Sad liberalizma. Žalostno je, da slovensko Ijudstvo na Stajarskem in inorebiti tudi po drugih krajib v obče še vs?e premalo pozna prave uzroke nadlog, ki ga stiskajo in ga bodo še hujše, če se skoro na bolje ne obrne. Ko bi ljudstvo vedlo, da izvirajo vse slabe postave in naredbe od nemško - liberalne stranke, kterej je Schmerling po umetnih volilnih redih za razne zastope pot pripravil, Beust pa popolno oblast v roko dal, — ko bi Ijudstvo to vedlo in prijatelje od svojih nasprotnikov ločiti znalo, bi ne bi nikdar Seidlnov in Brandstatterjev in drugih liberalcev kot zastopnike si volilo. — Naj pojasnimo denes sad liberalizrna z vojaško postavo, ki ljudem prav do živega sega. Nič ni proti temu reči, da po novi postavi dolžnost vojaštva vsacega brcz razločka zadeva, kdorkoli je sposoben za to. Ker je pa razen vojaškega še drugih stanov potreba, daje tudi vojaška postava clajšave tistim, ki so se za kaj druga namenili. Tako dopušča §. 21. dijakom višje gimnazije ali realke, da zamorejo po enoletni vojaški službi v reservo stopiti in svoje študije kot juristi, medicinarji itd. nadaljevati. V ta namen si smejo izbrati kraj in celo čas enoletne službe, namreč do 25. leta svoje starosti. Tako jim je mogoče svoje študije dovršiti in stopiti v stan, do kterega imajo veselje. Zastrau onih, ki hočejo apotekarji in zdravniki postati, dovoljuje postava v §. 23 in 24, da kot prostovoljci enoletno vojaško službo tako dostoje, kakor se strinja z njih posebnim poklicem. Slednjič predpisujejo §§. 26—29, da se naj uradnikom, profesorjera in nčiteljetn vojaška služba tako uravna, da jih kaj posebno ne moti pri zvrševauju posebnih, stanovskih dolžnosti. Očitno je toraj, da pvizanaša postava, kolikor le mogoče, razuim stanovoni, ter jim noče kratiti potrebnili duševnih moči, brez kterih nijeden stan obstati ne more. Le zastran duhovskega stanu se no5e to pripoznati, česar je največ liberalno mrzenje krivo. §. 25 govori o kandidatih duhovskega stanu tako-le: ,,Kandidatom dabovskega stanu se da, ako so bili med vojake vzeti, na njib. prosnjo odpust, da zamorejo bogoslovske študije nadaljevati. Ko prejm(3 duhovsko posvečenje . . . se vpišejo med vojaško duhovščino in se gmejo ob času vojske v službo vojaških duhovnov . . . poklicati". — Besede tega §. niso cel6 jasne; kajti nmeje se §. lehko tako, da velja za tiste, ki so že kot gimnazijski dijaki v vojake vzeti bili in potem bogoslovci postali, kakor tadi za one, ki so še le kot bogoslovci k vojakom odbrani bili. Prvi pomen se priporoča posebno glede na to, da postava raznim drugim stanovom gpobnih ljudi noče jemati, marveč jim daje olajšavo na vse strani, da stopijo v zaželjeni stan. Tudi v besedah: nda zamorejo bogoslovske študije nadaljevati", ni po naših mislih rečeno, da govori § le o tistib, ki so že bogoslovci, marveč se dajo tudi tako tolmačiti: Onim, ki so bili med vojake vzeti, kateri pa hočejo v bogoslovje stopiti, se da odpust, da zamorejo bogoslovske študije, za ktere so se odločili, nadaljevati, kakor smejo dijaki, ki se odločijo za pravoslovje, medicino itd. nadaljevati pravoslovne, medinske študije itd. Osmošolec, ki je bil med vojake vzet, postane enoleten prostovoljec, in še dostikrat sam ne ve, kteri poklic si bo izvolil; in vendar mu postava daje vso olajšavo, naj se že posveti kterim koli stanovskim študijam. Zakaj bi isto ne veljalo tudi za one, ki si izvolijo duhovski stan? Mar dušni pastir menj koristi človeškej družbi kakor vojak, bodi si tudi general ? Kakor pravimo, postava bi se brez vse sile tako tolmačiti dala; — a vendar se tolmači v drugem pomenu, nam- rež tako, da velja § edino le za tiste, ki se kot bogoslovci v vojake vzamejo, ne pa za tiste, ki so v gimnaziji k vojakom vzeti bili. Vse prošnje do vlade, tndi zastran bogoslovcev veljati pustiti, kar postava vsem drugim dovoljuje, bile 60 dozdaj zastonj! Kdo zamore tedaj dan denešnji v duhovski stan stopiti? 1. Le taki, ki še le po dovršeni gimnaziji 19. leto dopolnijo, ker še le potem nastopi za nje dolžnost za asentiranje iti. Kandidati bogoslovja so pa malo da ne vsi sinovi kmečkih staršev, ki pridejo dosti kesneje v gimnazijo, kajti ne gre solanje na kmetih tako urno naprej kot v mestih, starši pa tudi ne dajejo navadno fantov poprej v mesto, dokler ni neobhodno potreba. Postava se toraj kmetskim staršem in sinovom na kvar preostro tolmači. 2. Zamorejo v duhovski stan le mladenči stopiti, ki so zarad telesnih pomanjkljivosti pri vojaškem odbiianju ovrženi bili. Duhovska služba je pa na kmetih posebno tako težavna, da le krepki in zdravi možje obilne težave premagajo, nikakor pa ne slabotni. Doživeli bomo toraj v kratkem času, da ne bodo le kaplanije, marveč tudi mnoge, posebno gorate, težavne fare — prazne, in to samo zato, ker si novošegni liberalizem ne more misliti, da je dušnega pastirja, namestnika Božjega, tisočeai faranov bolj, stokrat bolj treba, kot vojaškemu polku enega človeka, ki puško nosi in ob zidanih voglih na straži stoji. Kaj bode z ubogim ljudstvom, če dovoljne duhovske pomoči več nima? Propalo bode duševno tako, da v mnogih krajih, kder skoro edini dušni pastir ljudi v redu drži, več obstati ne bo. Mlado in staro zapade nevednosti, a nevednostje mati vseh pregreb! Kako tej nesreči v okom priti in rešiti toliko blagih mladenčev, ktere navdaja sveta želja, duhovniki postati, piihraniti staršem veliko žalost zarad tega, ker jim na starost najslajše želje po vodi splavajo? Pomagati zamoremo le, ako zdaj, ko pridejo volitve v državni zbor, prave može volimo. Pravi možje pa niso liberalci; kajti tem, naj se tudi hrustajo, da so narodnjaki", je za kat. cerkev in za duhov^ki stan ravno toliko, kot nemškim liberalceuu in vsem onim, kateri vojaško postavo katoliški eerkvi na kvar tako ostro tolmačijo. Treba toraj voliti može, ki bodo s konservativno pravno stranko složno delali, kakor sploh v Avstriji boljše ne bo, dokler pravna stranka ne zmaga in do vladanja ne piide. Take može vam bomo o pravem času nasvetovali; do tačas pa vse to in kar vam še povedali bomo, dobro premislite in ne venvjte nikomur, ki vas bujska in moti.