni del končal in smo za mizo, nekateri pa v vodi potešili še druge Jrebe. Ekskurzija je potekala napovedjo, predsednik pa je doživel aplavz. * DOŽIVETJA NAŠEGA MORNARJA UPOKOJITEV ANI BERVAR Srečanje z Ani BERVAR je bilo prav prijetno. S 35 let delovne dobe se je v tem mesecu upokojila, v Tosa-mi pa je od skupnih let dela preživela 15. Začela je z raznimi ročnimi deli v sanitetni konfekciji in odkar je deloval stroj za izdelavo kompres Pratt, izdelovala komprese. Z veseljem je hodila na delo in prav s takimi občutki, pravi, odhaja v pokoj. Zdrava je, zato se ne brani dela in tako ima priliko, da si s honorarnim delom prisluži še kak dinar, posebno še v času, ko čaka na odmero pokojnine in da ji poštar pozvoni s kuverto. Prostega časa za zdaj skorajda nima. Rada seže po gobelinu, uživa na vrtu, kjer že prava pomlad kliče po delu. Ob slovesu jo še spomnim, kako se je počutila v kolektivu, ki ga zapušča? »Kot sem že rekla, z veseljem sem hodila delat, le preselitev v novo proizvodno halo me je nekoliko zbegala. Smešno, kaj, saj smo šli na boljše -lepši, večji, prijetnejši prostori, vendar toliko novosti, za katere sem že prestara. K sreči sem bila v oddelku le za »pokušino«, ampak svojim sodelavkam vseeno želim res dobro počutje in vživetje v nov način dela in življenja. Vsem skupaj bi se zahvalila za medsebojno razumevanje in sodelovanje in želela veliko delovnih uspehov!« Tudi mi Ani želimo mirno, zdravo in zadovoljno uživanje upokojenih dni in hvala za njen prispevek pri graditvi in razvoju naše Tosame! Nadaljevanje iz oktobrske številke Po večerji smo se odpravili na potep po mestu. Pri ogledovanju mesta, sem opazil, da so si bila afriška pristanišča med seboj zelo podobna. Določeni prizori so se ponavljali v različnih mestih. Otroci, z zabojem za čiščenje čevljev, so si služili vsakdanji kruh, manjše skupine otrok, ki so tekali za tujci ter jih »žicah« za dnear (tudi eden od načinov preživetja), prodajalci različnih ročnih del iz lesa in slonovine.... Vsi ti ljudje pa so bili pri svojem delu zelo vztrajni. Svoje usluge so ponujali za naše razmere, precej vsiljivo. Včasih sem si prav zaželel, da bi bil bos, saj me je čistilec čevljev s svojimi ponudbami zasledoval po celi ulici. Komaj sem se uspel znebiti njega, že so se mi prilepili za pete »žicarji«. Bolj kot sem jim razlagal, da bi še sam potreboval kak dolar, bolj so bili vztrajni. Stalno so ponavljali v en glas: »Ne papa, ne mama, give me mo-ney!« (v smislu, nimam ne očeta na matere, skratka sem največji siromak na svetu, daj, prispevaj nekaj v fond za sirote). Teh par besed, je bilo vse znanje njihove angleščine, kajti v tem delu Kameruna, je uradni jezik francoščina. Natresel sem jim nekaj drobiža, za katerega še sam nisem vedel koliko je vreden, vendar fantje niso pokazali hvaležnosti, nasprotno, kar nekam čudno so me gledali in se grdo držali. Nazadnje smo le ugotovili, da sem jim nasul pravzaprav ves drobiž, ki sem ga imel v žepu, vendar si z njim niso mogli kaj prida pomagati, ker je bil iz različnih držav, še najmanj je bilo njihovega. Pričakovali so verjetno, da bom napako popravil, zato se niso dali kar tako odpraviti. Rahlo ne-veličan borbe z njimi, sem jih začel prepričevati kar v slovenščini, da pač denarja žal ni dovolj za vse nas, da sem tudi jaz potreben malo razvedrila in mi bo denar še kako prav prišel. Ko sem končal svoj samogovor, so me nekaj časa gledali, kot da sem E.T., obiskovalec iz vesolja, potem pa sem jim je izgleda posvetilo, da sem verjetno neke vrste Škota, le da nosim hlače, namesto krila. Kar se da hitro so odhiteli v lov za npvimi žrtvami. Pri ogledu mesta, pa sem naletel na izredno simpatično dekle, ki se je preživljalo s prodajo neke vrste afriške jedi, to je riža zavitega v zelen list, če se prav spomnim, je bil to list palme. Imela je slabih 17 let, to sem izvedel kasneje, po videzu sodeč, bi jih lahko imela tudi nekaj več. Z zanimanjem sem jo opazoval pri njenem delu. Bil sem trdno odločen, da se zapletem z njo v razgovor. Pristopil sem bližje ter v svoji polomljeni angleščini začel razgovor. Izvedel sem nekaj osnovnih podatkov ( n.p.r. kako ji je ime?..) Bil sem kar malo presenečen sam nad seboj, saj mi je moje učenje Angleščine pustilo dokaj pozitivne posledice. Po izmenjavi osnovnih informacij, sem v šali omenil, da bi mi lahko malo razkazala mesto. Njen odgovor je bil začuda pritrdilen, vendar pogoj je bil, da prej proda vse svoje »afriške sendviče«. Doma jo je namreč čakala velikoštevilna družina, v kateri je tudi ona prispevala svoj delež za boljši vsakdan. Nekaj časa sem tuhtal, kako bi se zadeva kar najhitreje rešila, pa so me iz zagate rešili moji »prijatelji žicarji«. Dali so mi idejo kako rešiti situacijo. Ko so me zopet začeli obdelovati, sem se odločil. Kupil sem tistih par kosov »afriških sendvičev« ter jih razdelil med »žicarje«. Tako sem ubil dve muhi na mah. Znebil sem se »žicarjev«, dobil pa temperamentno vodičko, s katero sem preživel omembe vreden tropski večer, morda celo enega najlepših, na svoji poti po Afriki. Zal je že tako, da kar je lepega običajno kratko traja. Komaj sem uspel najti čas za slovo, že smo odrinili naprej. Mornarji se pač ne zaljubljajo, jim čas tega ne dopušča, prehitro se selijo iz kraja v kraj. Naša naslednja postaja oz. pristanišče je bilo mesto Madadi, ki se nahaja ob spodnjem toku reke Kongo v republiki Zaire (bivši Kongo) Preden smo prispeli v Matadi, je bila na vrsti še ena zanimivost, iz sicer zelo napornega, pa vendar pestrega mornarskega življenja. Običaj je namreč, da se pri prehodu ekvatorja krsti vsakogar, ki je prvič plul skozenj. Se nadaljuje V SPOMIN PETRUDIMIČU^ S težkim srcem smo se poslovili od tebe, s še težjim tudi zato, ker je nerazumno dejanje povzročilo tvojo smrt. Dobesedno te je iztrgalo iz naše sredine, prekinilo tvoje ustvarjanje, upihnilo tvoje želje in hotenja! S težkim srcem se poslavljamo, tudi zato, ker se poslavljamo z besedami, besede pa so prevotle za pravo občutje. Tudi življenje priznava samo dejanje, samo po dejanjih sodimo človeka. Tega zadnjega si se tudi sam zavedal. Prišel si med nas iz druge republike, za kruhom. Dokazoval si se z delom in se tudi dokazal. Tako so ti bile zaupane odgovorne naloge. Kilometre tkanin, na desetine ton vate, v katere si vložil svoje znanje in delo, je odšlo v svet - po celi Evropi. Ob takih prilikah so v navadi hvale. Zate pa hvale pravzaprav ni treba. Sama dejstva govorijo! Vsi smo te cenili kot sodelavca, tovariša in sočloveka. To so lastnosti, ki niso pretirano pogoste. Imel si naše zaupanje, tako kot si ;>a sam imel v nas - sodelavce. Zal Pero, Dimo (to so tvoji vzdevki) smo te morali pospremiti na pot brez povratka. Spominjali se kljub te- KADROVSKE VESTI V mesecu februarju praznujejo rojstni dan: PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Brodar Daniela, Huber Dragica, Lončar Viktor, Murič Ivo, Us Danica Pripravljalnica Bonšek Slavko, Lisjak Marjeta, Rems Jožica Tkalnica ovojev Joger Marta, Košir Ani, Žibert Julijana, Tkalnica širokih tkanin Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Kovič Valentin, Velkavrh Anželka Belilnica Gorjup Franc, Rahne Marija mu še bomo - vseh trenutkov s teboj. Tistih veselih, drobnih težav, ki jih pač nosi življenje. Spominjali se te bomo, kajti človek umre šele, ko zbledi tudi spomin nanj. Torej zares ne boš umrl, ker je spomin nate prijeten in ker je tak tudi dolgotrajen. Tako smo ti, Pero, zadnjič dali vse dolžno spoštovanje. S tvojim odhodom bo zevala praznina, praznina, ki jo prinese vsaka smrt. Zahvaliti se ti moramo za vsa dejanja, žal samo z besedami. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja v kraju, ki si si ga vzel za svojega, za svoj dom. Žal ti je postal mnogo prezgodaj tudi zadnji dom. Otroška konfekcija Arh Mojca, Cerar Marija, Cvjetinovič Jožefa, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Marolt Marta, Merkužič Marjan, Pavli Marjeta, Klopčič Joži, Urbanija Francka, Potočnik Melita Sanitetna Konfekcija Cerar Marta, Gričar Emilija, Joger Mateja, Pivec Frančiška, Prašnikar Marija, Rus Angelca, Starbek Valentina, Breznik Sebastijan Mikalnica Brodar Minka, Bukvič Ivanka, Cerar Marija, Florjančič Bernarda, Jeretina Boris, Klopčič Francka, Kocjančič Jožefa, Merkužič Franc, Prenar Antonija, Rovšek Milena, Sedeljšak Vilma, Smerc Metka, Tomažič Milka, Gaberšek Marjana Vlaknovinski oddelek Antonijevič Igor, Krašovec Franc, Orehek Marjan, Žordani Stanko KOMERCIALNI SEKTOR Čengič Adnan, Jeretina Franc, Kerč Francka, Rode Dušan, Stare Valentin TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Dimic Janez, dipl. ing., Pavlič Ivan, Stare Anton, Videnšek Antonija, Dolenc Viljem, Brnot Janez EKONOMSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR Avbelj Julijana, Avbelj Danica, Peterka Valentina, Prišli v podjetje: - Sevšek Boris Odšli iz podjetja: - Dimič Mitar - umrl - Majce Vojko - v JLA - Jerman Boris - v JLA - Smrekar Tončka - sporazumno Rodili so se: - Dacar Dragici - sin - Petrovič Bredi - hči - Rems Janezu - sin - Krašovec Metki - hči - Kovačič Branki - sin ZAHVALE Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem belil-nice in delavnic za pomoč, vsem pa za izreke sožalja. Enako hvala tudi sindikatu za njegovo pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Miro Kos Ob smrti mojega očeta Stanislava Posavec se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem MPS za denarno pomoč in poklonjeno cve-tje. Stanka Sankovič Ob tragični in nedoumljivi izgubi mojega moža PETRA DIMIČA se najtopleje zahvaljujem sindikatu TO-SAME za izdatno pomoč, vence in pomoč pri pogrebu. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, še posebej njegovim sodelavcem iz belilnice. Hvala vsem, ki ste mi kakorkoli stali ob strani, me tolažili in poskušali zmanjšati breme bolečine. Vem, da ga ne bomo pozabili! Žalujoča vdova Ani NAGRADNA IGRA Znamo biti duhoviti? Najbolj duhovite odgovore na vprašanje: KAJ POČNE PRAŠIČ NA TOSA-MINE1M PARKIRIŠČU - bomo nagradili. VEČNA TEMA Gneča na parkirišču ostaja. Po zvočniku nenehno poslušamo, naj se lastnik “tega in tega“ avtomobila javi na parkirišču, zaparkiranemu se mudi in godrnjaje zmrzuje pred vratarnico čakajoč na prosto pot s parkirišča. Zato če že ne moremo nič storiti za povečanje parkirnih kapacitet - predlagam “izboljšavo": Kdor ni imel sreče in je bil prisiljen pustiti svoj avto tako, da je koga zaparkiral, naj v avtomobilu na vidnem mestu pusti listek z imenom ali vsaj interno telefonsko številko. Tako se homo izognili klicom preko ozvočenja in nepotrebnemu čakanju. Nič težkega torej, prihranili pa homo marsikatero minuto in slabo voljo. Kanček prijaznosti in uvidevnosti do sodelavcev pa tudi ne ho odveč. SEP AR A TISTIČNE... - Prepir okrog kongresa: ali izredni ali predčasni, je bil zastonj. Zdaj bo prepir: ali prekinjen ali zaključni. - Vremenska napoved v jutru po kongresu: »Pretežno jasno z meglo po pokrajinah, pardon, po kotlinah.« - V Ljubljani merimo onesnaženost ozračja z S02. V Prištini pa onesnaženost z iridento in separatisti. Važna je ekologija. - V Sloveniji se pogovarjamo o prebivalstveni politiki. Na Kosovu jo izvajajo s puškami. - Simbol kongresa - zvezda v gibanju - tako zelo se je gibala, da je zašla. Kam pa? Za to sta možni vsaj dve razlagi. - Modre čelade prinašajo mir po svetu. Tudi v tem nismo enaki s svetom. - ... neka Slovenci odu i ostave nas balkanske primitivce... (delegatka kongresa Srbije). To njeno željo so - žal - izpolnili... - Američani so helikoptersko borbo »vadili« v Vietnamu, Rusi v Afganistanu, Naši pa kar na Kosovu. Američani so odšli, Rusi tudi - v tretje gre rado! SEPARATIST Protest proti vojni Ni treba meča, ni treba puške, lahko je mir, to narod hoče. Se nihče ni nič dosegel, če po narodu je segel, narod ga sovraži! bo, kar tudi ni lepo. Mučenje, streljanje, klanje, to je stvar smrti, bolje umreti kot drugemu streči. Mirna vas se lahko spremeni, če pride nekdo s kamnom v sreu, spremeni jim vero ah pa požge celo vas. Čez. leto vidiš le ostanke in objokane ljudi s solzami, vsi objokani, ki žalujejo za drugimi, ki v plamenih gorečih zgoreli so do dna. Spela Drčar, 7. e Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Zdenka Kokalj Irena Šarc, Jana Vidergar Jože Podpeskar, dipl. ing., Danica Avbelj ■ OOZSS, Franc Gornik, dipl. ing. - OOZK, Iztok Mulec-00ZSMS, Nada Korošec - blagajnik, Marjana Lubinič, dipl. iur. - glavni urednik. Glasilo TOSAM A izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Satanoma 35. Izhaja enkrat mesečno v 1600 izvodih. Trsk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija Krško.