ŽENA IN DOM . 12 (DECEMBER 1934. LETO V. IČANA V GOTOV TUDI VAS PROSIMO, DA NAM PRIDOBITE ENO ALI DVE NOVI NAROČNICI POGLEJTE RAZPIS NAGRAD.------- DEVETf NA STRANI JE V STE VI LKI 361 PRILOŽENI STA KNJIGI: ZA PRIDNE ROKE, IV. DEL: »VEZENJE", IN __ -------ROMAN. HERMANA SIJDE B M A N N JW a f T A RPV« Za to zimo prinašamo zopet novo in bogato izbiro v v DAMSKIH PLASCEV PATENT STOPF TWIST VELIK NAPREDEK V MODERNEM GOSPODINJSTVU je šivalni stroj, vendar ne morete krpati perila na njem brez priprave PST Patent Stopf T w i s t, ki omogoča obnovo perila z enostavnim šivanjem naprej in nazaj, da je čisto tkanini podobno. Zato zahtevajte PST Patent Stopi T w i s t pri svojem trgovcu. Vzorec s poštnino 10 Din dobite pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal štev. 81. Elegantni plašč za mlade dame iz temnega sukna Din 290' Model iz angleškega desiniranega blaga s pravim krznenim ovratnikom, ki se lahko na različne fazone zapenja Črni elegantni buckle plašč s persianer ovratnikom, pariški model Leoo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Vašem domu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Vam oskrbi KNJIGOVEZNICA Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z., Ljubljana. Kopitarjeva ul. 6/11. PRAVA DOMAČA JED LE S PRAVIM (nadomestek za Jajca) a* Pr* Crata in Dr, Oetkerja «a »fcajaoje M»ta in fc«*< jofc i &>if>T9 tega firvSk* «K< hxrvo t**«g* r«ttijf«jj»fca kakor l«<6 ener J****«, f*»V*om, fct^feata. Attofcem, bttVn-Jjnoej. k it« ksbkcm« *t»tw itd, * «o lepo obliko I« j« fofcfc« pctov' v N •• > - Nadalje proizvajamo še vanilinov sladkor ta aO>nln)t,dt 7«W* »rt X iratk«, lr«M kvllrf 9b 1 hI« liltiu prlfttn matin »rwn«. »gt u.*to «*>,« 1 J Vt+r Ali mora biti tudi moški negovan? cLepih moških ne morem videti!* Kako pogosto slišimo te besede iz ženskih ust. Nekdanjemu lepotnemu tipu moškega z lepo črno brado se dandanes sme jemo. Že lepotci iz polpretekle dobe, kakršna sta bila filmska junaka Valdemar Psylander in Rodolpho Valentino, so izgubili vso veljavo. Lep je zdaj moški, ki je izrazitega stasa, športno izvežban, duhovit in značajen. Toda še zmeraj ima izraz obraza pri moškem važen pomen. Ostre obrazne črte mornariškega častnika, letalca ali športnika so najbolj blizu lepotnemu idealu dandanašnje ženske mladine. Nikjer ni zapisano, da bi moral moški svoje prednosti pred svojimi sovrstniki, ki mu jih je dala priroda, zanemarjati. Amerika, ki velja za deželo športa in športno izobraženih moških, zaposluje v raznih lepotnih salonih dosti strokovnjakov, ki imajo opravka le z moškimi. Seveda se ti moški ne polepšavajo s šminko, rdečilom, trajnimi kodri in črnilcem za obrvi, ki so potrebni le v garderobah hollywoodskih filmskih ateljejev in na odru, ampak s preprostimi sredstvi, ki so se v praksi dobro izkazala. Lepotna nega moškega se začne s skrbnim striženjem las. Na to pri nas dosti premalo gledamo. Slabo ostriženi lasje lahko takoj pokvarijo vtisk, ki smo ga o kakem moškem dobili. Vroč obkladek pred britjem in po britju ni, kakor mnogi mislijo, le prijetno osvežilo, ampak odličen pomoček za nego kože, ker odpre znoj-nice v koži, pospeši obtok krvi pod kožo in pomaga koži, da laže diha. Če si časih masiramo kožo z mastno kremo, se nam bo lepo napela in ne bo razpokala. S takim masiranjem bomo tudi preprečili starikavost kože in pregnali videz utrujenosti, če ne bomo masaže zanemarjali, nam ne bo nihče mogel prisoditi več let, kakor jih v resnici štejemo. Dosti grešimo tudi, kadar si čistimo roke in obraz. Avtomobilisti prav dobro vedo, koliko težav ima človek, preden odpravi nadležne ostanke motornega olja, ki se zažre za nohte in v kožo. Olje je treba odstraniti z mastnimi, eteričnimi olji in drugimi sredstvi, ki ne načnejo kože, nikoli pa z drgnjenjem in jedkimi preparati. Po dolgotrajni avtomobilski vožnji na prašni cesti torej ne bomo skorje, ki se je napravila na obrazu, odstranili samo z vodo in milom, ampak najbolje s čisto vazelino. Američani gredo celo tako daleč, da za negovanje las ne jemljejo brilantine ali pomade, ampak prav malo najfinejše vazeline, ki je baje izborno sredstvo za nego las in lasišča. Isto velja tudi za negovanje rok. Ohranitev prirodne mehkobe kože in lepe oblike nohtov ne zahteva obilo časa, če na kožo in nohte vsak dan pazimo. Moški ne sme imeti na nohtih nikoli umetnega laka, ker je to skrajno neokusno. Negovanje vnanjosti je pri moškem istovetno z opravljanjem dolžnosti do higiene in izpolnjevanjem zakonov estetike. Od kdaj poznamo robce. Robce so prvič uvedli v Italiji. Pod imenom a miiiijo raz-vdeliti. $o4 ve, ali de pri tik opravkik ivi viakupik kiolaj ipomviite, da živijo -po ivstu ljudje, ki viimajo mko^ar, da ii jim pripravljat danila ivi $-1 jim z IjuScsi-m ohplal ta viser, vu ko4ar, ki U ji/m ta davi pripravit majkvio, vlaj majeivio vlili ji ?■ /fftfirda imate kiji prijatiljiso, ki ji zi vtikaj let viiite pilali ivi ki v iamoti prazviuji iozievii vessr, mid tem ko dt «Oj, ti prevzetnica, ali prav za prav neumnica si, pa še kakšna! Res je mož nekoliko v letih, je pa zato tembolj pameten. In bogat, bogat! ... Denarja je prinesel iz Amerike, da lahko kupi vso vašo vas. Pa je ne mara, čemu neki! Saj je doli ob mestu sezidal hišico, ki je kakor škatlica, okrog nje pa vrt, lep kakor sam paradiž. Saj pravim, nebesa bo imela, katera ga vzame!» «Ej, mati, če je tako bogat, pameten, dober in ne vem, kaj še vse, potem mu res ne bo težko izbrati si ženo tam doli kje v njegovem obližju, ne pa tu v naših čerehb «Ne samo ene, deset na en prst, samo če jih hoče! Toda on je videl tebe in na oko si mu bila všeč. Potem je pa še pozvedel, da si pridna in poštena, pa mu je bilo dovolj. Za denar mu seveda ni mar, sam, ga ima na pretek. Naročil mi je, naj te vprašam. Samo besedo reci, in jutri te pride snubit!* > g. ing. Rado Kregar, profesor Srednje tehnične šole v Ljubljani, od gospoda senatorja Ivana Hribarja, ministra n. r. Velespoštovani gospod, btll ste tako ljubeznivi, da ste ni poslali prvo knjigo svojega literarnega dela „Naš dom, kakšen naj bo" . Z veseljem sem to književno delo pregledal in potrebno se ml zdi, da Tam na njem iskreno čestitam. Kakor že prva knjiga kaže, bo delo, ko izideta še druga in tretja knjiga, zaradi praktične svoje zasnove neobhodno potreben vadecam za vse, ki se pečajo z zldarskin in stavite!jskim delom in s tema strokama sorodnimi poklici. Kn)igabo pa tudi zanimivo čtivo za vsakega laika in utegne marsikoga, ki se ni mogel odločiti, da si postavi lastni dom, k temu izpodbuditi. V naši krasni domovini rastejo pod blagodejnim vplivom Srednje tehnične šole v poslednjem času kaj Učne hišice iz tal. Prav nič ne dvomim, da bo Vaše strokovno delo pripomoglo k vsestransko praktični ter ndobnostnl in higienski notranji uredbi novih domov. Zato še enkrat: priznanje srečni zamisli in čestitka k odlični izvedbi! Sprejmite zagotovilo iodoljubuega spoštovanja in pa moje prijateljske pozdrave. Ljubljana, dne 11./9 1934. Ivan Hribar 1. r. Nina Smirnova: Macfa Roman. Poslovenil L. Mrzel. (Konec.) Kamni, ki so se ji kotalili izpod nog, so šumeli ob nji kakor potok. Ampak ona je poznala te glasove in samo na kakšen nenaden šum v grmovju je obstala. Ozrla se je temnega obraza v tisto smer in je ostro prisluškovala, dokler si ni bila na jasnem. Potem je stopala dalje. Bliže gozda je zemlja menjala svojo barvo, prod in pesek sta ostala zadaj, in čim mečja, čim temnejša je postajala zemlja, ki je bila, kakor da diha in se pre-miče pod Marfinimi nogami, toliko krepkejši in hitrejši so bili njeni koraki. Tatifa, Tatifa, Tatifa, gulmadi Tatifa! Tatifa, tvoj oče je silen ko solnce. Ko veter ti sveža je mati, nežna ko nebes, topla ko zemlja, Tatifa, ti najlepša izmed najlepših, Tatifa, ti najbolj nežna iz najbolj nežnih, Tatifa, ti najsilnejša izmed najsilnejših, Tatifa, Tatifa, gulmadi Tatifa! Tajga šumi. Iz leta v leto šumi, iz dneva v dan, iz ure v uro. Svilnato, nežno šumi smreka, šumi mecesen. Ostro, jasno šumi jelka. Težko, topo šumi limba. Tajga šumi in zeleni gozdni veter žene po nebu čredo oblakov — labudov s škrlatnimi prsmi, žene jih tja v vroče dežele, v zahajajoče solnce. Vsako leto tako. Vsak dan tako. Na bregu, poraslem z mlado travo, je pod jelko ležala lepa, morda dvanajstletna deklica z oranžno blestečo kožo. Z drugega brega je sem prihajal šum, neko rahlo, zmerom iznova zanemeva-joče prasketanje in šuštenje. Ozrla se je čez reko. Tam je košuta severnega jelena klečala ob vodi. Potisnila je gobec v vodo in ga odprla, da bi zajela, toda široka struja krvi se ji je iz grla klo-kaje ulila v vodo. Kri je lila; žival je hlastno premikala ustne kakor pri pitju, ampak zaman si je prizadevala, da bi goltnila vode. Rdeči tok krvi ji je lil iz gobca na reko in se naglo mešal z vodo. Potem žival ni več premikala usten, oči so se ji " zaprle, počasi je klecnila v vodo in se zrušila v smrtnem boju. Ko je potonila in je ni bilo več videti, se je deklica kar v srajčki, kakor je bila, z divjim vzkrikom vrgla v vodo. Prežala je za zračnimi mehurčki, ki so prihajali na površje, potapljala se je, iskala je na vseh krajih. Ampak njene roke so našle samo kamne na dnu. Potem se ni mogla več boriti s strujo, splavala je na breg in bridko plakaje napol legla v travo. Noge so ji bile še v vodi — ni imela več moči, da bi jih potegnila na breg. Nenadoma je zraven nje izpregovoril trd, pridušen glas. «Esen!»* Hlastno si je z mokro srajco obrisala obraz in odvrnila z glasom, ki so ga dušile solze. «Esen! Ampak jaz sem Rusinja!» Velik rdečelas mož s puško je sedel zraven nje na griček in je poizvedoval: «Rusinja si? In kako ti je ime?» Odmaknila se je malo stran od njega in sedla povsem v vodo. Potem je odvrnila: «Tatifa.» Glasno se je zasmejal. «Tatifa? Ti si pa lepa Rusinja! Tatarka si — ali pa morda Altajka?» Zmajala je z glavo: «Ne, Rusinja sem. Moja mati me je imenovala tako. Njej ugaja to ime.» Ni ugovarjal. «Pa dobro! Ampak zakaj pa tuliš?»' Stisnila je pest in se je srdito zazrla vanj. «Kaj pa to tebi mar?» On pa se je že oziral po tleh naokrog. «Slišiš — kaj nisi videla tu ranjenega jelena?» Planila je pokonci. «Ti si bil to — ti si ga ubil?» Hlastala je za zrakom, pogledi so se ji zapičili vanj. «Takoj mi daj svoj nož, svojo puško — kar imaš... Ubijem te, ubijem te! Na mestu te ubijem !» Z rokami je segla po njegovi lovski puški. On pa je vstal, potisnil ji je ramena tako trdo navzdol, da jo je zabolelo, in jo sunil stran. Potem je vprašal povsem mirno, ves presenečen: «Zakaj pa si tako divja?* Ona je spet zajokala. «Ali veš, kakšnega jelJna si ubil? Ali veš ... To je bil moj jelen, moj ... Jaz sama sem ga našla v gozdu, ko je bil še čisto majhen ... Nogo si je bil zlomil. Tako puhast je bil, tako črn, čisto črn, kakor oko .. Bil je v zadregi. «Zakaj mu pa nisi dala traku okrog vratu? Zakaj pa si ga pustila samega v gozd?» «Zakaj sem ga pustila? No, ti, kaj ne razumeš? Bila je vendar samica! In samica mora prosto tekati okrog, saj mora vendar dobiti mladiča.» Zasmejal se je tako glasno, da so se mu zamajali resasti brki in so se mu stresli lasje. Stopil je * Ostjaški pozdrav. k nji, se naglo sklonil in jo surovo plosknil po hrbtu. «Kaj vse ti ne veš, ti ponosna stvarca, ti!* Tatifa je planila na noge, zbrala je vso slino v ustih in mu pljunila v obraz. Potem je skočila v goščo in je tekla skozi gozd domov. Ko je Tatifa brez sape, vsa razgreta planila v leseno kolibo, ki se je blizu velikega gozda skrivala med grmovjem divjega rožmarina, ji je stopila naproti bronastemu kipu podobna, težka žena olivne polti. Po naglem pogledu na deklico je žena snela pufko e stene, potem pa si je bolj natančno ogledal, otroka. Tatifa se je oprijela z obema rokama m terine obleke in se trepetaje in drgeta je prižela 1 nji. {Mama, ubiti g morave. Na mestu ga morave ubiti...» Mati je poglede.a skozi odprta vrata in je hčerko strogo potisnila stran, ko je zagledala tujca. Odložila je puško in stopila k izhodu. Tujec je dejal: * Dober dan!* Mati je vrnila pozdrav, ampak je odločno pristavila: «Ostani rajši zu naj! Ne maram, da bi tujci kar tako vstopali v irojo hišo.» Tujec se je zasmejal in je dvignil nogo, da bi vkljub temu vstopil v kočo. Toda oči visokorasle žene so z vročim žarom gorele proti njegovim, da se je umaknil. Tatifa se je spet prižela k materi in jo povlekla k sebi. Žena je mrko namrščila obrvi. «Poslušaj — našo košuto je ubil!* «Našo košuto? Kaj ti ne pride na um? Kaj nisi videl, da je udomačena? Ti si pa mnogo upaš, razbojnik! Kaj nimaš hiše, da se moraš potikati po gozdu?* Zasmejal se je. «To je res! Nimam je, ker zidam hiše za druge ljudi.* Pomislila je. «Ali si tesar?* Prikimal je in povlekel mehur tobaka iz žepa. Dva tedna kesneje je namesto lesene kolibe stala tam prijazna hišica s krito vežo in izrezljanim stopniščem pred vrati, majhna hišica, ki je bila samo malo višja od grmovja okrog nje in je bila, kakor da so jo pomotoma vrgli tja kraj temnih limb. Iz gozda je človek ni mogel videti od nobene strani. Ves čas, kar je tujec gradil hišo, je mati Tatife spala samo sede, ne da bi se bila slekla, s puško na kolenih. S prvim svitom je budila Tatifo in jo čez ves dan učila streljati v cilj. Ko je bila hiša dograjena, je mati izpod drevesa na dvorišču izkopala majhen lonec, poln zlatega zrnja. To zlato je bila s Tatifo v teku nekaj let sama izprala na bregu reke. Vzela je prgišče zlatega prahu, ga zavezala v konec predpasnika in postavila lonec, samo z vejico pokrit, v travo. Stopila je k tujcu, ki je sedel na stopnišču, in mu pokazala zlato: «Je to dovolj?* Tujec je vzel iz žepa cigaretni papir, ga nekajkrat pregenil, stresel vanj zlati prah, položil papir na dlan in si ga podržal blizu pred oči. Potem je vstal in materi vrnil papir z zrnjem. «To je v resnici pristni zlati prah! Ampak jaz ga ne maram.* Zazrla se je vanj s plamenečimi očmi. «Zakaj ne?» «Jaz pač ne maram! Jaz ostanem tu.* Mati je stopila v hišo, vzela dve puški in torbo s stene in se spet vrnila pred vrata: «Kruh sem ti zavila in srajco sem ti oprala. Tu je zlato. Zdaj pojdi — potem boš lahko še pred večerom v zavetišču.* Odrinil je njeno roko in se glasno zasmejal: «Povedal sem ti — jaz ne grem odtod!* Tatifa je stekla k materi in se vsa v skrbeh zazrla vanjo. Mati je molčala, toda rahla senca ji je počasi šla čez obraz. Tanke črne obrvi so se pomaknile visoko na čelo" in so krčevito drgetale. Ena mišica v njenem desnem licu je vztrepetala, in kakor da je vsa ena sama mišica, je trepet preskočil na njeno desno ramo in na prste desne roke. Stisnila je prste na zaklopki svoje puške in mu z levico ponudila njegovo. Zateglo se je zasmejal. «Ah, tako je mišljena ta stvar b Naglo se je sklonil in ji svojo puško iztrgal iz roke. Isti hip je ona z enim sunkom dvignila svojo in namerila nanj. V odgovor je — še zmerom sklonjen — on napel petelina na svoji. Tatifa je vedela, kaj naj to pomeni. Počenila je kraj matere na tla in obraz pritisnila k njenim nogam. Stala sta si nasproti 6 puškama, naperjenima med seboj: vsak je ostro meril v glavo drugega. Ne da bi se sklonila, je mati s tihim ukazom rekla Tatifi: «Vstani! Vstani! In čuj: če boš mogla sama, brez ljudi živeti, potem živi brez ljudi!... Moke je še, ko bo pošla, je kupi v zavetišču. Daj za vrečo moke za naprstnik zlatega prahu iz najinega lonca!... Nabiraj jagode, živi od lova. Pozneje se boš morala naučiti dela. Če pa ne moreš sama živeti, potem pojdi v zavetišče in povej, da je tvoja mati mrtva!...» Nekakšen šum je prestrašil Tatifo; z vzkrikom je dvignila glavo. Ne da bi se bil še enkrat ozrl, je tujec šel doli po stopnicah. Svojo torbo je vlekel za seboj in je pu9til, da je odskakovala po stopnicah: glasno je ropotal čajnik v nji. Ni se ozrl. Mati je ostala v isti drži, ne da bi bila povesila puško. Obraz ji je pomalem zbledel, pokril se je s kapljicami znoja. Čim bolj se je tujec oddaljeval, tem teže in tem bolj zadušeno je dihala — kakor izmučen konj. Včasih obrača moda večjo pozornost na kroj, izdelavo in nakit, včasih pa zopet na material. Enkrat so zadovoljni tvorničarji, drugič krojači, vedno pa morajo biti zadovoljne naročnice. Ko je bilo moderno, so si kupovale celo večerne obleke iz bombaževega blaga, čeprav sta svila in žamet lepša. Da, — ko je pa moderno! Letos je zopet prodrl material, in po modnih trgovinah imajo polne predale in police svile, žameta, zlata, srebra. Med blagom za plesne in večerne obleke nahajamo precej starih znancev, kakor lame, krepsaten, svileni krep, atlas in še druge. Precej je pa novih, dasi bi pri nekaterih lahko rekli, da imajo samo novo ime. Če pogledamo letošnjo modo malo bliže, se spomnimo na obleke, kakršne so nosile ženske konec prejšnjega in ob začetku tega stoletja. Seveda so letošnje bolj preproste in niso pošite z raznimi čipkami, volanami, nabori itd. Plemeniti material, kakršen je predpisan za letošnjo sezono, prenese prav malo nakita. Moda si je torej izposodila le linijo in nekaj detajlov. Tako na primer imajo večerne obleke zadaj na krilu globoko gubo d la IVateau, ki je spodaj precej široka in podaljšana v vlečko, ali pa bogate nabore, ki se tudi končujejo v vlečko. Životki, ki so popolnoma priležni, imajo večkrat široke balonaste rokave. Ker je životek v pasu priležen, so boki izraziti, in ker ima krilo zadaj široko gubo ali pa nabore in vlečko, celotni videz res spominja na modo pred petintridesetimi leti, zlasti če imamo ogrnjen še kratek kep iz kožuliovine. Za letos ni predpisano, da mora biti vsa obleka iz enakega blaga. Životek je na primer lahko iz lameja ali pa iz blaga, ki je pošito s flitri, krilo pa iz gladke svile ali pa iz žameta. Kompletni boste, če si omislite k taki obleki še kratko jopico s širokimi kimonovimi rokavi, ki spominjajo na netopirja. Taft je zelo o modi. Dobi se gladek in s krepasto površino, enobarven, črtast in pikčast. Dostikrat ima vtkane zlate ali srebrne niti, bodisi po dolžini ali po širini ali pa v kvadratih. Solidne dame bodo letos prav vesele tudi moareja. Kakor fantazija so obleke iz tila, bogato pošite z volanami, ki so zadaj daljše, tako da delajo vlečko. Obleke iz tila so delane na taftu. Svetlobarone so primerne za najmlajše plesalke, temnejše pa tudi za dame «entre deux ages«. Velika moda je žamet ombre (sen-čan), to je žamet, pri katerem prehaja od enega roba do drugega najsvetlejši odtenek ene barve do najtemnejšega. Tak žamet se kroji poševno, in to zaradi efekta in pa tudi zato, ker se poševno krojeno blago lepše uleže in dela bolj vitko postavo. Tudi enobarvni žamet ni vedno gladek, marveč je večkrat pretkan z zlatimi in srebrnimi nitmi ali pa pošit s flitri. Obleka iz gladkega žameta ne prenese posebnega nakita. Zadostuje modna zaponka, našitek ali pas iz zlatega blaga ali pa razporek od kolena do tal/skozi katerega sili plisirano spodnje krilo iz zlatorumene svile ali tila. Sploh vidimo letos na krilih skoraj povsod razporke, tako pri pro- •^rnmm Nekaj novega za večer Krilo z vlečko in odprta, ravna jopica iz krep-antilope. K temu dolga kazak-bluza iz srebrnega lameja, z žabo-jem in veliko črno sponko. Velik, črn klobuk s srebrno rožo. menadnih kakor pri večernih oblekah. Nekaj so pač morali ukreniti pri dolgih in ozkih krilih, da se v njih lahko hodi in pleše. Vratni izrezi so pri večernih oblekah precej različni. Vidimo izreze, ki so spredaj majhni in zadaj globoki, potem bidermajerske in viktorjanske. Vsaka si pač lahko izbere tistega, ki se ji najbolj poda. K vsaki obleki so potrebne primerne rokavice, bodisi usnjene ali pa napravljene iz enakega blaga kakor je obleka, na primer iz žameta. Čim krajši so rokavi, tem daljše mor,i jo biti rokavice. Novost letošnje sezone so senčane svilene nogavice, ponajvečkrat o svetlorjavi (drap) barvi v najmanj štirih odtenkih. Ker so pa krila dolga in imajo po navadi še vlečko, skoraj ne pridejo nogavice do veljave. Čevlji pa morajo biti zelo skrbno izbrani. Male večerne obleke, ki so priležne in imajo dolga krila, so ponajveč iz temne svile ali pa iz prav lahkega volnenega blaga. Kazak iz lameja ali krepsatena, oblečen čez žametno krilo, odlično nadomešča malo večerno obleko. Kazak je eleganten in praktičen in zato tudi zelo priljubljen kos k letošnji ženski garderobi. Na svetlih oblekah vidimo precej obrob iz temne kožuhovine. H kostumom in plaščem se nosijo kratke pelerine iz kožuhovine, k njim pa čepica iz enake kožuhovine. Popoldan vidimo namesto plašča večkrat tri četrti dolg kep, podšit s kožuhovino. Ročne torbice, usnjene in iz blaga, so okrašene s kovinastimi ali pa z lesenimi mo-nogrami ali pa s celim krstnim imenom. Monogrami, leseni, kovinasti in vezeni, so sploh zelo v modi. Povsod jih vidite. Na bluzah, vezankah, pasovih, rokavicah. Leseni biseri, prstani in zapestnice so se nosile le h kopalnim oblekam, sedaj jih pa vidite že pri popoldanskih oblekah, zato ker so velika moda. K večernim oblekam se pa nosi prav malo nakita. Ko se je ob koncu poletja pojavil širokokrajni klobuk, smo mislili, da je z njim rešeno vprašanje pokrival za jesen in zimo. Ampak ena lastovka ne naredi pomladi. Mimo in preko širokokrajnega klobuka se je vtihotapilo vse polno najrazličnejših idej, tako da je zavladala prava anarhija. Za prehod sta žamet in ve-lur, potem pa klobučina. Ker se klobuki pokrivajo vrh glave, imajo zato, da ni prav vsa glava zadaj nepokrita, nekak podstavek, za varnost pa še prožni trak. Najnovejši so podobni tirolskim klobukom z visokim oglavjem in ozkimi krajevci, ki so zadaj privihani. V zvezdah je zapisano . . . Od 24. novembra do 21. decembra v znamenju strelca rojeni so. prebrisani, izumljivi, bistrovidni in upa polni ter imajo dosti prijateljev. So odločni in jasni. Ne vtikajo se v tuje zadeve, svojim ne puste nikomur blizu. Njih največja napaka je natančnost. Z železno voljo se posvečajo svojemu poklicu do izčrpanosti. Od 22. decemhra do 19. januarja v znamenju kozoroga rojenim ljudem ni namenjeno bogastvo. So marljivi in neutrudljivi, toda šele po preteku prve polovice njih življenja jim je sreča milejša in so srečnejši kakor v mladosti. Če kaj dosežejo v svojem življenju, je to pripisovati njih vztrajnosti v trdem delu. So črnogledi in radi nagibljejo k obupu. Aparten večerni komplet Obleka je iz veluršifona barve rdečih fuksij. Plašč je svetel. Krase ga enako rdeče in zlate robne proge. Preprost plašč, sešit iz modnega vozlastega blaga. Nosi se zapet oziroma zavezan visoko k vratu. Ovratnik in rokavi so iz kratkodlake kozuhovine. Popoldanski plašč iz gladkega temnega blaga. Namesto ovratnika ima ozko vezanko iz kratkodlake kozuhovine, ki se zapenja z gumbi na reverju. Modni, v komolcu razširjeni rokavi so všiti v ozke visoke zapestnike. Dekliški plašč, sešit iz meliranega sukna. Ovratnik in našitki na rokavih so iz lisičjega krzna. Žepi so všiti v zarezo pri stranskem delu. Dekliški plašč iz temnomodrega gladkega volnenega blaga. Široki ovratnik, rokavi in žepi so obšiti s sivim perzijan- cem ali pa s striženim janjčkom. Športni plašč, sešit iz meliranega angleškega blaga. Prepasan je s širokim usnjenim pasom, ki se zapenja z veliko modno kovinasto zaponko. Pripravite plašče za zimo Za nedelje in praznike Ljubka popoldanska obleka, sešita iz rjaoe soile. Krojena je čisto gladko in se nosi brez pasu. Poživijo jo svetli plisirani našitki na žiootku in v zapestju. Krilo je popolnoma gladko, le spodaj je razširjeno s plisirano volano. Elegantna obleka iz črnega žameta, okrašena z ozkim plisejem iz lakirane soile. Pri vratu in o pasu sta dva čopa iz bele plisirane soile, ki se lepo odražata od črnine žameta. Rokavi, ki so kar gladki, se zapenjajo od zapestja do komolca z majhnimi belimi gumbi. Ob 12. uri! Napravite tudi Vi nam vesele božične praznike! Poglejte, če nimate še kaj zaostanka na naročnini za letos. Če ga imate, Vas prosimo, da ga še danes nakažete. Pridobite nam še kakšno novo naročnico! Hvala že naprej! Popoldanska obleka iz lahkega volnenega krepa. Prednji del žiootka je podaljšan pod pas. široki žabo, ki nadomešča ovratnik, in pa rokavi so okrašeni s šioanimi robčki. Na krilu sta spredaj dve gubi, ki sta pošiti do oišine kolen. Obleka iz črnega krepsatena. Za obleko samo je uporabljena soila od strani, ki je brez svita, torej narobe, medtem ko so spodnji deli rokavoo in pa globoko sedlo na žiootku sešiti iz svile od svetle, torej od lične strani. Gube na krilu so globoko pošite. Dolgi rokaoi, ki so o komolcu razširjeni, so všiti v ozke zapestnike. Obleka ima majhen, okrogel vratni izrez, zato ima zadaj raz-porek, ki se zapenja z drobnimi gumbi. Modna obleka iz rdečega marokena, okrašena s šioanimi robčki. Rokavi so krojeni raglan. Krilo je popolnoma gladko, le spredaj ima po sredi položeno gubo, ki je globoko pošita. Pas je lahko spleten iz vrvic ali pa narejen iz blaga, iz kakršnega je obleka, in pošit z drobnimi robčki. 425 Na trejti strani platnic je razpisana nagrada! ^^dDarila za božič Če hočete za majhen denar moža, sina ali brata razveseliti z lepim darilom, mu napravite športni jopič. Za tak jopič pripravite 250 gramov športne volne. Začnite ga z robom spodaj, ki se dela eno na lice, eno na robe, kakor visok pas želite imeti. Dalje pletite vzorček. Naš vzorec se tvori v štirih vrstah. Prva vrsta: dve na robe, ena na lice, dve na robe, ena na lice, konča se z dve na robe. Druga vrsta: dve na lice, ena na robe, dve na lice, ena na robe, konča se z dve na lice. Tretja vrsta vse na lice, četrta vse na robe. Peta kakor prva, šesta kakor druga, sedma kakor tretja, osma kakor četrta. Potem se dela izmenoma tako naprej. Rob za gumbnice in gumbe se lahko plete zase in prišije na iz gotovi jeni sprednji del, kakor tudi ovratnik. Ta rob se plete, kakor je videti na sliki, samo desno. Za vsako gumbnico je treba sneti štiri zanke in potem nadaljevati vrsto;, ko se vračamo, pa nasnujemo zopet te štiri zanke tako, da dobimo odprtino — gumbnico. Kako se to dela, je razvidno iz druge slike. Slika 1. Slika 2. Vprašanja, ki bi si jih morala vsaka zakonska žena večkrat zadati. 1. Ali sem še zmerom tako prijazna z možem, kakor prve čase najinega zakona ? 2. Ali mi ni že zdaj časih več do moje frizure ali do zlikane obleke kakor do moževih nežnosti? 3. Ali se doma zanemarjam in sprejemam moža nepo-česana, z neurejeno obleko? 4. Ali mislim zmerom na to, da lahko pomeni skupna spalnica vso srečo, da pa ne sme žena pri tem nikoli pozabiti, da jo mož opa- . zuje? 5. Ali je zmerom mož najvažnejši zame? Ali ga ne zanemarjam časih prijateljici na ljubo? 6. Ali sem z možem res eno, kadar je treba rešiti kako vzgojno vprašanje otrok? ?. Ali mislim tudi na to, da mora človek časih ostati sam ali pa iti v družbo, da se raztrese? Ali ne zavi-dam možu urice oddiha ? 8. Ali nisem za vsako malenkost užaljena in zamerljiva? Noben mož ne mara sentimentalnih žensk! 9. Ali sem zmerom pogumna tovarišica svojemu možu? Ali se ml zmerom posreči, da prilagodim svojo ženskost njegovim življenj- . skim zahtevam ? 10. Ali mislim zmerom na to, da je dobrota največji izraz ženske nature in da moram spet in spet z ljubeznijo odpuščati in nikoli ne očitati možu napak, ki se jih sam le predobro zaveda ? ebi za božič Pletena jopica, zapeta z modnimi lesenimi gumbi Kaj potrebujemo zanjo? 400 g športne volne, dve dolgi in primerno debeli pletilki, nekoliko veselja, potrpljenja in seveda tudi časa. Jopica se plete po kroju, in sicer vsak del zase (oba prednja dela, hrbet in rokavi). Prinašamo pomanjšani kroj z naznačenimi merami, tako da ga lahko sami povečate. Sicer je pa na vsaki krojni prilogi naše revije kroj za bluzo ali obleko, ki ga lahko preuredite v kroj za takšno jopico. Za hrbet nasnujemo 120 petelj, za prednja dela po 70 in za rokave po 62 petelj. Hrbet, prednja dela in rokave začneš plesti eno gladko, eno narobe, in šele ko imaš 10 cm visok rob, začneš plesti vzorec, za katerega, prinašamo risbo. Jopica sama je pletena iz gladkih in narobe pletenih petelj, ki se menjavajo, kakor zahteva vzorec. Črni kvadrati v vzorcu pomenijo petlje, ki so pletene narobe, medtem ko so prazni kvadrati za gladke. Okrog vratnega izreza in po vsej dolžini spredaj, kjer se zapenja, je jopica obšita s 3 cm široko progo, ki se plete sem in tja samo v gladkih petljah. Gumbnice se napravijo med pletenjem in jih potem samo ob-šijemo, da se preveč ne raztegnejo in prehitro ne razvlečejo. Rob se pri-šije na jopico z ometico. Stranske šive, šiv na rami in šiv pri rokavih lahko sešiješ na stroj ali pa na roko. Če so šivi široki, jih pločato pošijemo na obe strani. Preden jopico sešiješ, napni posamezne dele na desko, jih primerjaj s krojem, nato pa polikaj. Izgotovljeno jopico polikaš še enkrat, prišiješ gumbe, potem pa oblečeš. Okoli vratu zaveži pisan šal, ki se poda tebi in na jopico. Širokega žametastega klobuka na takšno jopico ne pokrivaj, pač pa nosi k njej športni klobuček, kakršnega vidiš na sliki, ali pa pokrij baret. Če si omisliš še primerno športno krilo, imaš komplet, ki ti nadomešča športni kostum. Kroj 18 cm 11 cm 5 cm 24 cm 40 cm 10 cm sredina zadaj rob hrbet 6 cm 8 cm 11 cm 20 cm 42 cm 26 cm 10 cm 20 cm sre- dina spredaj rob sprednji del 10 cm 38 cm 40 cm 8 cm rob rokav. Vzorec za pletenje narobe pletena petlja gladka petlja vzorec je risan za zunanjo stran dela, notranjo stran si zrišeš lahko sama. p> čerki za božič Pletena jopica za deklice Za iakšnole jopico potrebujete približno 100 gramov volne, 2'?5m svilene trese (široke 12 mm) in 4 gumbe. Ako niste še pletli take jopice, je najbolje, ako si prerišete iz krojne priloge primeren kroj in pletete potem natančno po kroju. Za bolj izurjene pa zadostuje tudi pomanjšani kroj, kakršnega prinašamo na sliki, na katerem so s številkami označene posamezne dolžine in širine. Splesti morate najprej vsak del zase. Ko imate spletene vse dele (dva prednika, zadnik, dva rokava, ovratnik), jih najprej lepo potikajte, nato pa sešijte. Potikati morate tudi vse šive. Sešito jopico obšijte okrog in okrog s svileno treso, kakor je to videti na sliki, nazadnje pa prišijte še gumbe. Prav ljubka bo taka jopica, ako jo pletete popolnoma gladko. Prinašamo povečani del vzorca za gladko plete- nje in pa vzorec, na katerem je videti, kako se delajo med pletenjem gumbnice. Tako narejene gumbnice potem še obšijte, da bodo bolj trdne. Ako vam ostane kaj volne, skvač-kajte še majhno prijazno čepico, ki je bo vaša hčerka gotovo posebno vesela. yyy! yyvyfy , . JCol II.* . -o Rokav. Modni klobuček, kakršnega lahko poizkusite sami napraviti iz odloženega klobuka ali pa iz klobučinastega blaga, žameta ali svile. Na sliki prinašamo pomanjšane kroje. Številka 1 je dno klobuka, 2 je obod, številki 3 iti 4 sta pa krajevca. Klobuček ima privihane krajevce in je okrašen s svetlim trakom, ki je spredaj zavezan v mično peti jo. Za božič — Ta blazina je izvezena na juti v podolgovatih križcih. Velika je 56X40 cm. Za vsako vrsto križcev se mora najprej podvleči nit, čez katero se potem šivajo križci. Podvlečena nit je lahko o isti barvi kakor nit, s katero se šivajo križci, lahko je pa tudi drugačna, s čimer se doseže baroni efekt. Spodnji del blazine je iz deftina ali soile, osa blazina pa je obrobljena s svileno oroico. Na sliki vidite že izgotovljeno blazino in pa posebej še del blazine o naraoni velikosti, kjer se dobro oidi način dela. Prinašamo pa tudi vzorec zanjo z naznačenimi barvami. Podolgasta blazina je dolga 55 cm, o obsegu pa ima 62 cm. Veze se lahko na juti z navadnimi ali podolgovatimi križci, na sliki pa vidite tretji način izšivanja vzorca, in sicer na kongresu z velikimi luknjicami. Na konceh je blazina izdelana z žametom in okrašena z bogatim čopom iz materiala, s kakršnim je vezena blazina. Tudi za to blazino imate vzorec z naznačenimi barvami. Zakaj bi imeli samo kostanjeve lase-zakaj ne tudi lepe? Od kostanjevih las do tudi lepih las je samo majhen korak. Napravite ga: Negujte pravilno svoje lase! Z Brunetaflorom. Videli boste, kako se Vaši kostanjevi lasje šele potem popolnoma uveljavijo. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima hequil v sebi. Kostanjasta barva - barvna snov temnih las - je s tem ^^^ ^^^ posebno poudarjena. Lasje Zajamčenc>\. dobe čudovit blesk in ^^brez sode in brez ke-^S. nenavaden lesk! mičnih barvil, ELIDA S PECI AL SHAMPOO BRUNETAFLOR Napravite otrokom veselje Te igrače lahko sami napravite Malo stroškov, več dela in še več veselja. Poizkusite, mogoče se vam posreči. Obliko dreves izrežite iz kartona in jo prelepite z zelenim svetlim papirjem ali blagom ali najlepše z žametom, potem pa naredite džunglo, kamor lahko razpostavite noja, žirafo, leva, slona, tigra itd. Živali izrežite iz tenkih lesenih deščic in jih tudi polepite s papirjem ali blagom ali ph pa kar pobarvajte. Da bodo živali bolj prijazne, jim naredite gibljive noge. Noge izrežite posebej in jih pritrdite s prožno vrvico ali z majhnim žebljičkom na trup. Postavite jih na deščice s koleščki, ki jih naredite iz lesenih vretenc od sukanca. 'i) 13 • Otroke boste gotovo razveselili, če jim napravite takole desko s pajaci. Najlaže naredite take pajace iz klinčkov za pripenjanje perila, ker imajo dva kraka za noge. Na vrhnji konec se pritrdi z majhnim žebljičkom ali vijakom večji biser za glavo, na katero se nariše obraz, manjši pa za vrat. Nato se pobarvajo ali polepijo s papirjem noge in život, na glavo pa posadi papirnata ali klobučinasta čepica. Za puško jim prilepimo zobotrebce. Pajace nato lepo po vrsti pritrdimo na večje ali manjše deske na kolescih. Preberite tretjo stran platnic! Morda napravite tole igračko Poizkusite, morda se vam posreči, da naredite takšnole ljubko opico, ki se bo ošabno šopirila med božičnimi darili za vašo hčerko. Poizkusite najprej iz navadnega blaga, potem pa, ko boste videli, da ni tako težko, kakor se zdi na hitri pogled, pa iz pliša, žameta ali sukna. Prinašamo pomanjšane kroje, ki jih sami poljubno povečate. S štev. 1 sta označena kroja za život, 2 in 4 so vrhnji deli nog, 6 in 8 vrhnji deli rok, 3 in 5 spodnji deli nog, 7 in 9 spodnji deli rok, 16 so stopala, od 10 do 15 so deli glave, 17 pa je kroj za rep. Vsak posamezni del sešijte zase in ga napolnite z drobnimi narezki blaga ali pa z vato, potem pa zašijte. Noge in roke prišijte na život tako, da se lahko premikajo. Ako nimate steklenih oči, prišijte namesto njih majhne črne gumbe ali pa večje steklene bisere. Ne smete pa pozabiti privezati opici okrog vratu veselo, živordečo' petljo. WB0l Napredek naše industrije Če govorimo o napredku uaše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano «Kolinsko cikorijo», «Redilno kavo» s srcem, «Figovo primes* itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. Starši in šolske naloge. Način šolskega pouka se je z leti zelo izpremenil. Temu bi se morali prilagoditi tudi starši. Vsa važnost zdaj ni več v tem, da se otrok nauči vseh beril in učnih sestavkov na pamet, temveč učitelji se trudijo, da bi razložili učno tva-rino v kar moči živi obliki in s tem pripravili otroka do tega, da bi sam mislil. Dandanes skrbijo vzgojitelji za to, da ostane otroku dovolj časa za igro in šport. Dva dni v tednu otroci osnovnih šol ne dobivajo domačih nalog. Kaj naj otroci zdaj doma delajo? Prav bi bilo, da bi šli otroci po kosilu za pol urice leč. Ko vstanejo, naj pregledajo svoje naloge in naj si pripravijo knjige za prihodnji dan. šele potem jim dovolite igro, telovadbo in drugo razvedrilo. Prav je, da otroci sami napravijo svoje naloge. Drugače se navadijo Poročili sta se naročnici: go-^^^H spodična Angelina Jankovlčeva ^^^^ z gospodom Tomialavom Deut-schorjem v Beogradu ln gospodična Justina Zorkova z gospodom Leopoldom Possnigom iz Zreč. Iskreno čestitamo 1 zanašanja na tujo pomoč in sami mnogo manj skrbijo za svoje dolžnosti. Le tam, kjer je otrok morda duševno nekoliko zaostal in spoznate, da ni razumel, kar je učitelj v šoli razlagal, mu pomagajte. A tudi pri takem otroku skušajte doseči, da bo sam mislil in sam skušal pravilno rešiti nalogo. Pri tem pa nikar ne izgubite potrpljenja. Kakor hitro postanete nestrpni in nervozni, bo prešlo vaše razpoloženje na otroka in bo Še težje razumel, kar mu ho- Ali ste slabe volje? Znanstvena razlaga tega pojava je takale: na tisoče je razlogov, s katerimi lahko človek pojasni svojo slabo voljo: obča stiska, bolečine, izjalovljen poizkus in druge neprijetnosti čisto osebnega značaja. Slaba volja vpliva, kakor vemo, navadno tudi na telo. Tek do jedi nas mine, barva obraza postane bleda in črte čete dopovedati. Otrok in vi — oba morata biti mirna! Napak je, če silite otroke, da sedijo do pozne noči pri knjigah. Otroci morajo biti ob devetih v postelji! Zdravje pomeni več kakor polna glava modrosti! Dan je dovolj dolg, da se otrok lahko vsega nauči, kar je trebais In če bi se kdaj zgodilo, da vendar ne bi zmogel vseh nalog, je bolje, da ga zjutraj kako uro prej zbudite in pripravite do učenja! nam ohlapnejo zaradi zmanjšanega obtoka krvi. Motnja duševnega ravnotežja povzroča tudi v telesu nered: glavobol in celo vročični pojavi se utegnejo pokazati. Vse to samo zaradi trohice slabe volje! Če pustimo premnoge kamne spotike, ki se kotalijo po naši podzavesti, in telesne nadloge, ki jih ne moremo takoj spoznati, popolnoma v nemar, smemo pri dozdevno neosnovani naša jenosti s precejšnjo zanesljivostjo zvaliti krivdo na grdega nepridiprava v svojem organizmu: na stranske ledvice. O njihovem pomenu so si učenjaki nekaj sto let belili glave. Po mnenju mnogih sodobnih znanstvenikov se skriva v stranskih ledvicah organ, ki določa ravnotežje. Lastnik dobro delujočih stranskih ledvic je optimist, poln odločnosti in življenjskega poguma. Podobne lastnosti prisojajo tudi majhnemu organu, ne večjemu od kvadratnega centimetra, ki ždi, skrit med obema možganskima polovicama, na strehi srednjih možganov: češeriki. Še v sedemnajstem stoletju so jo v nagonskem spozranju imenovali «sedež duše»; čudili so se le, da se ta važni del v dozorelem človeškem telesu počasi spet skrčuje. Danes vemo, da nam je češerika, podobno kakor mali privesek možganov, podeljena kot kontrolni organ za telesno in duševno rast. Pri otrocih, ki so zaostali v razvoju, je radi tega zakrnela. «Rumenico je dobil od jeze», pravi ljudstvo, kadar se je komu žolč raz-lil. Tudi tu je videti veliki pomen delovanja žlez za notranje izločanje v našem občem počutju. Samo o vrstnem redu dogodkov so imeli prej napačne pojme. «Človek se ne jezi toliko časa, da dobi rumenico, ampak prekomerno delovanje njegovih jeter je bilo izhodišče njegove slabe volje.* Proizvod te največje človeške žleze — žolč — prihaja v kri in povzroča mimo rumene barve kože vse tiste neprijetne, bolne občutke, ki se Kozmetika in ženska Gotovo je, da so se ženske tudi v starih časih zatekale k primitivnim, a vendar uspešnim pomočkom, s katerimi so negovale svoja obličja. Tako imamo zgodovinske podatke o mnogih znanih ženskah, da so si razen z vonjavami in olji umivale obraz tudi z mlekom. Sve-žost in mladost obraza sta večkrat odvisna od pravilne uporabe tistih pomočkov, ki so potrebni za individualno nego. Nekatere polti ne preneso umivanja z navadno vodo, ampak zahtevajo periodično nego z drugimi tekočinami, tako n. pr. z mlekom. Mleko ima v sebi beljakovine, ki omečujejo kožo in jo delajo mladostno. Zlasti je priporočati tistim, ki imajo suho kužo, da se umivajo zjutraj in zvečer s sirovim mlekom. Jaz vem iz svojega izkustva, da je mleko, pravilno razredčeno z vodo, zelo dobro dejstvovalo. Za suho kožo ni zadosti, da se uporablja samo mleko, ampak je treba tudi posebne nege. Vsaka ženska mora že v mladih letih začeti negovati suho obličje, če ga ima, zakaj takšnemu obrazu grozi že zgodaj nevarnost gub. Če hočemo to nevarnost odvrniti, moramo osem dni zapovrstjo umivati obraz s sirovim mlekom, in sicer kozarec mleka v pol litru vode. Umivati se je treba zjutraj in zvečer. Temperatura te zmesi je odvisna od tega, kako suha je koža na obrazu. Zvečer je treba po umivanju namazati obraz z mastno kremo in jo, preden gremo v posteljo, od-drgniti z vato. Z isto kremo je treba tudi zjutraj po umivanju namazati obraz in ga obrisati, preden se napudramo. Čez osem dni pa je potem treba zjutraj zamenjati mastno kremo s suho. 433 Uprava je te dni po pošti poslala položnice vsem cenjenim naročnicam, ki še nimajo naročnine plačane za vse leto. Zadaj na položnici je zapisano, koliko je katera na zaostanku. Da prihranite upravi nepotrebno pošiljanje položnic in da sebe obvarujete pred neprijetnim opominjanjem, Vas prosimo za znesek, ki je označen zadaj na položnici. Hvala izražajo v razdraženem, neizravno-teženem razpoloženju. K hudi omahljivosti razpoloženja se nagibljejo tudi ljudje, ki jih tare sladkorna bolezen. Tu je vzrok v trebušni slinavki, ker je njeno preobilno izločanje sladkorja združeno s stalnim propadanjem moči. Po vsem tem vidimo, kako silno važno je, da imamo ves svoj žlezni sestav v pravem redu, in zato ne smemo nikoli lahkomiselno gledati na to, če nas brez veljavnega razloga pogosto napada slaba volja. V takem primeru se je treba hitro zateči k zdravniku, ki nam bo največkrat lahko pomagal. Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in za-sluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiser-jeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5'— za vrečico ali Din 12-— za pločevinasto škatlo), ker se nahajajo v prometu ničeve potvorbe, ki zdravju prej škodijo kot koristijo. Nikoli odprt! Pristen samo v modrem ovitku. n\F4i ■■ N> A-ilg srna rjOFlli flmii S VAŠ OTROK je zlasti v hladnem zimskem času izpostavljen zahrbtnim prehladom, če mu ne boste dali s seboj nekoliko priljubljenih in slastnih KAISER-jevih prsnih karamel. Nad 15.000 overovljenih izpričeval Vam jamči za uspeh pristnih KAISER-jevih prsnih karamel. umetni prehrani dojenčkov se doseže posebno povoljen uspeh z uporabo dr. Wanderjevega Horden-zyma. Hordenzym se doda razredčenemu kravjemu mleku, ki je potem po svoji sestavi toliko vredno kakor materino mleko. Hordenzym z razredčenim mlekom se daje dojenčku, ki se pravilno razvija, do petega meseca, posebno koristen pa je v poletnih mesecih, ko je dojenček v nevarnosti, da dobi drisko. Od petega meseca dalje se daje Hordenzym dojenčku z uspehom v pri-kuhah, ki so bogate vitaminov in mineralnih soli, ki jih otrok potrebuje za svoj razvoj, kakor špinača, kolerabice, cvetača, korenje, grah. Prikuha, ki ji je dodan Hordenzym, je prav posebno redilna, ker jo telo bolj izkorišča kakor navadno prikuho, dojenčki jo pa vsi vprek radi uživajo. Prikuhe s Hordenzymom se sme dati dojenčkom brez nevarnosti tudi dvakrat tako velik obrok kakor navadne prikuhe. Vprašajte otroškega zdravnika, kaj misli o hordenzymu. Prikuha s Hordenzymom je prav posebno ekonomična. Hordenzym se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah po Din 39'—. Dr. A. WANDER D. D. Tvornica farmacevtskih in dietetskih proizvodov ZAGREB jgjBE| agSSai Moja žena ima vse polno dobrih in — Bogu bodi potoženo — tudi nekaj slabih lastnosti. Rada posluša, kaj pripovedujejo vrli sosedje, in ko se zvečer utrujen vrnem z dela, jo moram ure in ure poslušati, kaj vse so ji povedale gospa A., gospa B., gospa C. itd. Njena slaba lastnost, ki mi gre najbolj do Živega, je pa v tem, da se šele zvečer, ko je že čas, da bi sedli za mizo, loti nakupovanja Natanko pet minut pred sedmimi se domisli, da je pozabila kupiti kruha, da prav za prav nima dovolj jajec doma, da bi najin sinček lahko dobil mehko kuhan jajček, ki mu gre tolikanj v slast, da ima premalo sladkorja za drugo jutro in da mora še kupiti limono, če bom hotel po večerji piti čaj. Ves dan ima moja Žena dovolj časa, da bi opravila nakupovanje, gotovo bi to lahko storila tudi zjutraj spotoma, ko gre na trg po meso in zelenjavo! Pa kaj hočete! Ze stokrat sem ji rekel, naj si vse naprej preskrbi, da bomo lahko zvečer ob sedmih mirno sedli k večerji. Doslej so bile vse moje besede bob v steno. In priznati vam moram, da sem vsak dan bolj nejevoljen zaradi tega in se časih zvečer kar bojim iti domov, ker vem, da me bo sprejela z zmerom istimi besedami: «Oh, v trgovino še moram, nekaj sem pozabila kupiti!* In potlej leti z viharno naglico v trgovino, če pa slučajno sreča tam gospo Tointo, je gotovo pol ure ne bo nazaj. Mnogo rajši bi jo imel, če bi se hotela navaditi reda. Svetoval sem ji že, naj si vsak večer spiše na listek, kaj mora kupiti, drugo jutro pa naj opravi vse te nakupe, tako da bo imela zvečer vse v redu. In mi je tudi že obljubila, da bo tako storila, drugi dan je pela spet stara pesem. Ko bi žene le vedele, kako odurne nam lahko postanejo s takimi «malenkostmi» — morda bi se vendarle poboljšale. Mož. mi Ce bi mi bili prvo leto mojega zakona zadali to vprašanje, bi vam bila najbrže odgovorila: «Pri mojem možu mi je vse všeč! Napak sploh nima!« Zdaj sem pa že tri leta poročena in počasi se mi odpirajo oči za vse moževe napake. Med glavne prištevam njegovo že skoraj živčno izbirčnost pri jedi. Kosilo pride na mizo. Vzamem možev krožnik in ga napolnim z juho. •u, že spet goveja juha, saj veš, da je ne maram!« Drugi dan mu napolnim krožnik z zelenjavno juho. «ltoj Bog, zakaj si skuhala to mlako! Saj veš, da imam govejo juho rajši!« Danes seni mu postregla z zrezkom. Mož pa vzdihne: »Zmerom mrhovina!« če mu pa pripravim kosilo brez mesa, začne tarnati: «Oh, ko bi bil vsaj košček mesa v hiši — če ni mesa, nisem sit!» Verjemite mi, časih je res hudo! Nikoli mu ne ustrežem z jedjo. Zmerom godrnja, zmerom graja to in ono, nazadnje pa vse pojč in časih ga zasačim, kako še poželjivo ogleduje prazno skledo. Meni pa jemlje s svojim godrnjanjem in svojimi drastičnimi primerami ves tek. Tudi vsa dobra volja me mine. S strahom in grozo sedem z njim za mizo, vse jedi 6e mi upirajo, samo tega čakam, kdaj bo spet začel zabavljati. Da bi se mu le sanjalo, kako strašno vesela bi bila, če bi vsaj enkrat pohvalil obed in večerjo! ^ 2 e n a. _______LJUDJE p/v delu in razvedri lu hifro opeša jo* prekomerna debe bstpa se da odstraniti zzavživan/em neskodl/ivihln znanih BOXBEkGEPvKJS5INGEN TABLET ZA HUJŠANJE Dobijo se vvsakilekarni^reg-priMSP- ■BHBBHBMaaBi W r59-o. Izhaja vsakega i. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkrajškova. Dredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani predstavnik Miroslav Ambroilč. VUUaz se> ue feri Potrpi še nekaj dni! Za „Ženo in dom" bom pridobila dve novi naročnici, pa mi njena uprava zato pošlje zastonj zlato nalivno pero, ki ga dobiš ti, da boš zopet dobre volje. Vi LcuLC^o- L^L^t^. % kso ^e- ci-e^iL-e^t-u ^jt-e^v-iJKzsO 7-c-a^ 36/. Zlato nalivno pero Penkala Poslužite se priložene naročilne dopisnice!