M ©ä( Morate prebrati: Trbovlje po dolgem in počez Do nadaljnjega zaprto! m 10 Trboveljski filatelisti pri šestdesetih Državna vaja ARON 2009 u 16 Intervju: Iztok Virant, čist v redu Štajerc 18 Reportaža: Dan NVO Nataša Krajnc in zvok mandolin Dan odprtih vrat -dan slovenske kulture Buklžur 43 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. : iv i jf Spokorniško priznam, da sem k3 uvodnik, ki sem ga napisala pred eno uro, umaknila na stranski tir. Ne, v teh zadnjih dneh letošnjega leta pa ne bom mahala s šibo. Sicer je pa to naloga sv. Miklavža, vsaj njega dni je bilo tako, da je košaro s suhim sadjem, orehi in rožiči, kasneje je padla vanjo še kakšna pomaranča, višek standarda, krasila leskova šiba. Pa se meni zdi, da smo bili otroci pridni in nisem videla smisla v tej šibi. Razen, če je to bila šiba bož- ja. No, morebiti pa res. Prav nič in pod nobenim pogojem ne odobravam šib, ne leskovih in ne božjih. Miklavž je dober mož, radodaren in tisti hudički okrog njega mu samo kvarijo ugled. Ampak, vtis pa naredijo, večjega kot sam svetnik. Otroci pa uživajo in to je edino, kar je prav na tem narobe svetu. Na nocojšnjem sprehodu za lulanje sem ugotovila, da ni čisto nič decembrsko vreme, še manj temperature in luna, ki je vsa okrogla uspela izmed oblakov zasvetiti nad zasavsko dolino, je bila najmočnejša svetloba tega večera. In všeč mi je bilo. Ali nismo prejšnja leta z vsemi svetili, ki so skoraj dva meseca onesnaževala okolje, krepko pretiravali. Letos le redki posamezniki niso mogli pričakati decembra. Sicer pa, ko bo tole pisanje pred vami, bodo lučke tudi po predpisih že lahko naznanile veseli december. Dvorane pa, hja, ker imajo razsvetljavo visoko pod stropom, so okrašene večinoma kar vse leto. Strokovnjaki opozarjajo, da zaradi vse silne razsvetljave sploh ne vemo, kakšno je v resnici nočno nebo. Bi radi videli? Brez težav, pot pod noge in v soboto, hajd, veselo na Mrzlico. Da bo enkratno sem popolnoma prepričana, saj je vsako leto. Le na nekaj pazite. Nikar ne obujte novih čevljev zato pot. Prejšnji petek sem zaradi tega trpela Kristusove muke in, verjemite, če ne bi imela prevoza, bi se sezula in šla domov v nogavicah, pa normalna gor ali dol, saj tudi moja razkoračna stoja ni bila normalna. Hvala bogu, da je mimo. V tiste čevlje pa ne stopim nikoli več! Najhuje je, kadar nas življenje obdari s pretesno, premajhno in popolnoma neprimerno obutvijo, pa nikoli ne moremo stopiti iz nje...ali pač...kaj pa, če to preprosto nočemo? Je tiščoča bolečina boljša od bolečine golega stopala? To je zdaj vprašanje! Mogoče bo pa Miklavž prinesel odgovor, ali pa vsaj hudič, za katerega upam, da bo vsaj spomenike pustil na zemlji, ko se bo vračal v pekel... Sjl urednica Marta [fÜ] miewiA števiiKA izide 1?. 200*j J Naslovnica: . 'L Sopranistka s Nataša Krajnc iz Žalca za avc lt%Q/vyij|% p® &Mmm M potim ...listki, kjer so bili zapisani podatki o Trbovljah, vprašanja o le teh, odzivi občanov in radovednost, kje da to piše... in nastala je dvajseta knjižna enota trboveljskega kronista Tineta Lenarčiča. Ni jih veliko, ki se lahko pohvalijo z ustvarjalnostjo pri petinosemdesetih letih. Prav na avtorjev rojstni dan je izšla knjiga, ki je nastajala dolga leta z ljubeznijo in občutkom pripadnosti rojstnemu kraju, kjer biva in ustvarja. Na podlagi številnih podatkov, ki jih je zbiral dalj časa in so plod radovednosti in vztrajnosti, je nastala knjiga. Otroštvo je Tine Lenarčič preživljal s tremi brati in štirimi sestrami na Glažuti, ki je premogla takrat kar petsto ljudi, od tega okoli tristo otrok. Obiskoval je vrtec in osnovno šolo na Vodah, nato pa do leta 1941 meščansko šolo. S petnajstimi leti se je zaposlil kot kurir v trboveljskem Rudniku, leta 1942 pa je bil mobiliziran in spogledati se je moral z evropskimi bojišči. Po končani vojni se je vrnil in spet dobil delo pri Rudniku. V obračunski pisarni so mu zaupali izračunavanje plač. Na različnih delovnih mestih je bil tam zaposlen vse do upokojitve leta 1984. Veliko je hodil po planinah, se pogovarjal z domačini in ni mu bilo vseeno, da se o zgodovini kraja tako malo ve. Vedno znova je ugotavljal, da je treba zanamcem pustiti čim več pisanih virov o tem, kaj in kako je bilo. Podatke je najprej razdelil v tri sklope. Prvi je namenjen pojasnilu, kako so Trbovlje dobile ime. Drugi pojasni nastanek imen naselij, hiš in prebivalcev. V tretjem sklopu pa predstavi sedanjo občino. Več kot tristo strani bo ostalo kot spomin na čase, ki se ne bodo vrnili. Ostaja pa tovarištvo, solidarnost in vse, kar dela življenje, ljudi in odnose posebne, enkratne, značilne za čuteče knapovsko okolje, in nepozabne Kurjo, Petelinovo vas, Paur kolonijo, Terezijo, Perkmandelca, ganke ... Čestitkam članov Turističnega društva Trbovlje, obiskovalcev, podžupana Mitje Rozina za Tinetov jubilej in dvajseto knjigo se pridružuje tudi Zasavc, katerega sodelavec je Tine Lenarčič že dve desetletji. Besedilo in slike: Irena Vozelj r — — — — — — — — — -i Zlata poroka , Pred petdesetimi leti, 7. novembra 1959, sta v Hrastniku sklenila zakonsko zvezo Ivan Urbajs, rojen 8. junija 1936 in Ana Urbajs, rojena 15. januarja 1940. Po zlatih petdesetih sta svojo zvezo prav 7. novembra 2009 potrdila, spet v Hrastniku, pred pričama Ivanom Urbajsom mlajšim in Majo Jenko. Na njuni ponovni zaobljubi je bil uradno navzoč župan Miran Jerič, matičar Rok Jenko pa je v matično knjigo zapisal njuno odločitev. Zlatoporočenca uživata v svoji sreči v Prapretnem 13, v Hrastniku. Iskrene čestitke! za avc F elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV GtXF etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih / / ^—v filmov, glasbenih spotov in ' ^--a—L-^-J n sn^manje'pnreditev za imerno M^iginiOl uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ostanitß 1^1 trženje in produkcija za gospodarsko — interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signaI@sioI.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA Revija Podjetnik in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sta priznanje podjetnik leta 2009 podelila Urošu Mercu, večinskemu lastniku in direktorju podjetja Bisol iz Prebolda. Uroš Merc je v samo nekaj letih zgradil podjetje, ki sodi v svetovni vrh na področju izdelave fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne. Podjetja iz skupine Bisol zaposlujejo 130 delavcev in bodo letos ustvarila za več kot 30 milijonov evrov prihodkov. A največja rast šele prihaja. Do leta 2011 načrtujejo ustvariti 200 milijonov evrov prihodka od prodaje. Da bi dosegli visoko zastavljene cilje, intenzivno vlagajo v nove proizvodne in prodajne kapacitete. Odprli so svoje podjetje v Belgiji, ki je njihov najpomembnejši trg, podjetje odpirajo tudi v Italiji. S petim največjim energetskim podjetjem v EU se dogovarjajo za velike posle na Češkem. Prav zdaj tudi certificirajo izdelke za ameriški trg, kjer nameravajo leta 2011 postaviti lastno proizvodno enoto. Uroš Merc je po izobrazbi doktor s področja polprevodniških struktur in je sprva delal kot raziskovalec na univerzi. Svoje odlično tehnično znanje zdaj preizkuša in udejanja kot podjetnik. Zanj leži skrivnost uspeha v nenehnem razvoju in tehnični dovršenosti. V podjetju je ustanovil raziskovalno skupino in kot partner sodeluje pri mnogih mednarodnih raziskovalnih projektih, med drugim tudi v sklopu 7. okvirnega programa. Po mnenju podjetnika jim sodelovanje v takšnih mednarodnih projektih zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost. Utemeljitev komisije za izbor podjetnika leta 2009 Dr. Uroš Merc prejme priznanje Podjetnik leta 2009 za izjemen mednarodni preboj na zahtevnem visokotehnološkem področju. S svojim znanjem in delom postavlja Slovenijo v sam vrh naj razvitejših držav na področju razvoja rešitev za uporabo obnovljivih virov energije. Njegov podjetniški pogum in uspešna strategija, s katero skupaj s sodelavci uveljavlja svoje načrte na svetovni ravni, so zgled moči slovenskega podjetništva. Podjetniška stran Irene Meterc: podpornih zidov (ob cestah, rečnih strugah, hudournikih in obalnih brežinah) ter za sanacijo plazov. Prvi del klešč se vrti v obe smeri neomejeno, nato se drugi del prepogne za 90°, nakar se spodnji del klešč s tremi prijemalnimi kraki vrti v obe smeri neomejeno. S kleščami se lahko na delovnem področju - ne glede na položaj stroja (bagra) -doseže vse mogoče kote, kar znatno pohitri delo, omogoča večjo natančnost in kakovost izvedbe ter večjo varnost pri izvajanju del. Gregor Pevc iz Trzina je prejel zlato medaljo za varovalo nadzemeljskih vodov, v dar pa je s strani belgijskega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in mednarodne odnose prejel tudi knjigo »Ars Mechanica«. Izum, za katerega je inovator pred kratkim podal patentno prijavo, rešuje problem preprečitve strganja oz. poškodb in posledično zrušitve električnih in telekomunikacijskih vodov zaradi neugodnih vremenskih pojavov, predvsem zaradi snega z žledom, ki pozimi povzroča milijonsko škodo. Varovalo se zelo enostavno natakne na vodnike in jih varuje pred pretrganjem. Herman J. Traven, dr. med. iz Ljubljane je prejel bronasto medaljo za podaljšano tritočkovno opornico za hrbtenico, medicinsko inovacijo, ki je zaščitena z mednarodno prijavo modela in uporabna za imobilizacijo poškodovane hrbtenice. Lado Mihael Florjančič in Mojca Mihael iz Pobegov pa sta prejela bronasto medaljo za tri izvedbe tako imenovanih »finosnovnih naprav« - inovacije spadajo na področje alternativne medicine - ki krepijo imunski sistem, obogatijo živila in ščitijo pred negativnimi energijskimi obremenitvami. IM Slovenski inovatorji v Bruslju postavljeni v ospredje Slovenski inovatorji so se po kar nekaj letih premora letos spet udeležili mednarodnega inovacijskega sejma INNOVA v Bruslju. Na sejmu, ki je potekal od 19. do 2 I. novembra, se je predstavilo 365 inovacij iz različnih držav, med njimi 5 slovenskih. V nadaljevanju predstavljamo najboljše slovenske inovacije, ki so bile tudi nagrajene: Ivan Gregorič iz Vogrskega je za univerzalno samohodno kosilnico prejel zlato medaljo, ki mu jo je podelila strokovna žirija sejma, in nagrado za najboljšo realizacijo izuma na sejmu, ki mu jo je podelilo združenje belgijskih inovatorjev R1F (Belgian French Speaking Inventors Resort). Njegov izum, ki je izveden do stopnje delujočega prototipa in zaščiten s patentno prijavo, je namenjen različnim vrstam kmetijske, delovne, čistilne in vzdrževalne obdelave na kmetijskih in drugih površinah. Je samohoden in omogoča lahkotno in zdravju neškodljivo delo, saj ni prenašanja bremena, vibracij, mravljinčenja v rokah, vdihavanja izpušnih plinov in ropota - čemur vsemu so trenutno podvrženi uporabniki sorodnih naprav, ki so trenutno dostopne na trgu. Rafael Cingerle in Nove Gorice je za rotacijske hidravlične klešče, zaščitene z mednarodno patentno prijavo, prejel veliko nagrado Evropskega združenja inovatorjev AEI (Association of European Inventors) za najboljšo inovacijo na sejmu in bronasto medaljo strokovne žirije sejma. Klešče so uporabne za izgradnjo kamnitih za avc š&siidtesmtih Trbovlje, !3. avgusta leta 1949 - ustanovljeno je bilo Filatelistično društvo Trbovlje, ki je v petek. 27. novembra 2009. v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje pripravilo filatelistično razstavo ob svojem visokem jubileju. I dnik društva je izrekel še posebno zahvalo vsem tistim, ki jih pri njihovih aktivnosti že vsa leta podpirajo. Podžupan Občine Trbovlje, Mitja Rozina, je ob visokem jubileju Filatelističnemu društva Trbovlje čestital in predsedniku društva Robertu Jordanu predal priložnostno darilo, sliko z motivom perkmadelca. Ob praznovanju šest desetletij delovanja je društvo v zahvalo za sodelovanje izročilo priznanja Pošti Slovenije in pošti 1420, Občini Trbovlje, Delavskemu domu Trbovlje, Filatelistični zvezi Slovenije in nekaterim posameznikom, ki so s svojim delom dali bistveni prispevek k uspešnemu delovanju društva. Besedilo in slika: M.A.Š. Pošta Slovenije je v okviru razstave pripravila promocijo novih znamk PS na temo Z žlico po Sloveniji. Na znamkah so tokrat značilne zasavske jedi jetrnica, funšterc ali knapovsko sonce in grenardirmarš. Člani Filatelističnega društva Trbovlje so skupaj z muzejskimi delavci tudi nazorno prikazali na znamkah predstavljenih jedi. V društvu so za obeležje šestih desetletij delovanja pripravili tudi priložnostni žig in pripadajoči ovitek ter spominsko filatelistično izdajo ob jubilejni obletnici. Grafično podobo je postavil oblikovalec Marko Jordan, poštni žig pa je zagotovila PS. Predsednik Robert Jordan je v nagovoru povabljenim filatelistom in ljubiteljem filatelije dejal, da je filatelija sicer individualna zadeva, glavna naloga društva pa je, da skuša to individualnost predstaviti javnosti z organiziranjem razstav zbranega gradiva. Posebej ponosni so na organizacijo razstav Fimera, ki jo je društvo pripravilo leta 2001 in razstavo za mlade filateliste Fira-mla, ki je bila v Trbovljah leta 2005. Predse- fW* uiffba>nte kultur^ KUD VOXHUMANA in Alternativno kulturno društvo Trbovlje bosta decembra v Kulturnem domu Kisovec organizirala dvodnevni Festival urbane kulture, FUK. V petek, 11. decembra 2009 s pričetkom ob 19.00 uri se bodo na festivalu predstavili hip hop ustvarjalci iz Zagorja Murari, Deiure aka Fantom, Lider, El-Gani, Mc Žujič, SAAM(H13), PARA, Ghris, Festival Urbane Kulture Mrigo, Chris, Deiure, El-Gani, Jimmy, Lider, Mc Žujič, MujkE, Murari, PARA, SAAM, Sanka, SloG Kvazi Cirkus, Petting Machine, The Rude Skankers, Trifail, Ubvoz Rap Start petek 11,12_______19.00 Rock sobota 12.12 Vslop: 2€/večer Dom Svobode KISOVCC Koncert so omogočili: GEOSTYLE, Bartec Varnost, SVEA, www.nepremicnine.net, Avteh, ETV, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SloG, MujkE, Sanka, Jimmy in gost iz Velenja Mrigo. V soboto, 12. decembra 2009 se bo ob 19.00 uri začel drugi del Festivala urbane kulture. Večer bo rockovsko obarvan, igrale bodo lokalno uveljavljene skupine. Kvazi Gir-kus, The Rude Skankers, Trifail, Petting Machine, Ubvoz. Mal! za avc %asatv>sfoat §feuipjnta m Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, katerega del je tudi Zasavska skupina za samopomoč Trbovlje, združuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki želijo sodelovati pri reševanju problematike raka, se zavzemati za krepitev zdravja in čim bolj kakovostno življenje z boleznijo. Namen društva je prispevati k celostni pripravi poročila za upravni odbor in rehabilitaciji bolnikov z rakom, razvi- le-ta za redno letno skupščino društva, jati prostovoljno delo in samopomoč, Delo je pod skrbnim nadzorom Dru-širiti znanje o raku, osveščati bolnike štva onkoloških bolnikov, o pomembnosti aktivnega sodelovanja Prostovoljka pa je lahko vsaka bolnica, pri zdravljenju in rehabilitaciji, jih se- ki je najmanj pred dvema letoma uspe-znanjati o njihovih pravicah in jim jih šno končala zdravljenje raka, je dobro tudi zagotavljati. rehabilitirana in telesno in duševno S prostovoljnim delom v organizirani zdrava. Udeležiti se mora začetnega samopomoči POT K OKREVANJU usposabljanja in nadaljevati s teko-želi društvo dopolnjevati medicinsko čim izobraževanjem. Edina nagrada in zdravstveno oskrbo bolnikov in jih za prostovoljke je zadovoljstvo, razu-vzpodbujati na poti njihovega okreva- mevanje, zaupanje, spoštovanje in ne nja. nazadnje prijateljstvo med članicami Zaradi učinkovitejše organizacije sa- skupine. mopomoči se bolniki združujejo po Člani pa so lahko bolnice z rakom, vrsti obolenja. V ta namen je organi- njihovi svojci, prijatelji in zdravstveni zirano šolanje prostovoljcev za indivi- strokovnjaki. Članstvo je prostovoljno, dualno in skupinsko delo. izpolni se le pristopna izjava. V okviru Društva deluje skupina pro- Skupina za samopomoč ima veliko stovoljk za individualno samopomoč v vlogo ob odpustu iz bolnišnice, ko bol-petih bolnišnicah in 19 skupin za sa- niki naletijo na kup problemov, ki jih mopomoč v različnih krajih Slovenije, ne zmorejo rešiti. Pomoč lahko dobijo V to skupina spada tudi Zasavska sku- v skupini z izkušnjami. Že ob odpustu pina za samopomoč, ustanovljena 23. iz bolnišnice bi morali bolniki dobiti novembra 1989 na pobudo bolnice z spisek Skupin, Id so jim najbližje. Sku-rakom dojke, Tončke Odlazek. Danes pine lažje javno opozarjajo na potrebe, je v skupini 50 članic, kar pa je v pri- ker jih tudi najbolje poznajo, merjavi z obolelimi verjetno prenizek Skupina deluje po programu POT K odstotek. Skupino vodita OKREVANJU, ki je bil NAJPROSTO- strokovni vodja, dipl. med. sestra VOLJSKI PROJEKT 2004. Za boljše ZDENKA DEŽELAK in prostovoljka delo v zadovoljstvo članic, so izvedli še koordinatorka LIDIJA HUTAR. anketo, s katero so izvedeli za želje in Delo skupine in vodij programa oce- potrebe. njujejo 5 krat letno supervizorji. Na V letu se srečajo približno deset krat podlagi poročil koordinacijski odbor v sejni sobi Zdravstvenega doma Tr- bovlje, imajo tro predavanja glede na potrebe članic, izobražujejo pa se v okviru U3. Skušajo organizirati skupne oglede gledaliških in drugih kulturnih prireditev. Organizirajo tudi delavnice za izdelovanje voščilnic, vrtnic in okraskov iz slanega testa, nakita in tudi kakšen kipec iz gline je že uspel, pa okraski, lončki in krožniki iz keramike. Posebej skrbijo za splošno kondicijo s pohodništvom in plavanjem. Vsako leto jim proizvajalci ortopedskih pripomočkov predstavijo novosti. Posebnost pa je novoletno srečanje, ki se ga udeležijo tudi tiste članice, ki se srečanj med letom zaradi zdravstvenih zapletov niso mogle udeleževati. Običajno ga popestrijo kulturniki ali pa kar same. Dvakrat na leto, pomladi in jeseni organizirajo izlet v zanimive slovenske kraje. Sodelujejo tudi na vseh skupnih akcijah v okviru Društva onkoloških bolnikov. To je skupščina društva, vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke Nova pomlad življenja v CD Ljubljana, tradicionalni ribji piknik na ladji Burja ob slovenski obali in aktivnosti v rožnatem oktobru, ko postavijo stojnice z gradivi v vseh treh zasavskih občinah, glede na njihove sposobnostih pa tudi na vseh drugih akcijah, ki so pomembne za osveščanje o raku. Letos praznujejo 20 let uspešnega dela in v tem času je to šele tretja njihova svečanost: prva je bila ustanovni sestanek, druga KOLO ŽIVLJENJA in slednja, za katero si želijo, da bi bila najlepša. Upajo, da bo pika na »i« pridobitev prostora, kjer bodo lahko opravili individualni pogovor z novimi bodočimi članicami in prostor, kjer bo mogoče shranili arhiv dvajsetletnega dela in predstaviti vse publikacije, ki pomagajo na poti osveščanja o raku in ne nazadnje, da bo urejanje administracije na enem mestu. Besedilo in sliki: Tončka Odlazek muiWENo Bliža se 5. december, ki ga prostovoljci po svetu poznajo pod imenom »Mednarodni dan prostovoljstva«. Namenjen je vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki s svojim znanjem in energijo, veliko mero dobre volje in prizadevanjem na različnih področjih prispevajo k reševanju problemov ter stisk v skupnosti. Za svoja prizadevanja si zaslužijo vse priznanje. Prostovoljstvo je dejanje, ki ga ni mogoče pozabiti. V Društvu prijateljev mladine v vseh zasavskih občinah ga opravljajo tisti, ki imajo radi delo z otroki. Za vse to dajejo svoj čas, svoje sposobnosti in znanje, brez pričakovane materialne koristi, prav zato da bi tudi drugi imeli več možnosti, da v življenju uspejo. Prostovoljci spoznavajo potrebe drugih in s temi dejanji spomnijo, da je dajanje izredno pomembno, saj je tesno povezano s sprejemanjem, ki vsakemu posamezniku daje novo energijo in obogati življenje. »Vsem prostovoljcem, ki so se odločili, da bodo opravljali to humano delo, želim, da to delo opravljajo z veseljem ter da na to pot s svojimi izkušnjami in z zgledom popeljejo še koga, » je zapisala sekretarka trboveljskega DPM Lavra Izgoršek. Društva prijateljev mladine Trbovlje za mesec december »ZA SREČNO OTROŠTVO« DATUM DAN URA LOKACIJA PROJEKT OPOMBA 5.12.2009 sobota 10.00 DPM decembrska ustvarjalnica 7.12.2009 ponedeljek 10.00 gledališka dvorana DDT Predstava Studia Anima - Skrinjica želja za otroke vrtca 12.12.2009 sobota 9.30 avla DDT Ustvarjalne praznične delavnice v sodelovanju z VDC Zagorje in ŠD 365 12.12.2009 sobota 9.00 parkirni prostor pred DPM in DDT Občinski novoletni bazar »Za srečno otroštvo« 12.12.2009 sobota 11.00 gledališka dvorana DDT Humanitarna obdaritev s predstavo »Za srečno otroštvo« za otroke iz socialno ogroženih družin 17.12.2009 četrtek 17.00 avla DDT Pravljični dan z Damjano Golavšek v sodelovanju z Občino Trbovlje 24.12.2009 četrtek 9.00 gledališka dvorana DDT predstava za otroke OŠ 29.12.2009 torek 17.00 Ulica 1 .junija - Mestni park Sprevod dedka Mraza z ognjemetom v sodelovanju z Občino Trbovlje december šole, vrtci plesne predstave december šole, vrtci, ostale institucije obiski dedka Mraza in Božička s pravljičnim spremstvom Vse dejavnosti v mesecu decembru so BREZPLAČNE! DPMT V soboto, 14. novembra 2009, je med 19. in 23. uro potekala napovedana državna vaja Zveze radioamaterjev Slovenije, poimenovana ARON 2009. ;--; vrv JV m; VI H »S57MK in S53Y meti vzpostavljanjem zveze z republiško postajo S50ARO« Že kratica vaje, ki hkrati pomeni kodeks aktivnosti radioamaterjev ob naravnih in drugih nesrečah, pove, da je bil cilj vaje preizkusiti delovanje radioamaterskih zvez v kriznih razmerah, predvsem v primeru naravnih in drugih nesreč, ko lahko odpovejo javna telekomunikacijska omrežja. Malo ljudi v Sloveniji se zaveda, kako ranljiva so javna telekomunikacijska omrežja in kakšne težave bi nastale v primeru izpada le-teh. Spomnite se samo vojn na Balkanu ali potresa v Posočju, ko so radioamaterji s svojimi zvezami odigrali pomembno vlogo in bili edini sposobni pridobiti informacije iz »odrezanih« krajev. Društvo radioamaterjev Trbovlje je v načrtu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje določeno kot regijska upravna postaja za Zasavje, zato so se njegovi člani na dan vaje ob 19. uri odzvali na poziv Regijskega centra za obveščanje Trbovlje. Takoj po pozivu so se zbrali, pripravili vso potrebno opremo in odhiteli proti Mrzlici, kjer so se razdelili v dve skupini. Prva ekipa, operatorji S57MK, S53Y in S57AF, je svoje mesto zasedla v planinskem domu, kjer je na kratkovalovnem območju (KV) v govornem in digitalnem načinu s klicnim znakom S59DOR vzpostavila zvezo z državno upravno postajo S50ARO, druga ekipa, operatorji S56WZM, S56CT in Tadej Žlak, s klicnim znakom S59I, pa je v društveni postojanki na vrhu Mrzlice postavila različno opremo za ultra kratki val (UKV), za zvezo z osebnimi radioamaterskimi postajami iz vseh treh zasavskih občin. Med vajo se je UKV ekipi redno z območja vseh treh občin javljalo 10 osebnih radijskih postaj: • Občina Trbovlje: 4 operatorji (S56CJP, S51RB, S57PD, S50AL), • Občina Zagorje ob Savi: 5 operatorjev (S56WPF, S56SP1, S5ÜMZ, S52PA, S56BLG), • Občina Hrastnik: 1 ope- rator (S56IPQ). Vse sprejete informacije je UKV ekipa sproti predala KV ekipi, ta pa posredovala naprej republiški upravni postaji. Javilo se jim je tudi nekaj postaj, ki lokacijsko niso spadale v regijo, zato so jim dali napotke o tem, na kateri frekvenci in kateri regijski postaji naj se javijo. Vajo, ki je bila zaključena ob 23. uri, so zasavski radioamaterji uspešno opravili. Ugotovili so nekaj pomanjkljivosti, predvsem organizacijskih, ki jih bodo poskušali odpraviti. Zahvala gre vsem, ki so z njimi uspešno vzpostavili zvezo ter oskrb- nikom planinskega doma na Mrzlici, ki so jim kljub pozni uri omogočili uporabo njihovih prostorov. Za konec še star ljudski pregovor, ki pravi: »Nesreča nikoli ne počiva. Najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni in nanjo pozabimo.« Tega se dobro zavedajo tudi člani Društva radioamaterjev Trbovlje, ki so s svojim znanjem in izkušnjami vedno pripravljeni pomagati tudi v najtežjih razmerah. Lep radioamaterski pozdrav -73! Zapisal: Tilen Cestnik, S56CT Fotografija: Samo Zmrzlak, S57AF Druga spremljevalka Lepe sosede 2009 je iz Rimskih Toplic Letošnji, že 12. izbor za Lepo sosedo, ki ga pod okriljem tednika Hopla pripravlja časopisna družba Dnevnik, je potekal v Kongu, hotelu in casinoju Grosupljem. Lepa soseda 2009 je postala 19-letna Kristina Kurent iz Mengša, njena prva spremljevalka je Dolores Marušič (21) iz Ljubljane, ki je bila razglašena tudi za najbolj fotogenično finalistko, druga spremljevalka pa Barbara Sorčan (18) iz Rimskih Toplic. m* M“H mšn/m © Uspeh Komornega zbora Trbovlje Komorni zbor Trbovlje pod vodstvom Gregorja Špajzerja je v soboto, 28.11.2009 na »Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb 2009« v Ljubljani prejel bronasto priznanje. Zbor je pričel delovati šele letos januarja, zato ima ta dosežek veliko vrednost, ki daje zopet upanje na boljše čase na področju zborovskega petja v Trbovljah. Dobrodelnost ne stane veliko, veliko ljudi pa osreči! To je slogan, ki so si ga dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole izbrali za letošnji, drugi po vrsti, Miklavžev sejem, ki bo v četrtek, 3. decembra 2009 od 16.00 do 19.00 ure v prostorih Delavskega doma v Trbovljah. Pri pripravi sejma so jim na pomoč priskočili osnovnošolci, učenci Glasbene šole, starejši iz Doma upokojencev in društva. Na stojnicah bodo ponudili obiskovalcem pisano paleto novoletnih okraskov, sveč, voščilnic, steklenih izdelkov in drugih drobnih priložnostnih daril. Knap n' roli v Gallusu t- Orleki z gosti iz Zasavja, ki so bili MPZ Zarja iz Trbovelj, plesalec in koreograf Branko Potočan, Pihalni orkester SV LA Zagorje, Celjski godalni orkester, so napolnili oder in Zasavcev tudi v dvorani ni bilo malo. Tisti, ki Orleke in njihove goste poznajo, niso dvomili, da se bodo tudi v velikem hramu slovenske kulture več kot dobro znašli in niso bili presenečeni nad žurom, ki so ga pripravili. Orleki niso nastopili le z uspešnicami, pač pa so odigrali veliko večino skladb z novega albuma Anduht. Naslovno pesem so pripravili tudi za »Grande finale« v različici, ki je bila vrhunski zaključek rednega programa, ki so ga izvedli skupaj z gosti. Stoječe ovacije občinstva - logična posledica njihovega nastopa - so jih na oder spravile še dvakrat. Drugi vrhunec večera je bila izvedba kompleksne skladbe Pax Pannonica s Celjskim godalnim orkestrom. Če je kdo pomislil, da se skupina »najbolje znajde na klubskih žurerskih odrih« je moral po tem nastopu skesano priznati, da so vrhunski mojstri svoje obrti na tudi velikih odrih, kot ga imajo v Gallusovi dvorani v CD v Ljubljani in pri tem ostanejo dovolj preprosti in ljudski. Zasavci pa itak vemo! M«/1,sliki: Matej Družnih 60. let Gasilske zveze Slovenije v Zagorju Zasavska skupina Orlek je 2 1. novembra 2009 zaokrožila svojo Anduht ob 20 letnici delovanja v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Gallusovi dvorani. Gasilska zveza Slovenije je v soboto, 28. novembra 2009, v Zagorju na drugi seji plenuma proslavila 60. obletnico Zveze. Na seji plenuma, ki je najvišji organ gasilske organizacije, je bilo 150 udeležencev. Generalni direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Boris Balant meni, da GZS potrebuje stabilni sistem financiranja. Leta 2008 je bilo v proračunu za štiri milijone več sredstev, kot v letošnjem letu - 34 milijonov evrov. Povečanja sredstev ne morejo pričakovati niti v prihodnjih dveh letih. » Nenehno krčenje proračuna pomeni odmikanje od postavljenih ciljev in v nedogled tega ne moremo početi. Kljub krizi doslej še nismo posegli v proračunske postavke sofinanciranja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, če se bo trend nadaljeval, pa bomo prisiljeni tudi v to,« je povedal. Po vladnem sklepu bi morali do leta 2012 nadomestiti tudi sedanji analogni sistem radijskih zve/, v digitalnega, do česar je skeptičen:«Za vsako ceno nove tehnologije ne bomo sprejeli oziroma jo bomo le, če bo enako kakovostna kot analogna.« Na pol poti do cilja so obstale tudi nekatere naloge: urediti status gasilcev prostovoljcev, gasilstvu ni mogoče odvesti en odstotek od dohodnine namesto pol odstotka, v osnovnih šolah ni izbirnega predmeta o ravnanju v primeru naravnih in drugih nesreč in v višješolskem programu ni programa višje gasilske šole. Mali + Iztok Virant, direktor Lafarge cement d.d. Trbovlje Takrat, ko sva se srečala, se evforija ob zmagi slovenske nogometne reprezentance nad rusko še ni polegla in to je bila iztočnica za prebijanje ledu na začetku pogovora. Na vprašanje, kako je kaj z njegovimi glasilkami, je samo vprašujoče pogledal. Ne, ni navijal in ob vprašanju, kakšen Štajerc da je. je gladko odrezal: » Čist v redu!« Kakšen pa je vaš pogled na šport? Nanj gledam bolj pragmatično in malce bom kritičen: imamo športnike, ki so zelo dobri in takrat so naši. Ko pridejo problemi in kriza, uspehi izostanejo in nenadoma niso nič več naši. Najbolj pogosto se to odraža pri individualnih športih in Slovenci znamo biti takrat malo ne fair. Pa se ne dogaja to tudi s trboveljsko Cementarno? V kakem kontekstu? Bila je naj v Trbovljah, Zasavju, Sloveniji - bila je paradni konj zasavskega industrijskega bazena... bila je ponos, bila je NAŠA...zdaj pa...? To je zanimivo vprašanje. Te paralele nisem potegnil, ampak če že vprašate - prej je bilo vse naše in je bilo vse v redu. Če že onesnažujemo, to počnemo sami sebi. Hm, tole je zelo provokativno vprašanje. Vsekakor pa je cementarna še vedno paradni konj, ne samo zasavske industrije, ampak tudi v sklopu Lafargea smo v zadnjih letih, predvsem na okoljskem področju postali eni najboljših. Iztok Virant, ste Mariborčan, kako ste našli Zasavje? Našli so me lovci na glave. Študiral sem v štajerski prestolnici in svojo delovno pot tam tudi začel. Po šestih mesecih sem ugotovil, da ne delam tistega, kar bi želel. Pri šestindvajsetih letih sem raje zamenjal službo, kot pa čakal, da delodajalec izpolni obljube. V nekaj naslednjih letih se je to zgodilo še trikrat. Mlad človek se pač išče in pri tridesetih sem se zaposlil v multinacionalki, kar me je pripeljalo v Ljubljano. Ne da bi se zavedel, sem imel vedno več odgovornosti in nalog in bilo mi je všeč. Po treh letih vsakodnevne vožnje po stari regionalni cesti v Ljubljano - avtoceste takrat še ni bilo - pa sem ugotovil, da me to izčrpava. Nisem se pa želel preseliti v Ljubljano. Takrat sem se odločil za Siporex v Kisovcu - danes Ytong, kjer so iskali pravega človeka. Tričetrt ure prijetne vožnje, to pa že gre. Tako sem v Xelli ostal šest let. Potem sem dobil možnost v Celju, še malo bližje domu, ampak se ni obneslo. Spet so me našli lovci na glave in domnevam, da so zaradi dobrih referenc v Ytongu, kjer smo sestavili res dobro ekipo in tudi zelo dobro delali, ugotovili, da sem pravi za trboveljsko cementarno. Vedel sem za določene izzive tukaj, ne sicer za vse, ampak ni me bilo strah in reči moram, da mi ni žal. Včasih so dnevi, ko sicer težko razumem apriori nasprotovanje tovarni, kljub dialogu z ljudmi, ko skušam odgovoriti na njihovo zaskrbljenost. In kaj skrbi ljudi? Za tistih nekaj, ki prilivajo olje na ogenj in vzdržujejo visoko temperaturo, je težko ugotoviti, kaj jim je cilj. Z njimi je težko zagotoviti odprt pogovor. Imajo kup argumentov, ki nimajo kaj dosti skupnega s tistim, kar pravijo, da jih moti in na koncu ugotovimo, da sploh nimajo argumentov, ki bi bili podkrepljeni z nekimi realnimi podatki. Zato dosti raje delujejo po raznih elektronskih medijih, blogih in nikoli z načinom vzpostavljanja dialoga. Njihovi interesi so praviloma parcialni, precej specifični in nepovezani s tistim, kar pravijo, da jih zanima ali kar zastopajo. Želijo marsikdaj le skaliti vodo in prestrašiti ljudi, ki dejansko o zadevi ali nimajo mnenja ali pa imajo relativno dobro ali pa nevtralno mnenje. Na dnevih odprtih vrat v cementarni pokažemo vse meritve in vse kar počnemo. Eden od občinskih svetnikov je razmišljal: »Pa vseeno imate težke kovine tam gori!?« Ja, seveda jih imamo. Žal ne moremo in ne znamo cementa delati brez tega. In nadaljeval je z ugotovitvijo, da so težke kovine nevarne. Ja, strinjam se, ampak gre za meje. Mejne vrednosti so tiste, ki jih zakonodajalec predpiše, vzete pa so iz medicinskih spoznanj. Torej so take, da ne predstavljajo neke trajne nevarnosti za zdravje ljudi in okolja. Vaše vrednosti so vse nižje od predpisanih? Emisije vseh parametrov so bistveno pod zakonsko dovoljenimi, mejnimi vrednostmi. Mejna vrednost je zakonska varovalka, pod katero je še varno, nad njo pa ni. S tem je tako, kot z omejitvami hitrosti v prometu. V tem kontekstu vozimo desetkrat manj, kot je dovoljeno. Glede na strah, ki ga je izrazil svetnik, bi se morali ustavili in če sprejmemo logiko, da je vsaka malenkost nevarna, potem moramo tudi avto za vse čase spraviti v garažo in ga nikoli več vžgati, saj je vir težkih kovin. Ustaviti je treba vsa izgorevanja. Cilj določenih iniciativ je povzročati paniko s: »Kaj pa, če je vse res?« In na kolikor toliko realen in kritičen komentar pade vprašanje:«Bi rad raka fasal?« Hja, kdo bi ga pa rad? Ampak natolcevanje čez vse meje je pa tudi nesprejemljivo. Gre za udarce pod pas. Zanimivo je, da je tisto, kar je bilo nekoč sprejemljivo, postalo nesprejemljivo, ker ni več naše. Žalostno je, da to postaja tudi orodje lokalnega političnega boja. Menda imate težave tudi z novinarji? Težav nimamo, prav je, da so novinarji pozorni in kritični, vendar korektni. So pa v tem cehu tudi ljudje, ki si jemljejo pravico, da se vtikajo v osebne stvari drugih ali si izmišljajo razne zgodbe, ki z resnico nimajo dosti skupnega, včasih že na meji rumenega tiska. Škodo pa delajo pri tistem delu bralcev, ki ne razumejo fraz 'naj bi', 'domnevamo', 'iz nepreverjenih virov', 'govori se'...Zanimivo je, da taki novinarji v svojih člankih razglabljajo o klevetanju in da ima tudi vaško obrekovanje določeno funkcijo ter, da je to sprejemljivo. Kaj pa z delavci? Je bila v zadnjem času dana kakšna pobuda za stavko v Cementarni? Ne, med njimi ni bilo nobene pobude za prekinitev dela. Dobro sodelujemo s predstavniki sindikata delavcev. Mesečno se sestajamo in se sproti seznanjamo o dogajanjih v podjetju. Vsake tri mesece skupaj pregledamo poslovanje in se odkrito pogovorimo. Sindikalni poverjeniki so upravo seznanili s tem, da delavci podpirajo pobude sindikatov, da se udeležijo zborovanja in upravi se je zdelo to korektno. Niso pa omenjali stavke ali drugih protestnih izražanj v kontekstu Lafargea. Zaposleni so naša družina, skrbimo zanje kolikor lahko in v letošnjem letu, v tej gospodarski situaciji, nikomur ni lahko. Cement je bil vedno produkt, ki se je -7n Pi\/n odlično prodajal in v Sloveniji sta samo dve cementarni. Kaj se dogaja, da tako pogosto ugašate peči? Trg je zahteval doslej približno en milijon in pol ton na leto. Letos je prodaja dosegla le nekaj več kot en milijon ton. Izreden padec prodaje se je zgodil čez noč. Avtoceste, ki so se prej gradile, so zdaj končane, novih projektov ni, infrastruktura se ne gradi, v stanovanjsko gradnjo se bistveno ne vlaga in tudi denarna in likvidnostna situacija je slaba. Menim, da tako hitrega padca gradbenega trga Slovenija še ni doživela, razen v obdobju po osamosvojitvi, ko je izginil jugoslovanski trg. Sprememb trga tokrat ni, je pa zelo slabo povpraševanje in prihaja do presežka kapacitet. Pred dvema letoma in še lani nekaj mesecev smo morali cement uvažati zaradi premajhnih zmogljivosti. Ker pa so se energenti zelo podražili, v trboveljski cementarni pa še nismo uporabljali alternativnih goriv, smo morali del proizvodnje odstopiti v tujino, ker so bili naši proizvodni stroški previsoki. Bo z uporabo alternativnih goriv cena trboveljskega cementa postala konkurenčna? Naši proizvodni stroški bodo postali konkurenčni. Energija je v cementni industriji izredno velika postavka. V Evropi ni več cementarne, ki ne bi uporabljala katerega od alternativnih goriv. Cementna industrija rabi v svojem procesu goriva z visoko energetsko vrednostjo zaradi visokih temperatur, ki so potrebne in jih omogočajo le visokokakovostni premogi, nafta ali naftni derivati, kot je petrolkoks in različni drugi, alternativni viri. Kaj so torej alternativna goriva? Alternativna goriva so vsa tista, ki lahko nadomestijo fosilna goriva. To so olja, gume, plastika, mulji, kostna moka, biomasa - lesni sekanci, žagovina, tudi to je odpadek pri nekem drugem proizvodnem procesu in je torej alternativno gorivo. Od dobaviteljev alternativnih goriv zahtevamo atest. Ne moremo kar pobrati gum z avtov in jih pripeljati v cementarno, da jih skuri. Gume prevzema pooblaščeni zbiratelj, ki jih nato atestirane dobavi cementarni. Enako je tudi s plastiko. Dobavitelj odgovarja, da je sortirana, pregledana in analizirana ter primerna za sosežig v cementarnah. Za premog, ki ga dobivamo iz Južne Afrike - ruski bi bil dražji, Evropa pa nima tako kakovostnih premogov -, plačamo določeno ceno. Ceneje je pobrati gume z domačega trga in odpadna olja, ki bi sicer zašla v podtalnico, in plastiko, ki se nabira v vsakodnevnem življenju, to predelati in uporabiti. In če razliko med ceno premoga in alternativnimi gorivi namenimo za prevozne stroške, potem bi postali spet konkurenčni na širšem trgu. Nihče, niti Lafarge, pa ne bi imel cementarne v Trbovljah zato, da bi Zasavje in Krško oskrbovala s cementom. Kdaj ste začutili nevarnost? Spomladi 2008 sem na občinski seji opozarjal, da nam vlak s sredstvi za investiranje in posodabljanje, lahko odpelje. Niso mogli verjeti. V drugi polovici leta nas je udarilo po glavi. Bili smo ob del proizvodnje in če bi se tako nadaljevalo, bi v letu 2010 ali 2011 mogoče stali že celo leto. V letu 2009 stojimo pet mesecev, sedem mesecev obratujemo. S podizvajalci nismo mogli več sklepati pogodb... Tudi politiki morajo dojeti, da je podpiranje gospodarstva v skupnem interesu, saj le konkurenčna podjetja lahko zagotavljajo dobro plačana delovna mesta, tržijo storitve in izdelke navzven in prinašajo denar, nova delovna mesta in dvig standarda. Ne nazadnje, podjetje, ki naredi desetkrat več, plača tudi toliko krat več davka, ki se vrne v lokalno skupnost. Prizadevati bi si morali za čim več uspešnih, ki delajo po pravilih, ne pa želeti, da je uspešnih čim manj, saj potem ni treba biti na nobenega jezen, ker je boljši. Kje vi vidite izhod iz krize? Gradnja tretje razvojne osi bi pomenila nov ciklus, nov zagon, če bi z Viča preko Šaleške doline do Prebolda zgradili avtomobilsko cesto, hitro cesto ali celo avtocesto, ki bi se nadaljevala proti Zagrebu, tako kot je bilo predvideno. Pri tem je izrednega pomena, da južni krak te razvojne osi zajame Zasavje. Tukajšnja industrija nujno potrebuje direktno povezavo z avtocesto. V tej situaciji bi si samo želel, da bi lokalna politika enkrat delovala v dobro cele regije. Kakšen je odnos Lafarge cement Trbovlje do lokalne skupnosti? Cementarna Trbovlje je že pred prihodom Lafargea podpirala lokalne skupnosti na vseh področjih njihovega dela. Še vedno podpiramo društva, sponzoriramo, doniramo... Edino, kar smo spremenili v tem letu je, da občine predlagajo projekt, cementarna pa ga potrdi in v določenih primerih izvede direktno z iz-vajalcem.Tako smo v Trbovljah, od koder je večina naših zaposlenih, opremili otroška igrišča, kupili smo reševalno vozilo, table za merjenje hitrosti... Okolje okrog cementarne govori samo zase. Fotografije izpred petnajstih let in današnje, so dokaz o skrbi za okolje. Naše meritve so popolnoma v redu, če ne bi bile, bi morali tovarno že zapreti. V Prapretnem v Hrastniku, kjer naš kamnolom seka cestno povezavo z dolino, bomo pomagali zgraditi spodobno cesto. Verjamem, da za obe občini to ni korupcija, saj je naš namen pomagati občanom. Če pa kdo v Zagorju tako misli, naj konkretno pove:«Ne želim, da se tlela cesta v Prapretnem, ne želim, da se postavijo v Trbovljah igrala!« in: »Jaz bom dal denar za to!« Tudi druga podjetja, tudi v Zagorju, donirajo...Pri nas letno namenimo 300.000 evrov za donacije in delničarji v Franciji bi bili zelo veseli, če bi jim ta denar, zato ker naj bi bila to korupcija, prihranili. Pohvalili bi nas, verjemite. Perspektive? Še pred enim letom bi mi bilo ob tem vprašanju zelo nerodno, ker takrat nisem vedel, kakšne naj bi bile. Viseli smo na nitki, česar se tukajšnji ljudje niti niso zavedali. Tovarna je tukaj 133 let in to ne pomeni, da bo še 133 let. Današnji razvoj, globalizacija je tako hitra, situacija pa tako spreminjajoča, da bi bila cestna povezava te doline z ostalim svetom nujna. Tudi ljudje bi bolj opazili, kaj se dogaja zunaj domačega okolja. Vsak dan moramo ugotavljati, kje smo lahko boljši in uspešnejši. Pa ne tako, da si konkuriramo znotraj. Naše bojišče je zunaj in to ne velja le za firme, ampak za celotno regijo, ki je del nekega širšega okolja. Kaj pa Francozi pravijo na vse te peripetije v Trbovljah? Kot del Lafargeove divizije cementa smo majhna cementarna. Naša kapaciteta je 560.()()() ton. Obstajajo cementarne / deset krat večjo zmogljivostjo. In vendar, odkar je prišel Lafarge, so se stvari izredno spremenile. Zaposleni smo se spraševali, kaj delati, kako delati, na kaj biti pozoren, da bomo delali varno in okolju najmanj škodljivo. To delo, ta zagnanost, ta notranji vzgon je bil izreden in ljudje so vedeli kaj počnejo in kaj so dosegli, po drugi strani pa je prišlo do blatenja iz okolice in v podjetju je brnelo od jeze. V zraku se je čutila frustracija. Samo zato, ker ni več naše? Ne vem. Lahko da. Dogodki zadnjega leta, ko se jasno vidi, da so argumenti nasprotnikov privlečeni za lase in ko se najde tudi nevtralna kritika ali pozitivni zapis, dajejo ljudem novo energijo, kajti najhuje je, če je človek v domačem kraju stigmatiziran kot zločinec... Mali za avc COMiNiMS -- 4. pairtnerskili šol In mm II ®4 Marjjana N&mm Wm€%&% Na osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah so vključeni v številne večje projekte kot so ekošola, zdrava šola, mednarodni projekti eTwinning in Comenius, projekt Pasavček, Drevo je življenje. Evropska vas .... ki potekajo kontinuirano skozi celo šolsko leto. Letos so še posebej ponosni na projekt Comenius, saj so bili tokrat gostitelji. V Radečah so v tednu otroka gostili predstavnike iz partnerskih šol. Projekt Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Mladim omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulture in jezikovne raznolikosti ter pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Sola je vključena v program Comenius - šolska partnerstva v letih 2()()8-2010. Naslov njihovega skupnega projekta je »Ecologic expedi-tion«. Pod koordinatorstvom šole iz Bolgarije so v projektu vključene še šole iz Litve, Poljske, Romunije, Turčije in Slovenije. Na podoben način so izpeljali številne ekološke odprave, razpravljali o ekoloških problemih, ustvarjali iz naravnih materialov, peli o naravi in še bi lahko naštevali. Četrto projektno srečanje je potekalo v Sloveniji. V torek, 6. oktobra 2009, so imeli sprejem na šoli (centralna šola, PŠ Svibno), v kraju (sprejem na občini Radeče) ter projektni sestanek. Na projektnem sestanku so sprejeli sklepe o našem nadaljnjem delu in o končnih izdelkih projekta. Velika želja gostov je bila, da vidijo lepote Slovenije, pred- vsem Alpe, zato so v sredo, 7. oktobra 2009, odšli na izlet ter si ogledali del Gorenjske in Primorske. V četrtek, 8. oktobra 2009, je bilo na šoli še posebej veselo. Pripravili so že tradicionalno prireditev ob zaključku tedna otroka, ki so jo poimenovali »Vesela jesen« in gostom pokazali, kako prijazni in veseli ljudje živijo v Radečah. Na koncu prireditve so vsi skupaj zaplesali polko. Učenci so imeli priložnost spoznati druge kulture in se sporazumevati v tujem jeziku, saj so tudi gostje pripravili svoje stojnice. Brez pomoči številnih prijateljev jim ne bi uspelo, zato se zahvaljujejo stanovalcem Trubarjevega doma upokojencev iz Loke pri Zidanem Mostu, članicam Društva prijateljev mladine Radeče, članom Folklornega društva Brusači, Gregorju Bregarju, družini Kišek, družini Korbar, Milojki Gregorčič Bogataj, Jožetu Kešetu, Alojziju Strnadu, članicam Studijskega krožka Sopota in članicam Društva kmečkih žena Arnika. Posebej hvaležni so vsem mamam, babicam in tetam učencev radeške šole, ki so se velikodušno odzvale prošnji in napekle pristne slovenske dobrote, s katerimi so obogatili stojnice (domač kruh, različne zavitke in potice) in jih gostje niso mogli prehvaliti. V Sloveniji so se zelo dobro počutili po zaslugi vseh zaposlenih na šoli, učencev, staršev, krajanov in vseh, ki so na kakršenkoli način pomagali pri načrtovanju in izpeljavi srečanja. Posebna zahvala gre tudi družinam gostiteljicam učencev partnerskih šol, Občini Radeče in donatorjem za finančno in materialno podporo pri izvedbi projekta. Po odzivih učencev in učiteljev partnerskih šol, ki so bili na obisku v Sloveniji, je Slovenija gostoljubna in prijazna dežela, ki bi si jo vsi želeli še kdaj obiskati. Besedilo in slike: M. L. '1's »MH Akcija Studia Las iz Zagorja . oS® *n iu Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 •. 'j V' Tv. Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Justina Kralj iz Trbovelj je bila izžrebana v prejšnji številki našega časopisa. Predstavljamo vam njeno preobrazbo in pričakujemo nove kupone. Prazniki se bližajo, veseli december je že tu in čas je za novo podobo. Ko se boste zares odločili zanjo, pa prosimo, da kupon pošilje-te na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. KUPON STILSKA miOBMZIM Priimek: Ulita: Telefon: PREJ Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na ms v Studiu Las! GOP^Scer Ob občinskem prazniku Občine Šmarmo pri lu,,, jTna «radu Bogenšperk potekala slavni«-- 1 P ' P P * ' 1 Ob letošnjem občinskem prazniku, 1 1. novembru, so s slavnostno akademijo na gradu Bogenšperk počastili dva pomembna moža šmarske preteklosti: sv. Martina in Ja-neza Vajkarda Valvasorja. Osrednji dogodek slavnostne akademije je bila predstavitev prvega dela prevoda Slave >jvodine Kranjske in predaja knjige, ki nosi številko 1, gradu Bogenšperk. Celotno delo zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Knjiga je bila natisnjena leta 1689 v nemškm jeziku v Nürnbergu. Do danes je bilo prevedenih le nekaj odlomkov, sedaj pa Slovenci prvič dobivamo celoviti prevod te izjemne knjige, ki nastaja v Zavodu Dežela Kranjska. Častni pokrovitelj prevoda je Javni zavod Bogenšperk. 3. december 2009 MaH W>om2A mmmW § Wnimvto V petek, 27. novembra 2009, se je zgodil prvi Dan NVO, ki ga je organiziral Sklad dela Zasavje v okviru projekta MREST - mreža nevladnih organizacij Zasavja. Iti ! * s, i - - C3\ »ji ^ Istočasno je v časopisu Zasavc potekalo glasovanje bralcev za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) in najboljšega prostovoljca za leto 2009. Rrarfc; I Jjp71 UVTl Pozdrav direktorja RCR Toma Garantinija Namen projekta MREST je v informiranju, mrežen ju, povezovanju in spodbujanju dialoga ter sodelovanju ne- 'V vladnih organizacij Zasavja. Projekt je s svojo vsebino in Moška vokalna skupina Un s Trboul aktivnostmi osredotočen na zagotovitev podpornega okolja za nevladne organizacije v zasavski regiji, da bodo lete lahko aktivno prispevale k usklajenemu delovanju na lokalni kot tudi na regionalni ravni. Projekt je s sodelovanjem štirinajstdnevnika Zasavc pote- k kal od januarja 2009 in se bo zaključil v oktobru 2010. ^ |1 Sklad dela je do sedaj izvedel več delavnic in seminarjev, na katerih so usposabljali udeležence za posebna znanja na ^ f področju informatike in prenosa dobrih praks. * ( £ 5» * ' X. « &2M Šml 4/Ä DRUŠTVI ’DRA VfLNE\ f ^ Zasavske zeliščarke V prostorih Delavskega doma Trbovlje je bila zaključna prireditev in podelitev priznanj najboljšim, kot so jih izglasovali bralci Zasavca. Zbranim je spregovoril direktor Regionalnega centra za razvoj Tomo Garantini in oblju-Predstavniki najboljših NVO in najboljši prostovoljci s pomočnikom bil vso podporo pri delovanju v nevladnih organizacijah. direktorja RCR Francijem Čečem in urednico časopisa Zasavc, Marto Predstavnica Ministrstva za javno upravo Polonca Šega je Hrušovar izostala zaradi bolezni, poslala pa je pozdravno pismo. momžA Osrednji del prireditve je bila podelitev priznanj prvim trem v obeh kategorijah. Najboljša nevladna organizacija za leto 2009 je Društvo osteoporoze Trbovlje s 578 glasovi, sledi Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje s 320 glasovi in Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Trbovlje s 85 glasovi. V'' v\ Tutli narodna noša ni manjkala Zasavc je obdaroval obiskovalce po zaslugi izdajatelja Najprostovoljec leta 2009 je Ladislava Medvešek iz Društva osteoporoze Trbovlje z enakim številom glasov kot društvo, druga je Viktorija Bočko iz Združenja borcev za vrednote NOB s 302 glasovoma in tretji Leon Janežič, Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Trbovlje, s 84 glasovi. V avli DD so imela društva zasavske regije priložnost na stojnicah predstaviti svoje delo in tržiti svoje izdelke, obiskovalci pa so uživali ob nastopu moške vokalne skupine Un s Frboul, ki deluje pri KD Svoboda Trbovlje. Besedilo: MaH, Slike: StR + Varstveni delovni center v Zagorju ob Savi zagotavlja delo in bivanje in prijetno počutje in družabno življenje...in je drugi dom svojim varovancem. A njihova vrata so na široko odprta vsem, tudi tistim, ki se boste ob pričujočih slikah njihovih umetnin začudeno vprašali, kako je to mogoče... Pri vhodu v zgradbo vas sprejmeta prijazna prodajalca v majhni, ljubki trgovinici, kjer se vam bodo od presenečenja nad lepoto in praktičnostjo izdelkov razširile oči. Kadar vas muči uganka, kako darilo zaviti, zapakirati, da bi bilo še lepše in bolj privlačno, vas vseh dvomov z mnogimi oblikami darilnih vrečk in aranžmajem rešijo prav tukaj. V poličke skrbno zlagajo VDC-jevci svoje izdelke, svoje umetnine, svoje unikate, da si med njimi lahko izberete pravega - čeprav ta naloga še malo ne bo lahka... Želite poudariti izvor darila, želite, da vsi vedo, da je Slovensko? Brez težav vam bodo pomagali z embalažo, ki okrašeno s simboli slovenske dežele. Bi radi presenetili svoje najmlajše? Ni problem! Z vrečko presenečenja boste zadeli žebljico na glavico. Tako, zdaj pa še voščilo za praznike. Največ, kar lahko želite svojim, je zdravje - tudi jabolka bodo dobrodošlo darilo v taki »skrinjici«. Besedilo in slike: MaH V Delavskem domu Trbovlje bo 9. decembra 2009 ob 19.30 uri celovečerni koncert orkestra Mandolina iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Andreja Zupana z gostjo večera, sopranistko Natašo Krajnc. Orkester Mandolina Ljubljana, ki je pred kratkim že gostoval v Zagorju, je edina orkestrska zasedba v Sloveniji, ki si je na svoji glasbeni poti za sopotnico izbrala mandolino. Takrat smo o orkestru zapisali več, tokrat je pozornost Zasavca posvečena gostji večera. Sopranistka Nataša Krajnc je pričela svojo glasbeno pot z učenjem klavirja na Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu pri prof. Magdaleni Navodnik. Po zaključeni nižji glasbeni šoli je nadaljevala izobraževanje na 1. Gimnaziji v Celju, vzporedno pa na srednji glasbeni šoli v Celju S solopetjem ______ ___________________ odii-ko zaključila leta 2001 pri prof Davorju Mikuliču. Nato je študij glasbe nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasbena pedagogika, od leta 2002 pa vzporedno na Akademiji za glasbo, smer solopetje, najprej v razredu prof Irene Baar, junija 2006 pa je diplomirala z odliko v razredu prof Eve No-však Houške. Istega leta je bila nominirana za študentsko Prešernovo nagrado in dobila naziv akademska glasbenica pevka in profesorica petja. Kot mlada in obetavna pevka je prejela štipendijo Richarda Wagnerja. Izobraževala se je na seminarjih (Irena Baar, Magda Nador, Breda Zakotnik, Richard Miller, Marvin McKennzie, Poletna akademija za komorno glasbo v Kopru, Alessandro Švab, Barbara Pear-son). Poučuje solopetje v glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu. Kot solistka je nastopila z orkestrom SNG Opere in baleta iz Ljubljane, (dirigent Wellisar Gentscheff), z orkestrom GŠ Celje (dirigent Matjaž Breznik), z orkestrom Mandolina Ljubljana, (dirigent Andrej Zupan). Nastopala je v okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske, v vlogi Herodiade v Osterčevi minutni operi Saloma, v studiu 14 Radia Slovenija je s triom Atair na festivalu komornih skupin mladih "Alle-gretto" posnela dve Händelovi ariji, s kvartetom Camerata Labacensis, z Ali Ca-pone Štrajh Triom, na festivalu Ljubljana (2006), v okviru poletnih šol in seminarjev je nastopila v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, v domačem kraju, v Žalcu, pa je pripravila več samostojnih koncertov. Leta 2006 je sodelovala v celovečernem dokumentarnem filmu o skladatelju Ristu Savinu, avtorja Roberta Gabra. Po diplomi se je doslej izkazala na odrskih deskah v vlogi manekenke Vere, v opereti Melodije srca, skladatelja Janka Gregorca, v sklopu programa kulturne vzgoje Cankarjevega doma v vlogi Janka iz Humperdinckove opere »Janko in Metka«, v priredbi za otroke (avtorica Katja Konvalin-ka), v vlogi Cherubina iz Mozartove opere Figarova svatba, (Festival Morje, Trst 2008), v vlogi Lili iz žepne opere Novi čevlji, skladatelja Gregorja Strniše (praizvedba 10. julij 2008, Festival Lent), ), v vlogi Kraljice časa iz glasbene pravljice Ure stavkajo španskega skladatelja Diega Ala-marja, v vlogi Marishe iz opere Poslednja straža skladatelja Rista Savina. Kot solistka Glasbeno gledališkega kolektiva Paramundus sodeluje v učni uri »Opera ni zOperna« avtorja in skladatelja Gregorja Strniše. Junija 2009 se je uvrstila v pred-polfinalni del najuglednejšega tekmovanja za mlade pevce »Belvedere« na Dunaju, v avgustu 2009 je izvedla recital na Mednarodnem festivalu Glasbeno poletje na Gradu Podsreda, kjer je vodila tudi mojstrski tečaj za petje. Izpopolnjuje se pri svetovno priznani umetnici in pedagoginji, prof. Dunji Vejzovič. V decembru nastopa z orkestrom Mandolina v Ljubljani, na treh koncertih muziklov, ki so v glavnem že razprodani, zato je edina dobra priložnost, da jo slišite zapeti še pred koncem letošnjega leta, prav koncert v Trbovljah. MaH 45 let moškega pevskega zbora DUT Maja 1964 se je zbralo v Društvu upokojencev Trbovlje sedemnajst pevcev in ustanovilo moški pevski zbor. Naslednje leto so se v krajšem nastopu predstavili drugim članom društva. Prvi javni nastop so imeli leta 1967. Takrat je v zboru prepevalo osemindvajset pevcev. Sledili so nastopi na občinskih revijah, srečanjih upokojenskih zborov, na festivalih za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, v bližnjih in daljnih domovih starejših, na literarnih večerih ... Prepevajo različne pesmi, tematsko primerne posameznim nastopom. Program jubilejnega koncerta v dvorani Doma svobode Trbovlje je bil sestavljen tako, da so prišli na svoj račun vsi, mlajši in starejši. K temu so pripomogli učenci podružnične osnovne šole z Dobovca, pevke ženskega pevskega zbora DUT pod vodstvom Nande Guček, harmonikar Franci Vrtačnik in njihov dirigent Melhijor Hercog z violino. Ob jubileju so jim čestitali njihovi številni poslušalci in predstavniki drugih kulturniških skupin, Besedilo in slika : Irena Vozelj 60 let MePZ Slavček Jubilejni koncert slavljencev v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje zasluži same pohvale. Ob jubileju so pripravili tudi brošuro Pesem Slavčkov, 60 let, ki nudi kratek opis njihove prehojene poti. JO PESEM ET SLAVČKOV Spored jubilejnega koncerta je bil sestavljen iz priredb slovenskih narodnih pesmi in umetnih pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Poseben posladek so bili odlomki iz operet Radovana Gobca, Hmeljska princesa in Planinska roža, kjer sta nastopila solista Tine Čarman in Mihaela Komočar. Med pevci z najdaljšim stažem prepeva Jože Bernot, že kar štiriinštirideset let. Jubilantom je med drugimi čestital tudi podžupan Mitja Rozina. Vsi pa so jim zaželeli še veliko let uspešnega dela, okrepljenega^ z novimi, svežimi glasovi. Pobrateni pevski zbor KUD Štefana Romiha iz Črešnjevca jih je že povabil na praznovanje njihove devetdesetletnice naslednje leto. Predsednica Marija Žlak se je zahvalila sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili delovanje zbora. Posebna zahvala pa velja njihovi zborovodkinji Idi Virt. Besedilo in slika : Irena Vozelj Mednarodna razstava Plus 3 ferris wheels Skupinska razstava petindvajsetih videov, ki jih je ustvarilo šestindvajset umetnikov, vključno s tremi študenti fotografije in medija na Western Michigan university iz ZDA predstavlja novo, sodobno obliko umetnosti, ki integrirajo različne prakse in postavljajo nove mejnike umetnosti. S tem so Trbovlje postale Novo medijsko prizorišče v Sloveniji in okolici, ki z videom predstavljajo dominanten medij sodobnosti. Umetniški video v ZDA ima neodvisno produkcijo, ki prikazuje strah za okolje, nezmožnost prilagoditve naravnim procesom ... Zasluge za to razstavo ima Evelin Stermitz iz Avstrije, konceptualno jo je osmislil doc. mag. Dušan Bučar, umetniški vodja projekta Trbovlje - Novomedijsko mesto. Otvoritve se je udeležilo veliko obiskovalcev različnih generacij. Besedilo in slika:: Irena Vozelj Dan odprtih vrat - dan slovenske kulture mium se zapleta in razpleta zgodba med njo in njenim zaročencem Tomom, mladim, bolestno ambicioznim ameriškim režiserjem ter njeno zagrenjeno posvojenko Lauro... Ob rojstnem dnevu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so številne kulturne ustanove odprle svoja vrata. Pobuda za dneve odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov je že pred leti prišla z Ministrstva za kulturo RS. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje Prešernovega rojstnega dne. Dostopnost do znanja, pa tudi do zabave in želja po kulturnem udejstvovanju je to, kar človeka bogati in s čimer človek razvija svojo osebnost. Tudi knjižnica je kulturna ustanova. Trboveljska knjižnica Toneta Seliškarja bo 3. decembra 2009 ob 18.00 vabi na malo drugačen sprehod po knjižnici. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka delo, kaj ponujajo in kaj se v knjižnici dogaja. Ob 19.00 uri bo sledila okrogla miza z naslovom Kako izmenjati kulturo. Od 6. do 31. decembra dobri možje in knjižničarke obiskovalcem pripravljajo majhna presenečenja pod novoletno smrečico v čitalnici. V veselem decembru bodo poskrbeli tudi za otroke z ustvarjalnimi delavnicami in pravljičnimi urami. V knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju bo 8. decembra 2009 ob 18.30 predavanje Borisa Muževiča iz cikla Pozabljeni svetovi; leto 2012 - apokalipsa, da ali ne? V prostorih Mladinske knjige pa bo 10. decembra 2009 ob 10.00 dopoldne poslovilna knjižna čajanka. V Hrastniku v Knjižnici Antona Sovreta bo 3. decembra 2009 ob 18.00 uri posebej praznično, saj se bodo na kulturnem večeru spomnili obletnice rojstva Antona Sovreta. Gostja večera bo Nives Vidrih, poznavalka češke in slovaške literature in letošnja dobitnica Sovretove nagrade, ki je najvišje priznanje na področju prevajanja pri nas. Stalnica v knjižnici pa so računalniški petki in pravljično igralne ure. V Knjižnici Litija bodo v sredo, 2. decembra 2009, ob 18.00 uri združili dva dogodka: odprtje likovne razstave drušva LILA in predstavitev nove številke revije REGRAT. Razstava, ki bo odprta do konca decembra, prinaša risbe, olja, akrile, pastele in akvarele. Razstavljajo pa člani LILA Marko Begič, Darja Bernik, Marija Bregar Hostnik, Kaja Bučar, Karmi Conta, Igor Fortuna, Gabrijela Hauptman, Danijela Kunc, Tomaž Miltoni, Marjeta Mlakar Agrež, Miša Murn Urankar, Joža Ocepek, Sonja Perme, Jelka Polak, Lidija Povše, Judita Rajnar, Marija Smolej, Pavel Smolej, Tone Sveršina, Marijana Šuštaršič, Urška Tičar, Mira Voje, Jože Žitnik. Na gradu Bogenšperk pa bo 4. decembra 2009 ob 18.00 uri otvoritev razstave z naslovom Leto pomembnih Šmarčanov. Mnogi iz Šmartnega so bili za slovenski prostor pomembni ljudje. Božični večer V KC Delavski dom Zagorje bo 11. decembra ob 19.30 v okviru gledališkega abonmaja in za izven gostovalo Gledališče Koper s krstno uprizoritvijo predstave Božični večer. Na odru gledališča bodo zaigrali Desa Muck, Vojko Belšak, Ajda Toman, Žiga Saksida in Jaša Jamnik v režiji Katje Pegan. Avtorja komedije oziroma komične srhljivke sta Desa Muck in Jure Ivanušič. Hitro odvijajoča se kriminalno smešno srhljiva drama neresničnega sveta, kjer ne manjkata tudi Božiček ali dva, dokazuje, da v tem življenju ni nič tako, kot je videti. V podeželski vili ekscentrične in zapite angleške igralske legende Nevember 1 Nevember 1 je trboveljsko - ljubljansko - koprska pop punk naveza, katere člani so se v mladih letih kalili po različnih alter zasedbah, sedaj pa so se odločili družno udariti v širšo slovensko »glasbeno sceno«. Če želite videti in slišati, kako izvirni so v iskanju izgovorov v tehničnih težavah, se jim pridružite v MCT klubu Sonček, v petek, 4.12.2009 ob 20.30. Poleg Nevember 1 bo večer ponudil tudi predstavitev glasbene opreme SEVER GUITARS in promocijo dobrodelne organizacije FOOD FOR LIFE. Ločeni odpadki Narodna komedija Borisa Kobala Ločeni odpadki je bila premierno uprizorjena v novembru 2009, 15. decembra ob 19.00 pa prihaja na oder v Domu svobode Trbovlje. V režiji Borisa Jamnika bodo zaigrali Boris Kobal, Jaša Jamnik in Miha Brajnik. Lotevajo se povsem vsakdanjih problemov naše sodobnosti. Skozi oči različnih skupin, od planincev, povzpetnikov, do obrtnikov, stereotipno nakazujejo naš odnos do delikatnih tem, kot so starost, narodna in verska pripadnost, istospolna usmerjenost, popivanje, prosjačenje brezdomcev na ulicah in še kaj... Filmski maraton v MC Litija Mladinski center Litija 4. decembra 2009 organizira od 14.00 do 20.00 ure filmski maraton na izpadanje. Izmed ponujenih filmov bodo izbrali za večino najboljše in jih takoj predvajali, najprej tiste, ki so primerni za mlajše obiskovalce, nato ostale. Za sladokusce in lokal-patriote posebej najavljajo stare filme o Litiji, ki jih bodo (v organizaciji DPM Litija) predvajali ob 18.00. Šukar Skupina Šukar bo 4. decembra 2009 ob 19.00 uri gostovala v Trbovljah, v Domu svobode. Skupina Šukar je tamburaška zasedba, ki šteje pet članov. Najbolj pogosta instrumentalna zasedba je 1. brač, 2. brač, tamburaško čelo, bugarija in kontrabas. Namesto prvega brača včasih uporabljajo bisernico, včasih pa violino. Repertoar skupine obsega glasbo Romov iz cele Evrope. Leto 1990 je začetno leto delovanja skupine Šukar, v kateri so se zbrali tedaj aktivni člani tamburaških orkestrov folklornih skupin iz Ljubljane, ki so se po dolgih letih preigravanja tradicionalnih melodij in ljudskih glasbil posvetili igranju predvsem ciganske oz. romske glasbe. Tej glasbi so posvetili celoten opus svojega delovanja. Galerija Medija in Slikarska kolonija Izlake - Zagorje vabita na otvoritev razstave udeležencev 46. SLIKARSKE KOLONIJE IZLAKE - ZAGORJE v čet.,3.12. 2009, ob 18. uri Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. Špegu za Mnem Zitamt iül€>* anše v Življenje je polno presenečenj in razočaranj. Kdor zna presenetiti in ceniti vrednote bolj kot vrednosti, je bogat. Ko v življenju male stvari veliko pomenijo, ko se znaš veseliti v naravi, ljubiti lepo besedo, sliko, zaigrano ali zapeto pesem, si notranje bogat. In prav taka je Manca, ki je dobra in zvesta prijateljica. Ljubezen do narave prenaša kot profesorica biologije in kemije na svoje učence. Kadar ji kdo zaupa težave, ga posluša in tolaži. K Še vedno imam pred očmi ateka, ko je prišel iz JNA. Spala sem, mami me je narahlo zbudila in zagledala sem velike brke. Do takrat sem ga poznala le s slike, a vedela sem, da je on. Neizbrisno se spominjam prve poti v vrtec. Dobila sem novo torbico in copatke. Zavrnili so me, ker sem lahko imela varstvo pri dedku in babici. Soseda je uredila tako, da so me sprejeli do dvanajstih. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Neizbrisen pečat mi je udarila Milena Lenarčič v 1. razredu. Naučila nas je Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli vsega najnujnejšega: pisati, brati, se pozabili? IeP° vesti, računati in potrpeti, da pri- Spomini iz otroštva so še vedno sve- na vrsto. V 2. razredu smo hodili tli in živi. Ne morem pozabiti stare s Franjo Šprogar po pouku domov, če-mame, ki sem jo ljubkovalno klicala Prav je imela sama doma tri otroke! 4. talica. Mirno me je prenašala, dokler razred: Marica Cvikl. Še zdaj stiskam ni rekla: »Ubogaj, razumela boš kdaj k sebi robček, ki mi ga je izvezla z zla-pozneje«. Zelo sem ji hvaležna za vse dini rokami. Dragica Bregant: mlada, modrosti. Njeno nasprotje je bil moj lepa, dobra. Na ekskurzijo nas je spre-stari oče, tn'atek, ki me je razvajal, se ndjala tudi njena sestra, da je bilo za z mano igral, me gugal, peljal na spre- varnost poskrbljeno. S kemijo sta me hod do ribogojnice, dovolil, da sem ga zastrupila Ivan Vojko Kovač in Zofija česala. Sotenšek. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Gimnazija Trbovlje. Pokopališče čez cesto, šola popoldne, pokopi. Zame so bile za ure zgodovine pogrebne koračnice odlična zvočna kulisa. za avc Profesorji so nam veliko ponudili in zahtevali, vsak je vzel po svojih interesih, dojeli smo, da je učenje resno delo. Omogočili so nam zadovoljstvo po dobro opravljenem delu. To je bila notranja motivacija. Na študiju kemije in biologije sem srečala izjemna profesorja Polenca na biologiji in Lazarinija na kemiji. Petindvajset let sem učila v Trbovljah, deseto leto mi teče v Ljubljani. Tu so me s fakultete vključili v mrežo ho-spitacijskih šol. Sem mentorica študentom za obvezno prakso in mlajšim kolegicam ob pripravah na strokovne izpite. Opravila sem recenziji dveh učbenikov in delovnih zvezkov za kemijo. Sledim novostim v stroki, si privoščim »Dan odprtih vrat« na naših vrhunskih inštitutih, kamor peljem tudi učence ali grem tja iskat kemikalije za bolj nenavadne poskuse. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? V življenju me ni nihče nikoli razočaral. Ljudje lahko dajemo le to, kar imamo. Ce je malha napol prazna, vidiš pa napol polno, je problem v perspektivi, ne v malhi. Včasih sem napačno presodila, ker sem gledala s srcem in prva ljubezen pač ne zna šteti do tri... Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Hvala Bogu, te izbire nimamo. Pri štirinajstih sem natančno vedela, kaj hočem v življenju doseči. Danes imam vse, kar sem si želela, danes si želim le še vnukov. Vedno so mi bili otroci najpomembnejši. Vem, da je razred učencev več kot vsota razvajenih posameznikov. Vesela sem, ko jim uspe v življenju. Spomnim se obiskov pri upokojenih učiteljicah v domu ostarelih, priprav novoletnih sejmov, kjer smo darovali pol za Rdeči križ, pol za Karitas. Bili smo bolj povezani in bistveno manj ranljivi, bili smo srečni ob delu, ki smo si ga prostovoljno naložili. Če bi se še enkrat odločila za profesuro? Zanjo se je odločila mlajša hči. Dejala je: »Mama, vedno si o delu v šoli pripovedovala tako navdušeno!« Sem srečna, tudi letos sem se veselila 1. septembra. Kaj se vam je zgodilo v življenja nepozabnega? Nepozabno je biti mama. Imam dve odrasli hčeri. Starejša Živana ne živi doma, Mirka še na pol. Verjetno je to posledica, da sta bili med študijem prikrajšani za »študentsko življenje«. Neverjetno lepo je biti prijateljica. Pozvoniti in vstopiti brez najave. Pravi blagoslov je z mamo popiti kavo. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Učiteljicam ga kroji urnik in letni delovni načrt. Sola se je spremenila v administriranje. Pregledam gesla na internetu, da niso seminarske naloge samo kopiraj-prilepi, pripravim didaktični material, dogovarjam se za ocenjevanje učencev s statusom športnika ali kulturnika, izvajam program ekošo-le ... Vmes tudi učim, vzgajam, mirim, tolažim. Stvari ne moreš zložiti v predal in ga zapreti. Še vedno sem vroča aktivistka proti GSO in se zavzemam za čiste tehnologije. Učencem povem, da imajo največ priložnosti v šoli, da je ponavljanje mati modrosti. Dajem jim veliko priložnosti za potrditev in dobre občutke po dobro opravljenem delu. Ocene so zame le formalna posledica. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? V šolstvu je bilo tudi nekaj dobrih sprememb. Razporeditev počitnic je za učence najboljša. Učiteljice nimamo počitnic, med njimi le koristimo svoj dopust. Najraje se odpravim na morje na Hrvaško ali v toplice v Prekmurje. Najboljša je delovna terapija v cvetličnih gredicah. So vonji, barve, oblike, ustvarjalnost... Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Sem v letih, ko zagrabim vsako priložnost, ki se mi ponudi. Ko sta bili deklici mlajši, smo veliko potovali po evropskih prestolnicah. Zdaj to počneta s svojimi prijatelji, naju z možem se usmilita le še za rojstni dan ali za novo leto. Letujem po večini z mamo ali sama. Mož je prezaposlen, najde si čas le za krajša tematska potovanja. Po duši je zgodovinar, zato skrbno pripravi potovanja, na katera povabiva dobre prijatelje. Imam velike načrte po upokojitvi. Kje se srečujete s kulturo? Cankarjev dom mi je dosegljiv v sedmih minutah. V Ljubljani imamo tri vrhunske orkestre, ki gostijo izjemne soliste in dirigente. Uživam v dobri glasbi. Poleti grem v Križanke, iz Rovinja pa v Pulo in Poreč. Blizu so tudi Dunaj, Salzburg in Budimpešta in enkrat na leto obiščem opero v Veroni. Veselim se že baleta Edvarda Cluga. Berem poleti. Z literaturo me zalaga prijatelj, sosed. S prijateljicami si ogledamo vsaj eno slikarsko razstavo z agencijo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Po pouku so domača opravila, ki jih opravljam v tišini in z možgani na off pravo razkošje in terapija. Podrgnem malo bolj na trdo, prestavim hitro in energično in glej, katarza. Neškodljivo, skrito, učinkovito. Gospodinjskih opravil nimam razdeljenih na priljubljene in nepriljubljene. Ko pride k nam moja mama, delam z veseljem, ker delava skupaj. Tudi kuham in postrežem z veseljem, ko vem, komu. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Nikoli. Samo- tne kraje obiščem in so mi všeč. Spoštujem ljudi, ki so tam in tako žive. Brez dvoma so dragoceni. Pred kratkim sem v ženskem samostanu v Črni gori spoznala redovnico, ki je bila tisti dan zadolžena za sprejem gostov. V samostan je prišla po šestdesetem letu, ko je opravila z materinstvom, kariero in ovdovela. Vzela si je čas za branje in molitev in v pol ure je povedala veliko. Vprašanje ni, če lahko, temveč, ali hočeš, ali si sposoben. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Zasavje mi je pustilo neizbrisen pečat, nikoli nisem prikrivala korenin. Kolegicam v Ljubljani smo se predstavile Korošica, Primorka, Prekmurka in Tr-boveljčanka. Nad mojo predstavitvijo kraja z orisom zgodovine, premogovništva, perkmandeljca, delavskega gibanja, življenja in imen delavskih naselij so bile navdušene. Seveda sem jim trboveljščino prevedla. JI'd? Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Ostali so mi vsi sošolci in sosedje. Videvamo se redko, a takrat prisrčno, kot bi se razšli včeraj. Kolegice z Ivana Cankarja obiščem enkrat letno, jim pošiljam razglednice s potovanj in dobim voščilo za rojstni dan in Novo leto. S kolegico iz Lazarevca sva ohranili stike in se še vedno srečujeva. Iz gimnazijskih časov je ostala aktivna trojka, ki se občasno razširi, obišče zanimive likovne razstave, odlične koncerte na Notranjskem... Odtujenost in hitenje so le izgovori ljudi praznih duš, ki si nimajo kaj povedati. In vaš moto, ki vas spremlja v življenju? V naravi ni ne kazni, ne nagrade. So samo posledice. Besedilo: Irena Vozelj, Slike: arhiv Manca ZM Plavanje Plavalci Plavalnega kluba Lafarge cement Trbovlje so se 14. in 15. novembra 2009 v Celju na 24. plavalnem mitingu za Pokal mesta Celja, ki ga organizira PK Marines Neptun Celje, pomerili s konkurenco. Na tekmovanju so v soboto nastopili kadeti, mladinci in člani v vseh olimpijskih disciplinah ( 50, 100, 200, 400 m ), v nedeljo pa je bilo tekmovanje v kategoriji dečkov in mlajših dečkov v 200-metrskih razdaljah. Ob že znanih problemih z zimskim bazenom, ki že tretje leto tarejo, ne samo trboveljske plavalce, temveč vse občane, so plavalci z doseženimi rezultati na tem mitingu presenetili tako sebe kot tudi trenerja. V konkurenci 325 plavalcev iz petih držav, so kljub zmanjšanem obsegu treninga in slabim pogojem vadbe v Hrastniku, dosegli več od pričakovanj. Izboljša- li so svoje osebne rekorde in se uvrščali tudi med 8 najboljših, kar je pri sedanjem razvoju plavanja velik dosežek. Največje presenečenje so doseženi osebni rekordi in drugo mesto Luke Zupana na 400 prosto. Karmen Zmrzlak je osvojila tretje mesto na 200 prsno in bila četrta na 400 prosto. Leskovec Rok je presenetil s tremi osvojenimi četrtimi mesti na 50 in 100 prsno ter 100 mešano in že na začetku sezone popravljal osebne rekorde, kljub manjši realizaciji treningov. Peter Vozel se je na 50 hrbtno uvrstil na nehvaležno četrto mesto in opozoril nase konkurenco, ki bo nanj morala vsekakor računati v hrbtnem slogu. Alen First, ki trenira v domačem bazenu, je dokazal, da bi z boljšimi pogoji prav gotovo v prihodnosti krojil slovensko plavanje. 2 x četrto mesto na 50 in 200 delfin ter peto na lOOdelfin ter vsi izboljšani rezultati, mu dajejo večji motiv za prihodnost. Pri dekletih se je izkazala tudi Lara Hodej z dobro uvrstitvijo. Na 100 mešano je bila četrta na 200 hrbtno pa peta, kar je ob začetku bolezni, ki se jo je lotila, dobra uvrstitev. Primož Podbregar, ki sicer ni osvojil kolajne, je doka- zal, da je trenutno najuspešnejši plavalec. Njegov čas na 200 prosto je po Fina tablicah vreden kar 565 točk, a konkurenca v prostem slogu je bila zelo huda. Nad pričakovanji so plavali tudi Žiga Kovačič s tremi osebnimi rekordi na 50 prosto in 50 delfin ter 100 mešano, izven konkurence pa še Jan Burgar in Mario Budimir, ki sta se tekme udeležila zaradi preverjanja forme in pridobivanja rezultata, ki na Državnem prvenstvu omogoča boljše štartno izhodišče. K tem dosežkom so pripomogle tudi enotedenske priprave v Rušah. P/C LCT Slovenska plavalna reprezentanca, v kateri plava tudi Trboveljčanka Tjaša Vozelj, sicer članica Ilirije Ljubljana, je preverjala svojo pripravljenost pred odhodom na EP v Turčijo na mednarodnem Mitingu mladosti v Zagrebu 21. in 22. novembra 2009. Med tremi slovenskimi rekordi, doseženimi na tem mi- stotink izboljšala rekord Klinarjeve z januarskega nastopa v tingu, je zagotovo vreden pozornosti rekord 15-letne Iliri- Celju. Uspeh Vozlove so dopolnile Velenjčanka Tina Meža janke Tjaše Vozel z 1:08,25 na 100 prsno, s čimer je za 17 (1:08,84) na petem, Kranjčanka Tanja Šmid (1:09,23) na šestem in Ilirijanka Kaja Kolšek (1:11,34) na osmem mestu. »Moj cilj je bil, da potrdim normo za nastop na decembrskem evropskem prvenstvu v Carigradu in rekorda nisem pričakovala, saj smo Se v polnem treningu. Sem pa že v Celju plavala zelo hitro in vsekakor imam zdaj dodatno spodbudo. Čaka me še kar nekaj treninga, potem pa bomo videli kaj bo na evropskem,« je po tekmi povedala Vozlova. Druga dva rekorda sta rekord Ilirijana Petra Mankoča 48,08 na 100 prosto (lasten rekord je popravil za sedem stotink) in Katje Hajdinjak iz ljubljanske Olimpije, ki je z 59,76 vzela rekord na 100 delfin Sari Isakovič iz leta 2007 in osvojila tretje mesto. Vir Karate Karate felub Trbovlje je med 72 slovenskimi klubi že drugo leto zapored osvojil 3. mesto za Pokal Slovenije 2009. Na povabilo Karate kluba Olimpija iz Ljubljane so se udeležili tudi mednarodnega karate turnirja »LJUBLJANA OPEN 2009«. Trboveljski tekmovalci v Postojni V soboto, 21. novembra 2009 je v Postojni, v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Postojna potekala 3. tekma za »POKAL SLOVENIJE 2009«, za vse kategorije in vse starosti. Na tekmi je sodelovalo 49 klubov s 380 tekmovalci, ki so opravili 470 nastopov. Nastopilo je 31 trboveljskih karateistov. V trboveljskem klubu so povečali število dodatnih treningov mladih katašev, vendar trenutno to še ne zadostuje za uvrstitve na vrhu. Mladi Trboveljčani so v posameznih kategorijah ostali brez medalje, Sebastian PLAZNIK in Husein TAHIROVIČ sta osvojila 5. mesto. Več uspeha so imele ekipe. Le ena ni osvojila medalje. V starejših kategorijah sta v katah medalji osvojila Almin SALKIČ zlato pri kadetih ter Žiga ROZINA srebrno pri mladincih. Barbara GASPARIČ pri kadetinjah, Timotej UMEK pri mladincih in Žiga ROZINA pri članih so bili 5. Mladi trboveljski upi v Postojni V športnih borbah so bili Patricija BUKOVINSKI, Tea LO-PAN, Jernej HUDOMALJ, Žiga SANTEJ bronasti ter Tim ŽLAK, Almin SALKIČ in Timotej UMEK srebrni. Trboveljski karateisti so se v soboto, 28. novembra 2009, udeležili mednarodnega karate turnirja »LJUBLJANA OPEN 2009«. Med nekaj več kot 400 karateistkami in karateisti iz 6-ih evropskih držav so so na tekmovanju nastopili nosilci medalj z največjih mednarodnih tekmovanj. Trboveljske barve so uspešno zastopali Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Jernej HUDOMALJ in Žiga ŠANTEJ. V katah posamezno je nastopil Almin SALKIČ in v kategoriji mladincev osvojil 3. mesto. Ostali tekmovalci so nastopili v športnih borbah. Tekma v Ljubljani je _____________;------------------- _ bila ena izmed izbor- Tim Žlak zmagovalec med kadeti v nih tekem za nastop na Ljubljani Mladinskem evropskem prvenstvu februarja prihodnje leto v Turčiji. Tea LOPAN je s svojimi borbami upravičila odlično 5. mesto z Mladinskega svetovnega prvenstva. Zmagala je v borbi za 3. mesto. Tim ŽLAK je osvojil prvo mesto, kar mu že odpira vrata v reprezentanco. Aljaž VESENJAK je v kategoriji mladincev do 61 kilogramov bil nerešljiva uganka za nasprotnike in se že lahko začne pripravljati za MEP. Timi UMEK je v kategoriji mladincev do 68 kilogramov osvojil srebrno medaljo. V članskih kategorijah sta nastopila Jernej HUDO-MALI in Živa ŠANTEJ. Pri Živi je opazen dvig forme, osvojil je drugo mesto. Sedem tekmovalcev in šest medalj na izborni tekmi za Mladinsko evropsko prvenstvo in pomembne zmage proti neposrednim konkurentom za uvrstitev v kadetsko in mladinsko reprezentanco klub navdajajo z optimizmom. V soboto, 19. decembra 2009 bo v športni dvorani POLAJ v Trbovljah za Trboveljčane najpomembnejše tekmovanje, 37. MEDNARODNI KARATE TURNIR »TRBOVLJE 2009«. Po tem tekmovanju bodo reprezentančni trenerji izbrali selekcijo za nastop na Mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu v Turčiji. Besedilo in slike: KKT Jt avtor TONE SEVNIK KRAJ PRI GROSUP-UEM RAZJEDANJE ZEMEUSKE POVRŠINE IZDELOVALEC KIPOV PRVI MITOLOŠKI LETALEC POVEČANJE (REDKO) ZLAT KOVANEC đ u" rc ( VODITELJICA PIRAMIDE ŽNIDARŠIČ f—' /r l- / L A NASILEN TAT tL- O r A Z DEL OB NJIVI 0 L 4 >1 A POVZROČ. NALEZUIVE BOLEZNI PREMAZ ZA LES / / (L u 6 m MOČNOST (EKSPR.) KDOR SKRBI ZA REKVIZITE TELEVIZIJA PLAST HUMORISTKA PUTRIH > A~ <7 STOLETJE STARO- RIMSKI POZDRAV A 7 KUP ZEMLJE, KI GA IZRIJE KRT Ti T / A ALFRED ADLER / A- KDOR KAJ IZPIRA ITALIJANSKA IGRALKA CLAUDIA BOJAZLJIV ČLOVEK (SLABŠ.) Z k l/ o A u- L KUHINJSKA ZAČIMBA ŠALA ČEBELJI SAMEC / IVO ZORMAN / 3 r KATE JACKSON NATRUEV KARBONAT IL J ZAČETEK AZBUKE AMERIŠKA IGRALKA SPELLING PROSTOR ZA TABORJENJE 7 v Z i 1000 M VISOKA GORA I Q d A i IND. RASTLINA KRAJ NA BRAČU L i a/ SLOVENSKI PEVEC PESTNER 0 r C SAMOROD- NATRTA EINSTEINU f JSr / b C A A ŠESTNAJST- INKA TISKOVNE POLE j? c. J> M L- HOTEL ZA MOTORIZIRANE GOSTE n 0 T ir h ZAČRTAN POTEK CESTE r TL 4- L, A TRG (FR.) f' A- A C A REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. spESPl SjS P i H “ —!= =1 S - p POT I B N j R j I A H ,-js M K T E K A A N E G 5 K T U O T j?-, I K O N A -S — j JZ, - Fl ■=~ S 0 N G O B A D š A P A 5 o R A N S L A K S V E z; A K 1 C A ZL = f D 1 D o V 1 N A w E Ts~ F L T R 1 M E R O N A T O M 1 C ££ M A iT 1 G E N 1 J _G_ R TJ IT A 2 4 I 1 7 3 6 5 9 8 3 5 9 2 1 8 4 7 6 7 6 8 9 5 4 2 1 3 5 1 3 4 6 2 9 8 7 4 9 7 5 8 1 3 6 2 8 2 6 3 9 7 1 4 5 9 8 2 6 4 3 7 5 1 6 3 | 5 1 1 9 8 2 4 1 7 4 8 2 5 6 3 9 SUDOKU — 4 6 3 5 9 6 3 1 9 8 4 2 — 4 8 7 5 8 — 6 2 3 5 4 — 7 9 2 KAKURO NURIKABE 8 — 2 — 6 6 2 3 4 4 — 1 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12.12. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 23/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: Ix bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 22/2009 MMWILO Q Ali sc prepoznate? Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Branko Praznik, Polje 8, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Dragi Kavzar, Cesta zmage 2a, 1410 Zagorje ob Savi - 12,52 € 3. Tatjana Kmetič, Cesta 1. maja 69, 1430 Hrastnik - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO PREDPRAZNIČNA POSEBNA PONUDBA V TGOVINAH BRGLEZ JAKA IN MAJ V ZAGORJU 20 % POPUST NA IZDELKE LASTNE PROIZVODNJE Dragi kupci! Izrežite spodnji kupon in z njim lahko vsak označen dan kupite brglezove izdelke 20% ceneje. Kupon za popust velja samo v trgovinah Jaka in Maj v Zagorju. Popust velja za vse brglezove izdelke, razen torte po naročilu. m KUPON: 03.12. 08.12. 13.12. 04.12. 09.12. 14.12. 05.12. 10.12. 15.12. 06.12. 11.12. 16.12. 07.12. 12.12. Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dye pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 11. 12. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZiRM ČCBEUCA YRAÖCYIÖ molej Yohrozorjevo % IZIAKC. Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Vampi v beli vinski omaki Sestavine: 800 g kuhanih, očiščenih in narezanih vampov, 2 čebuli, 0,5 dl vermuta, 0,5 dl suhega serija, 1,5 dl suhega belega vina, 4 dl sladke smetane, I dl stepene smetane, 400 g paradižnika, sesekljan peteršilj in pehtran, sok in naribana lupina pol limone, sol, mleti beli poper, 2 žlici olja. Priprava: Paradižnik olupimo in narežemo na kockice, semena odstranimo. Čebuli olupimo, sesekljamo in na olju malo prepražimo, zalijemo z belim vinom, vermutom in šerijem ter nepokrito kuhamo tako dolgo, da tekočina skoraj' povre. Dolijemo sladko smetano in jo nekoliko prevremo, da se začne zgoščevati, nato v omako stresemo narezane vampe. Solimo in počasi kuhamo. Ko se omaka primerno zgosti, dodamo sesekljan peteršilj in pehtran, na kocke narezan paradižnik, limonino lupino in sok, premešamo, dodamo stepeno sladko smetano, dobro prevremo, popravimo okus s soljo in mletim belim poprom in postrežemo Drage bralke, cenjeni bralci! Vsak človek zaznamuje tiste, ki so ga poznali. Še posebej, če se ga spominjajo po pozitivnih stvareh. Ce umre v cvetu mladosti, se ga drugi najdlje spominjajo. To ne pomeni, da hi si morali želeti smrti, ko smo šele dobro okusili življenje, čeprav bi nam bilo najbrž prihranjenih veliko neprijetnih trenutkov. Toda z neprijetnostmi hodijo tudi prijetne strani bivanja. Več trnja se z leti naniza, bolj bi morali biti srečni. Ne zaradi trnja, ampak zaradi cvetja, ki ga je z vsako bodico več. Na trnje pozabimo, zato cvetje toliko bolj dehti na sončnem travniku spominov. Pod pogojem, da skušamo v vsem najti kaj dobrega. Iščimo torej svetlobo in toploto. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) RAZMIŠLJANICEII 4. V nemirnem vrvežu znam najti miren kotiček. Zaprem vrata, počakam na mrak, prižgem svečo in globoko vdihnem življenje. Odmaknem sc od nemirnega sveta in poiščem sebe. 5. Živim zunaj sebe: v glavi, v spominu, hrepenenju in fantaziji. Moje telo pa hodi za mano in brezglavo. 6. Ženska je dom, je filozofija in energija, ženska je glasba in iluzija, ženska je ljubezen in lepota, ženska je mir in misel in mladost in moč in modrost, ženska je nasvet in pogum in poljub. Ženska je prijatelj in solza in sonce. Ženska je sreča, ženska je upanje, ženska je življenje. Maja Gulič Kresnik V SPOMIN Se vedno ne verjamem, da nebo te je vzelo, ostal v naših mislih boš, vem, srce ne ho te pozabilo. Ostale pesmi tvoje so, spominov in slik nešteto, a vseeno nekaj je odšlo, svet občutil bo praznino. Lahko preklinjamo in vpijemo, a usode in resnice spremeniti se ne da, težko, a nekako sprijazniti se moramo, da odšel si in spremenil se v angela. A vedno boš v naših mislih, slika tvoja ne bo zbledela, ostal zapisan boš v mislih, še vedno tvoja pesem se bo pela. Sara Bavdek VREME Sonce se v nos nam smeje, dež dežnike šteje, sneg lopate okrog obrača, megla pa ljudi odvrača Ina Brečko ČAKAM TE Kaj bi govorila o občutkih, ki me navdajajo, ko pa kaplja z lica, ki se je razlila po listu papirja, pove vse? Niti topel veter in niti toplota sončnih žarkov ne more zamenjati topline tvojih rok. Minilo je že več kot eno leto. Dve jeseni, dva listopada. Imena in številke, s katerimi se srečujem -vse spominja nate. Nekaj mi ne dovoli, da bi pozabila. Že misel nate je uničujoča. Si se mi res zmožen za vedno odreči? Ali boš zbral pogum in zapustil njo? Sporoči mi. Vesna Malgaj »En dan je dovolj, da se vse človeške sreče vzpno ali sestopijo.« (Sofoklej) Aleksij Porednik: ŽALOSTINKA NOROSTI »Glej ga, norca, misli, da bo hudiču rep spulil, če bo nekaj posebnega!« Takšno opazko lahko sliši marsikdo, ki si prizadeva, da bi iz svojega življenja iztisnil več kot zgolj životarjenje v povprečju. Ni težko biti povprečen, veliko težje se je izviti iz življenjskega sloga, ki se zdi večini ljudi normalen. Nič nimam proti normalnosti, vendar je mnogo tistih, ki se imajo za 'fejst' ljudi, ker se nič »ven ne mečejo«, v življenju nezadovoljnih. Povprečje jih ne odrešuje. Kljub temu imajo izjemne posameznike za norce. Resnični norci so povprečneži, saj zanje velja, da ne želijo pri sebi ničesar spremeniti, a pričakujejo drugačne, boljše rezultate. To pa je definicija norosti. Nor je tisti, ki ga njegove navade pehajo v razočaranje in nesrečo, a zmotno misli, da je nekdo drug tam zunaj kriv, da so se vsi križi tega sveta zgrnili nadenj. Upati, da se bo položaj izboljšal, vendar ničesar storiti v tej smeri, je norost. Zanašanje na to, da mi bodo iz težav pomagali država, humanitarne ustanove, »dobri možje«, glavni zadetek na lotu ali Bog, medtem ko bom jaz, »gospodin«, samo opazoval, kako se »zvezde obračajo na bolje in stare prerokbe meso postajajo,« ni neumnost, ampak norost. Gre za vero v pravljice, ki je postala navada. Sužnji te zavedenosti so prepričani, da so sami nemočni pred svetom. Čez vladno politiko, tajkune in »svinjarije« v družbi imajo največ povedati osebki, okuženi z norostjo. Čimbolj 'pošimfajo', lažje prenašajo pogled na svoj odsev v ogledalu, ki jim pravi: »Hej, rešitev ni v oziranju izven sebe, ampak v pogledu vase.« Globoko v sebi vedo, da so za večino težav v svojem življenju odgovorni sami. Če bi spremenili svojo naravnanost do dela, zaslužka in medčloveških odnosov, bi se v razumnem času zgodilo veliko »čudežev«. Mnogi ljudje bistveno preveč garajo. Ne zavedajo se, da je to neumno. Z elegantnim pristopom k stvarem vse teče bistveno lahkotneje, učinkoviteje in uspešneje. Večina revežev iz delavskih vrst ima vcepljeno miselnost: »Več bom delal, več bom zaslužil.« Seveda nastane problem, ko takšen človek ugotovi, da lahko gara kot črna živina, a bo še vedno dobil plačo 500 evrov (če jo bo sploh dobil). Jasno, da skozi to optiko človek ne more videti delodajalca drugače kot »izkoriščevalskega psa, ki živi na krvavih žuljih in uničenem zdravju delavcev«. Delavec in delodajalec se tako znajdeta na nasprotnih bregovih, med njima pa je globok, navidezno nepremostljiv prepad. Zadovoljstvo s povprečjem in sledenje omejujočim prepričanjem v zvezi z zaslužkom je »vozovnica za pekel«. Spodbujanje povprečja je zločinsko in slaba popotnica iz socializma. Naj nekateri »raj pod rdečo zvezdo« še tako opevajo, ni šlo za nikakršen raj. Kdor je preveč 'štrlel' iz povprečja, so ga odrezali, da ne bi kazil »svetlobe, ki jo nosijo na čelu otroci revolucije, ki gradijo nov družbeni red enakosti in pravičnosti«. Nimam dovolj gnusnega komentarja za neumnosti teh socialističnih pravljic. Da bi bila mera polna in možgani prestrašenih državljanov še bolj oprani, je oblast tako ali drugače utišala samo nadpovprečne »grde račke«, s podpovprečnimi se sploh ni ukvarjala, ker ji niso bili nevarni. Pomembno je bilo ohraniti mesto pri koritu. Posledice čutimo še danes, čeprav socialistične družbene ureditve že dolgo nimamo več zapisane v ustavi. Miselni vzorci so kljub temu ostali. Dana- šnja mladina je z njimi precej manj obremenjena, ker ni 'napumpana' s povprečnjaškim 'sranjem'. Vsekakor znak, ki lahko vzbuja optimizem. Našo družbo namreč lahko na bolj zeleno vejo pripelje samo sprememba miselnih vzorcev v zvezi z enakostjo. Narediti uravnilovko za vse državljane je utopija, zato bi morali pri delu in ustvarjanju spodbujati sledenje srcu. Z odprtimi rokami bi morali sprejemati izstopanje iz povprečja, ker bo na ta način v naši družbi veliko več zdrave tekmovalnosti, ki bo imela za posledico večji razmah ustvarjalnih potencialov. Potem direktorji ne bodo več 'podje-bavali' delavcev, saj se bodo zavedali, da jih bodo delavci 'odjebali'. Najlažje je manipulirati z delavcem, za katerega veš, da nima alternative in bo tudi 'šmir' pil, da obdrži zaposlitev. Za Slovenijo bi bilo bolje, da ima še 50 tisoč brezposelnih več, vendar se na ta račun znebi gnilih podjetij, ki bi morala po tržni logiki že pred časom propasti. Bolj kot slabe plače so problem slaba podjetja, saj so zaradi njihovega mi-zernega poslovanja plače njihovih zaposlenih tako nizke ali celo neredne. Obstoj takšnih podjetij je norost, ki jo oživlja dejstvo, da zaposleni v njih podcenjujejo svoje znanje in sposobnosti. IQ momomNe igre Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 3. 12. ob 20.00 UGRABITEV METROJA PELHAM Petek 4.12. ob 18.00 SIROTA ob 20.15 UGRABITEV METROJA PELHAM Sobota 5.12. ob 18.00 UGRABITEV METROJA PELHAM ob 20.00 SIROTA Nedelja 6.12. ob 18.00 SIROTA ob 20.15 UGRABITEV METROJA PELHAM Ponedeljek 7.12. ob 18.00 SIROTA Petek 8.12. ob 18.00 LEDENA SMRT, akc. triler Sreda 9.12. ob 18.00 NOČ ČAROVNIC, groz. ob 20.00 LEDENA S MR'F Četrtek 10.12. ob 18.00 LEDENA SMRT ob 20.00 NOČ ČAROVNIC Petek 11.12. ob 18.00 NOČ ČAROVNIC Sobota 12.12. ob 18.00 LEDENA SMRT ob 20.00 noč čarovnic: Nedelja 13.12. ob 18.00 NOČ ČAROVNIC ob 20.00 LEDENA SMRT Ponedeljek 14.12. ob 18.00 LEDENA SMRT Torek 15.12. ob 18.00 ŽAGA IV, groz. Sreda 16.12. ob 18.00 ŽAGA IV Četrtek 17.12. ob 18.00 JULIE & JULIJA, biogr. kom.drama ob 20.15 OTOK V MESTU, kom. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 3. 12. ob 18.00 G.I. JOE: VZPON KOBRE, akc. Petek 4.12. ob 19.00 BRATA BLOOM, kri m.kom. Sobota 5.12. ob 17.00 G.I. JOE: VZPON KOBRE ob 19.00 BRATA BLOOM Nedelja 6.12. ob 17.00 BRATA BLOOM ob 19.00 G.I. JOE: VZPON KOBRE Sreda 9.12. ob 19.00 KOMIKI, kom.drama Četrtek 10.12. ob 18.00 KOMIKI Petek 1 1.12. ob 19.15 STREL SMRTI, akc.triler Sobota 12.12. ob 1 7.00 KOMIKI ob 19.00 STREL SMRTI Nedelja 13.12. ob 17.00 STREL SMRTI ob 19.00 KOMIKI Sreda 16.12. ob 19.00 SKRIVNOST, vojna drama Četrtek 17.12. ob 19.00 SKRIVNOST Kino Dol pri Hrastniku Petek 1 1.12. ob 17.00 STREL SMRTI, akc.triler Kino Delavski dom Zagorje Četrtek 3.12. ob 19.00 TRST JE NAŠ, kratki igrani film in DČETA - Velike zasavske vojne, Filmsko ustvarjalna skupina LOKE Studio - TA VESELI DAN KULTURE ! - Dan odprtih vrat slovenske kulture - VSTOP PROST Sobota 5.12. ob 19.00 2012, znanstveno-fant. Akc. triler Nedelja 6.12. ob 19.00 BREZ POVRATKA 4, srhljivka Ponedeljek 7.12. ob 19.00 2012 Torek 8.12. ob 19.00 Film teater: ZA KONEC ČASA, Slovenija Nedelja 13.12. ob 19.00 POČITNICE ZA ODRASLE, kom. Ponedeljek 14.12. ob 19.00 ŽAGA 6, grozljivka Torek 15.12. ob 19.00 Film teater: SNEMAJ, srhljivka Kino Izlake Nedelja 6.12. ob 19.15 2012, ZDA, znanst.-fant.Akc. triler Nedelja 13.12 ob 19.15 ŽAGA 6, grozljivka Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. • IJfl 1521 Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: Romana Jecl Novi log 19e, 1430 Hrastnik http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 47 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite irpe in priimek glavnega igralca v filmu UGRABITEV METROJA PELHAM 123 1 Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Nika Kostanjevec (Zagorje) in Urška Vidic (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. ~7 z\\/n ogmm/MM oom 0 Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. m.,.»«p|anjnskj pohod in planinski ples Datum 5.12.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota Dodatne informacije 02/ 542 1 0 53, www.Ddmaticams-drustvo.si:www.Ddmura.info: pdmura@amail. com Tradicionalni zimski Miklavžev pohod z baklami na Mrzlico Datum 5.12.2009 Organizator Planinsko društvo Trbovlje Dodatne informacije Dom na Mrzlici, 03/ 564 15 35, načelnica MO PD Trbovlje ga. Cvetka Kozmus, 03/ 56 20 128, 040 864 664, Miro Drnovšek, 041 957 640 Miklavžev ples Datum 5.12.2009 Organizator Plesna zveza Slovenije Dodatne informacije 01 430 22 84, www.plesna-zveza.si. info@Dlesna-zveza.si Miklavžev pohod na Mrzlico Datum 5.12.2009 Organizator PD Polzela Dodatne informacije Zoran Štok 041 754 778, zoran.stok@amail.com Zimski pohod na Mrzlico 1122 m - Miklavžev pohod Datum 5.12.2009 Organizator PD Slovenj Gradec Dodatne informacije Andreja 041 259 930 Miklavžev pohod na Tajzl Datum 5.12.2009 Organizator PD Vuzenica Dodatne informacije 041 363 528, www.vuzenica.si/vuzenica%20novice/ planinci/index.htm Miklavžev pohod na Mrzlico Datum 5.12.2009 Organizator Planinsko društvo Hrastnik Dodatne informacije 03/ 564 51 07, 03/ 564 21 36 Bistriška Špica (Peca - Avstrija) Datum 5.12.2009 Organizator PD Ravne Dodatne informacije Alojz Pristavnik, 02/ 822 28 39 Izlet v neznano Datum 5.12.2009 Organizator PD Kočevje Dodatne informacije Tone Ožbold, 041 359 768, httD://www.Dlaninsko-drustvo-kocevie.si Planinski izlet v neznano Datum 5.12.2009 Organizator PD Iskra Kranj Dodatne informacije httD://www.planinskodrustvo-iskra-krani.si Turnir v namiznem tenisu Hrastnik Datum 5.12.2009 Organizator Namiznoteniška sekcija RTH Rudnik Trbovlje Hrastnik Dodatne informacije g. Klenovšek Jurij, 040-134-514 Odprti Miklavžev turnir v šahu za mlade Datum 5.12.2009 Organizator Šahovski klub Malečnik Dodatne informacije g. Franci Simonič, 040 887 813 Pohod po Slovenski Istri Datum 6.12.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/431 6114, www.Ddrustvo-Dtli.si. pd.telekom@siol.net: Odprto prvenstvo Ljubljane 2009 v namiznem tenisu za rekreativce Datum 6.12.2009 Organizator LRNTL Ljubljana Dodatne informacije Janez Zore, 031 687 620 Miklavžev pohod na Krasji vrh Datum 6.12.2009 Organizator PD Kobarid Dodatne informacije Marko Matajurc, 041 781 251 Pohod Kraški rob - Sočerga Datum 6.12.2009 Organizator PD Blagajana Dodatne informacije Jerca Škrlj, 031 658 088 Miklavžev pohod Datum 6.12.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota Dodatne informacije 02/ 542 10 53, www.pdmaticams-drustvo. sj; www.Ddmura.info: Ddmura@amail.com Pohod po obronkih Celja Datum 6.12.2009 Organizator PD Grmada Celje Dodatne informacije www.Ddarmada.ora. Alenka Mirnik, 041 623 413 Zaključni družabni gorski tek Datum 6.12.2009 Organizator TD Burja Vipava Dodatne informacije g. Darko Hrovatin, 031 335 576, darko.hrovatin@amail. com. http://www.td-buria.com Kopanje z Olimpijsko kartico - 50 % popust v slovenskih naravnih zdraviliščih Terme Banovci Datum: 30.11. - 6.12.2009 Dodatne informacije: Ivo Leban 02 513 14 67, www.terme-banovci.si Lifeclass Hotels St SPA Portorož Datum: 7.12. - 13.12.2009 Dodatne informacije: Soraja Vlačič 05 692 80 05, www.lifeclass.net Smučanje z olimpijsko kartico Olimpijski komite Slovenije je v sodelovanju z Združenjem gorskih centrov Slovenije pripravil program smučanja z Olimpijsko kartico, pri katerem lahko v izbranem terminu koristite 50 % popust pri nakupu vozovnic. V terminu od 1.12.2009 do 25.4.2010 pa 10 % popust pri nakupu vozovnic. Imetniki kartic bodo deležni še številnih drugih ugodnosti, med drugim v sodelovanju s Skipas travel d.o.o. tudi ugodnejše smuke v Avstriji in Italiji. Z izbranimi šolami smučanja pa se bo lahko pod posebnimi pogoji koristilo različne storitve. Vse informacije o programu smučanja z Olimpijsko kartico so zbrane v posebni zgibanki, ki jo lahko dobite v vseh trgovinah Intersporta. Informacije bodo objavljene tudi na spletni strani www.olvmDic.si. mali oglasi ►---------------------------------------------^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Kupim Na območju od Liti j c - Radeče- Laško kupim starejšo, manjšo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, z vrtom. Kličite po 18.00 uri na GSM 031-790-122! Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Podarimo Ljubke štirimesečne mlade mucke podarimo odgovornim ljubiteljem živali. Tel: 03 56 30 626 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo- 3. del Pisarji so bili v tedanjemu času na gradovih redki. Na Gamberku ga že ni bilo, saj ni imel tam kaj početi. Pozidava Gamberka je bila namenjena le varovanju trgovcev in pobiranju tovornine na tovorniški poti, ki je potekala od Ljubljane preko Moravč, od Verneka ob Savi preko Vač, od dvora ob Savi mimo Gradu Lebek, dvorov Rovišče in Tirna skozi Sveto Marjeto do Gamberka, kjer so se poti združile in naprej preko Marije Reke, kjer jih je pri sestopu v Savinjsko dolino prevzel Gamberku podoben grad Libenštajn. Pisma so bila ta čas redka. Ne samo zaradi neznanja branja, tudi pergament se je težko dobil, zato je bil tudi zelo iskan in drag. Ceno je določala kvaliteta strojenja kože pravkar rojenega kozlička ali ovčke. Se posebno iskan in temu primerno drag je bil pergament iz še nerojenega kozlička ali ovčke, saj je bil pri pravilnemu strojenju skoraj prosojen. Tako obdelan pergament si je lahko privoščilo le izredno pomembno in bogato plemstvo. Zato so bila pisanja tistega časa kratka, besede so se krajšale, črke izpuščale. Tako se je zgodilo, da kakšnega pisma tudi pisarji niso znali prebrati, posebej če je prišlo iz drugega kulturnega okolja. Prav zato je bil v skupini številnih jez- decev tudi pisar Viljem iz Loke, danes Škofje Loke. Še na domačem loškemu gradu mu je pisanje za današnji dan narekoval kancelar. Pri tem delu se je pridušal nad slabim pergamentom, čeprav je bilo razumljivo, da je za zapis manj pomembnega dogovora bilo boljšega pergamenta le škoda. Le gosje pero je moral pogosteje ostriti. Tudi priče dokaj pomembnega dogodka sta že prej navedla in s tem listino v naprej pripravila na pečatenje. Cerkev je bila že tedaj tudi v posvetnih zadevah temeljita. Če so na gradovih listine prepuščali pozabi, izginotju, požarom v kmečkih uporih, tega v škofijskih in samostanskih pisarnah ni bilo. Da so zavarovali pravna dejstva, dogovore, darovnice, posestne dokaze so hkrati ob pisanju listine njeno vsebino s komentarjem vnesli v tako imenovano kopialno knjigo. To so hranili posebej. Tudi listino, o kateri je danes govora, je vzela tema zgodovine. Se je pa vsebina k sreči ohranila v kopialni knjigi, ki se danes nahaja v münchenskem državnemu arhivu. Pečatenje je bilo za tiste čase nujno. Predstavljalo in nadomeščalo je lastnikov podpis. Bilo pa je natančno določeno mesto posameznega pečata, saj je vrstni red pečatenja določala stopnja pomembnosti priče. Wilbirga je vedela, da je njen oče Konrad II. kot priča dogodkom pečatil vedno med prvimi v vrsti, saj je bil med ministeriali svojega gospoda grofa Andeškega in še kasneje zelo ugleden. Sama ni imela svojega pečata. Tiste čase v listinah plemkinje, razen redkih izjem, niso mogle biti priče dogodkom, zato pečata niso potrebovale. To se lepo vidi v listini, peča-teni na današnji dan, ko Wilbirga daje na znanje, da svojega pečata nima in namesto nje pečati dogodek oziroma dogovor njen oče. Prepodila je misli, saj je rog z gradu oznanil, da prihaja njen ljubi oče Konrad II. Res se je iz meglice pojavil krepak vitez v bogati opravi tistega časa, v oklepu, ozaljšanem z barvnimi trakovi in s čepico, polno pisanih peres za okras. Spremljal ga je njegov kastelan, ki je bil njegov namestnik in hkrati zaupnik. Mati Kunigunda je ostala na gradu. Počakala bo, da se opravi tisti posel, zaradi katerega ta dan sprejema in gosti tolikšno množico plemenitih in njihovih spremljevalcev. Hčere že dolgo ni videla. Wilbirga je z možem živela na posesti njegove matere. Kastelan je vedel, za kaj gre. Wersa zaradi njegove nadutosti in prostaškega obnašanja nikoli ni maral. Wilbirgo in njenega brata, Konrada III., je poznal že iz otroških let. Bila je živahno dekle, rada je jezdila z njim na lov, mnogo spretnosti jo je naučil. Njen brat, Konrad III., je še v otroških letih zapustil dom. Oče ga je odpeljal na dvor njegovega gospoda grofa Henrika IV. Andeškega v Kamnik, da bi se kot paž navadil na pravila dvora in viteškega obnašanja. Bil je namreč čas križarskih vojn in bilo je obilo možnosti, da ga njegov gospod nekega dne na poziv kralja pošlje v sveto vojno. Konrad je pred iztekom griča zastal. S pogledom je ošinil veliko množico... (sc nadaljuje) “70 CA /n V kleti Korenika & Moškon razmišljajo o penini, pri Saksidovih pa o novi vizualni podobi V soboto, 21. 11. 2009, je bilo v Vinoteki klopotec istrsko vzdušje. Iz kortinskih bregov, iz vinske kleti Korenika & Moškon, je v Vinoteko klopotec posijalo istrsko sonce in iz sečoveljskih solin je prišel vonj po morju in okus po soli. Korte so v vinorodnem območju slovenske Istre, v občini Izola. Vinska klet Korenika & Moškon je bila ustanovljena leta 1984, prve steklenice vina so dali na trg leta 1989. Ustanovitelja kleti sta Miran Korenika in Ignac Moškon. Pred tem so imeli Ko re n i ko v i predniki dolgo tradicijo v vinogradništvu in vinarstvu, ki pa jo je, kot je pojasnil Miran Korenika, prekinil nekdanji režim. V Zagorju je Miran Korenika predstavil štiri vrste njihovih vin. To so refošk, malvazija, rumeni muškat in cabernet sauvignon. Imajo okrog 30 ha zemlje, od tega 27,5 ha vinogradniških površin s 1 10 tisoč trsi desetih različnih sort. Prevladujeta malvazija in refošk, ki predstavljata 80% vsega pridelka, v razmerju pol - pol. Med ostalimi sortami je najbolj zastopan cabernet sauvignon in rumeni muškat, ki je edino vino, ki prihaja iz njihove kleti kot sladko vino. V manjših količinah je še sauvignon, beli pinot in chardon-nay. Letno iz navedenih sort grozdja stisnejo zgolj po nekaj tisoč steklenic. Med 100 tisoč steklenicami vina, ki jih napolnijo letno, je 40 - 45 odstotkov buteljčnih vin, sledi vino, namenjeno za polnjenje litrskih steklenic, nekaj vina pa je za prosto prodajo. Na domačem trgu prodajo preko 90% svojega vina, nekaj pa ga izvozijo na Švedsko, v Rusijo in v Bosno, prodreti skušajo še v Albanijo, z Nemci pa so v fazi dogovarjanja. Že od nekdaj si Miran Korenika želi, da bi začeli s pridelavo penečih vin. Sin, ki je odgovoren za tehnologijo meni, da so zato potrebni določeni pogoji, ki jih v njihovi kleti še nimajo. Pri njih ob degustaciji vin ponudijo tudi narezek, kupiti pa je mogoče tudi olivno olje in tropinovec. Zaželene pa so predhodne najave obiskovalcev. Zadnjo soboto v novembru, 28. 11. 2009, pa je v Vinoteki klopotec gostoval vinar Jožko Saksida, čigar vinarstvo se nahaja v spodnji Vipavski dolini, na pobočjih nad reko Vipavo, kjer leži vas Zalošče. Vinogradniška tradicija sega daleč v preteklost in se prenaša iz roda v rod. Z vinarstvom se je ukvarjal že Josip Saksida v začetku 20. stoletja. Tradicijo je nadaljeval njegov sin Jožef Saksida, ki je uspešno tržil svoja vina. Ljubezen do njih pa je podedoval tudi njegov sin Jožko Saksida, ki je leta 1985 začel s temeljito obnovo vinogradov s poudarkom na avtohtonih sortah. Moderniziral je vinsko klet in začel s stekleničenjem in trženjem lastne blagovne znamke. Danes očetu stoji ob strani hči Ingrid, ki mu pomaga pri nadaljevanju družinske tradicije. V Saksidovih vinogradih je gojitvena oblika enojni Guyot, gostota sajenja pa 4 - 6 tisoč trsov na hektar. Največji pridelek po trsu je 1,5 kg, kar je predpogoj za visoko kvaliteto, ki se začne v vinogradu, v kleti pa dobi svojo pravo in dokončno noto. »Obdelujemo cca 7 ha vinogradov s 14 do 15 različnimi vrstami grozdja, ki mu vipavski okoliš ponuja enkratne pogoje, da s trudom obdelovalca preide iz grozdja v vino odlične kakovosti. Letos smo imeli najboljše pogoje, ki si jih vinogradnik lahko le želi. Sam rad rečem, da je letošnji letnik tak, kot bi si ga lahko le narisali. To zagotavlja tudi kvaliteto na visokem nivoju. Grozdje je bilo izredno zdravo, nobenih poškodb ni imelo, nobenih naravnih nesreč ni bilo, ne bolezni in stopnja sladkorjev je bila zelo visoka. Mogoče bo nekaj malega problemov (hihihi..), ker bodo vina najverjetneje nekoliko presegala alkoholno zgornjo mejo, ki je za naša vina sicer običajna. Predvidevamo, da bodo alkoholne stopnje med 13 in 14 %. Pri sami pripravi vin nimamo nobenih novosti. Nova pa je blagovna znamka. Odločili smo se tudi za novo obliko steklenice in novo etiketo. Malo bolj moderni smo želeli postati na pogled. Besedilo in slihi: M.A.Š. IQ W 2ERW£ Pred 30 leti, 29. novembra 1979, so slovesno odprli novo stavbo Zdravstvenega doma Trbovlje. S tem so bili dani pogoji za dobro in kvalitetno delo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva občanov Trbovelj in v specialističnih ambulantah, ki nudijo storitve vsem Zasavčanom. Leta so tekla in stavba v prvotni obliki je za potrebe novih dejavnosti postala premajhna. Glede na to, da je bila streha potrebna prenove, so skupaj s sanacijo strehe dogradili še četrto nadstropje in vsa leta v skladu s potrebami adaptirali in preurejali posamezne prostore. V zadnjih letih so pridobili dvigalo in vhodno avlo ter tako poskrbeli za lažji in boljši dostop uporabnikov do njihovih storitev. Obnovili so tudi skoraj vse ambulante in sanitarije za paciente. Kljub težki finančni situaciji so v mesecu novembru 2009 nabavili novo reševalno vozilo za potrebe nujne medicinske pomoči, leta 2010 pa bo končana sanacija oken in vrat v celotni stavbi Zdravstvenega doma Trbovlje. Vse to jim je uspelo s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje RS in ustanoviteljice Občine Trbovlje. »Kljub težki gospodarski situaciji se bomo še naprej trudili, da bo naš zdravstveni dom prijazen do vseh, ki naše storitve potrebujejo« je zagotovila direktorica ZD Trbovlje Cvetka Skušek Fakin. MaH Zdravilne rastline na domačem vrtu <|%bu.lja) Al l ili m mm IL Domače ime: črljcnec, luk, navadna čebula Čebula izvira iz Intlije. V srednjem veku so jo preko Italije prinesli v srednjo Evropo. Čebula spada med najstarejše zdravilne rastline. Prvi zapisi o čebuli so stari več tisoč let in napisani še v klinopisu. V sedanjem času lahko izbiramo med številnimi vrstami čebule. Zdravilni del rastline je zrela čebulica. Zdravilnost: Čebulica vsebuje gorčičnemu olju podoben glikozid, ostro eterično olje, insulinu podoben rastlinski hormon ter vrsta vitaminov: A, Bl, B2, E, H, K in P ter veliko soli. Uporaba v ljudskem zdravilstvu: Čebulni sok čisti kri, spodbuja tek, žene na vodo, krepi živce, pospešuje prebavo, odganja vetrove, gliste, mehča sluz, razkužuje in deluje proti krčem. Sok čebule, pomešan z medom, je zelo dobro zdravilo za živce. Na dan je potrebno zaužiti vsaj 3 do 5 žličk mešanice. S tem pripravkom zdravimo tudi hripavost in vnetje grla. Na masti praženo čebulo dajemo bolnikom, da zmehčamo sluz v dihalih, prepreči pa tudi pljučnico. Kolikor mogoče tople obkladke dajemo bolniku direktno na prsi ter s pripravkom krepko natremo prsi. Obliž in masiranje je potrebno menjavati vsako uro. Pri pljučnici in vnetju rebrne mrene položimo obliže in izvajamo masažo tudi na hrbtišču. Bolnik mora piti veliko tekočine. Približno 5 rezin čebule navežemo okrog vratu in na tilnik v primeru, da nas »dohiti« gripa. Obkladek moramo menjati vsake pol ure. Čebula je uporabna pri protinskih ali revmatičnih obolenjih v nogah. Noge masiramo s surovim čebulnim sokom. Če nas piči čebela, na obolelo mesto nanesemo kapljice sveže stisnjenega čebulnega soka. Zanimivo: Pri epidemijah gripe: Na drobno narežimo 1 do 2 čebuli (rdeči) ter ju namočimo v žganje. Priporočljivo jo je namakati vsaj 14 dni. Pred odhodom od doma popijemo Šilce pripravka. Krhke nohte je treba pogosto natreti s svežim čebulnim sokom. Opozorilo: Čebuli škoduje gnojenje s svežim hlevskim gnojem ali gnojnico! Veliko zdravja v času gripe. Ceda .Vmye c/o o c/ /n/o(/, /tu\s/(\ i/a /nora /ud (/a/iba/nef/to, /arje /oijično. t Joe/je oet/no /o/j' /o (j/e e// t/t oe(//to neu/n/iejšt. f/(an>s //(a/te 17.11.2009 Slavica Auguštin, Strtenik 4, Slovenske Konjice - sin Naj 18.1 1.2009 Aida Muratović, C. 1. maja 24, Hrastnik - sin Adin Amorela Čatić, Žabjek 18, Trbovlje - sin Kevin Zukanovič 19.11.2009 Maruša Grošelj, Izlake 9, Izlake - sin Jaka Zdenka Lukačck, Kovinarsko naselje 2, Trbovlje - sin Jože Zarabec 20.1 1.2009 Leila Strmec, Šemnik 40, Izlake - hči Ota Emili Božič Saša Sedej, Kebetova ul. 3, Kranj - sin Liam Lan Sedej Mateja Završnik, Pod kostanji 16, Celje - sin Andraž Tojnko Završnik 22.1 1.2009 Ana Markelj, Podkraj 83, Hrastnik - sin Jan Tofolini 23.1 1.2009 Janja Škofič, Log 28c, Hrastnik - sin Tijan Hoff 24.1 1.2009 Katja Ocepek, Neža 26b, Trbovlje - sin Aljaž Bastič Nermina Ramič, Trg na stavbah 10, Litija - sin Anis 25.1 1.2009 Janja Kotar, Konjšica 15, Polšnik, Litija - sin Tai Kuhale 27.1 1.2009 Mirela Jazbinšek, Cesta 15. aprila 24, Zagorje - sin Marcel Almira Dugalič, Cesta zmage 35a, Zagorje-sin Patrik 29.1 1.2009 Maja Benko, Loke pri Zagorju 48, Kisovec, Zagorje -hči Ivana Pirc Benko Lili Smajlovič, Kopališka 1, Zagorje - hči Larisa Simona Rumež, Prapretno 19a, Radeče - sin Gal Rumež Kostanjevec 30.1 1.2009 Melisa Selmanovič, Šuštarjeva kol. 26a, Trbovlje -sin Benjamin Sara Vidmar, Log 28 d, Hrastnik - sin Lovro Planinc Tina Majcen, Tovarniška c. 5, Prebold - hči Lili Germ 01.12.2009 Enita Miskič, Gabersko 12a, Trbovlje - sin Ajdin Iskrene čestitke! + Na Zagorje in Zagorjane tudi letos Sveti Miklavž ne bo pozabil. Obisk je napovedal za soboto, 5. decembra, ko se bo točno ob 18. uri, v spremstvu Pihalnega orkestra Svea Zagorje popeljal po Cesti zmage in si ogledal tudi novo krožišče, če mu bosta parklja to le dovolila. Na ploščadi pred Muzejem NOB bo Svetemu Miklavžu in vsem prisotnim na prireditvi dobrodošlico najprej izrekel zagorski župan - Matjaž Švagan, zapeli in zaigrali pa bodo učenci Glasbene šole Zagorje. Iz Zagorja bodo Miklavža pospremili legendarni Čuki. Občina Zagorje ob Savi in Društvo prijateljev mladine Zagorje vabita na prireditev in s tem pričetek veselega decembra v zagorski dolini. V času prireditve Območno združenje Rdečega križa vabi na njihovo stojnico, kjer boste v okviru akcije »Miklavžev piškotek«, s prostovoljnimi prispevki omogočili novoletno obdaritev otrok iz socialno šibkejših družin. Vsako leto, prvo soboto v mesecu decembru, pride na Mrzlico dobri mož sv. Miklavž, ki ga organizator Planinsko društvo Trbovlje pričakuje od 18.00 ure dalje. Seveda pa, kdor hoče Miklavža videti, se mora podati na tradicionalni Mildavžev nočni pohod na Mrzlico, ki ga Planinsko društvo Trbovlje organizira letos že osemnajstič. Pohod se običajno prične že na sobotno popoldne, okrog 16.00 ure, ker pa je dan kratek, je pohod v resnici nočni. Hodili boste sicer na lastno odgovornost, vendar bo za prvo pomoč v vseh pogledih poskrbljeno in če ste bili pridni, vas mogoče Miklavž obdari, vsekakor pa pozor pred parkelj-ni. MaH Hefisjo/nepamtcA Stara znanka: Okužba z virusom hiv Okužbo z virusom hiv lahko sicer zdravijo, ne morejo pa jo pozdraviti. Zelo učinkovito pa se jo lahko prepreči. 1. december - svetovni dan boja proti aidsu je namenjen osveščanju skupin in posameznikov, kaj lahko storijo, da preprečijo okužbo z virusom hiv in katere so rizične skupine, ki so najbolj ogrožene. Prostovoljci so tako 1. decembra na 36 mestih po Sloveniji izobraževali mimoidoče, delili kondome in organizirali koncert v Ljubljani. V Sloveniji je trenutno 310 ljudi s potrjeno okužbo z virusom hiv in od tega jih je na terapiji 240. Letos je bilo v Sloveniji potrjenih 45 novih okužb, od tega 37 pri moških in osem pri ženskah, umrli pa so trije okuženi z virusom hiv. Tretjino obolelih odkrijejo, ko je bolezen že razvita in je imunost že okrnjena, večina potrjenih okužb pa je v Evropi in tudi v Sloveniji odkrita v zgodnji fazi. Vedno več okuženih z virusom hiv umre zaradi pridruženih bolezni. Tako pri nas, kot v zahodnem svetu je na voljo šest vrst različnih zdravil, v zdravljenju napredovanega poteka bolezni pa beležijo tudi velik napredek, saj lahko precej dobro zavrejo razmnoževanje virusa. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani je povedal, da je v Sloveniji umrlo že 140 ljudi, ki so bili okuženi s hivom. Po svetu je, po njegovih besedah, 33,4 milijona ljudi s potrjeno okužbo, v letu 2008 je bilo potrjenih 2,7 milijona novih okužb, dva milijona okuženih s hivom pa je umrlo. 22 milijonov ljudi, ki so okuženi, živi v podsaharski Afriki in predstavlja 5 % prebivalcev na tem območju. To pa ne pomeni, da je ostali svet varen pred okužbami (niti Zasavje ne - op.p.), saj se v Sloveniji testira še vedno premalo ljudi. V letu 2008 se je testiralo 1,5 % Slovencev. Za naslednja leta po njegovih besedah načrtujejo aktivnosti za povečanje števila testiranj in za destigmatizacijo ter normalizacijo testiranja na hiv. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani poteka brezplačno in anonimno testiranje vsak ponedeljek med 12:00 -14:00 v ambulanti 4 v pritličju klinike. V Trbovljah pa v Splošni bolnišnici Trbovlje, na Rudarski c. 7, v laboratoriju za klinično kemijo pod KRC oddelkom - v kleti - info: 03/56 52 512 - urnik: vsak dan, 6-2Oh Pred odvzemom krvi se testiranec praviloma sreča z zdravnikom, s katerim se pogovori o poteku in pomenu testa. V laboratoriju mu na običajni način odvzamejo vzorec krvi, ki je poslan v ustrezen laboratorij. Rezultati so znani v nekaj dneh. Testiranje je pogosto potrebno ponoviti čez nekaj mesecev. Vzrok je diagnostično okno. Medicinsko osebje (zdravniki, medicinske sestre) je zavezano k poklicni molčečnosti, zato obisk ambulante in rezultati testa ostanejo tajni. Mali avc Kdo sem in kaj se mi dogaja... deset let nazaj... Vse je tako neresnično. Nekje blizu grozeče tulijo sirene, kot v neki grozljivki. Zunaj ni nikogar, vsakdo si je poiskal kakšno zavetje. Vendar - kje je varno? Okrog mene vznemirjeni prestrašeni pogledi znanih in neznanih, v naglici zbranih v zaklonišču, edini zaščiti v tistem trenutku. Cisto je, tudi razsvetljavo imamo, vendar je nabito polno. V glavi zmeda in vprašanja: »Sanjam? Z olajšanjem se bom prebudila v svoji topli postelji, v kateri se tako varno počutim... Ampak, je morda vse to okrog mene kruta resničnost? Kaj, če ne pridemo nikoli več na ven? Ne bom več videla sonca, niti mojih prvošolčkov, ki sem jih komaj naučila prvih življenjskih lekcij. In kje so sedaj? Naučila sem jih pisati in brati. Bomo dobili možnost, da nadaljujemo? Jim bo usoda podarila priložnost? V mislih božam njihova lička in čvrsto stiskam k sebi svojo hčerko. Sprašujem se, kaj se dogaja v njeni skuštrani glavi. Vznemirjenost okrog naju. Vsa ležišča so polna. Predvsem najmlajši in bolniki so jih deležni. Najbolj hrabri se občasno po stopnicah napotijo na površje in njihova poročanja so zmedena in zelo različna. Tam zgoraj je mrak, čeprav letal z vso opremo, ki jo imajo, to ne moti. Slišimo jih, kakor tudi oddaljeno grmenje. Včasih poči prav blizu. Sprašujemo se kje in ali so naši domovi še celi? Bo jutri zjutraj naše mesto še vedno takšno, kot je bilo pred usodne pol ure? Pred vstopom v zaklonišče sem z južne strani videla, kako se je zasvetilo. Pok! Dim, ogenj, eksplozija, prah in dvom. Pričakujem najhujše. Po kakšni uri zmede pade odločitev- greva ven! Zgrabiva torbo, v kateri so dokumenti, odeja, nekaj oblačil...zelo malo za preživetje... Sicer pa, kaj vzeti s seboj, če moraš v naglici zapustiti dom? Negotovost - kaj pa, če se ne vrnem...mnogo vprašanj, a nobenih odgovorov. Vse se podira, nič ni več tako, kot je hilo. Najhujši od preteklih dni je videti čudovit v primerjavi s sedanjostjo. Na vse bi pristala, samo da se tuleča, eksplodirajoča odisejada konča, da je vse tako kot je bilo še danes zjutraj, popoldne,... samo večer naj se ne ponovi. Nikoli več! Noč, polna zvezd, ki bi lahko bila čarobna, se je spremenila v nočno moro. Ko sem bila še otrok, sem mamo spraševala, čemu so potrebme vojne, zakaj se morajo ljudje pobijati. Verjetno mi ni znala razložiti, zato mi je rekla: Ker jih je preveč, ljudi, namreč! Grozljivo! Ali to pomeni, da smo tudi mi zdaj tisti, ki jih je preveč? Ven! Na zrak! Ne morem več! Zaprt prostor me stiska in duši. Pokašljevanje. Prestrašeni klici. Vznemirjeni otroci. Hitro ven, greva pod zvezde, pojdiva, kaj mi mar za letala, kaj mi mar za bombe. Če že moram umreti, naj bo to v moji postelji ali pa nekje zunaj, ne pa v zatohlem prostoru, ki je nabit s prav tako nič dobrega pričakujočimi sotrpini. Stopiva ven. V zraku je duh pomladi, ki blaži rjovenje tistega, ki misli, da ima pravico razpolagati z najinim-našimi življenji in se igra boga. Njemu je dovoljeno vse, meni in mojemu otroku nič. Nedaleč stran mamica, ki ne želi v zaklonišče, posadi petletno hčerkico na kahlico. Z nje deklica nikoli več ne vstane. Grozljivo! Česa je ona kriva? Prva civilna žrtev v nizu dni, ko se je začel krvavi ples. Napotiva se proti domu. Tam se počutiva varni. Objeti bova zaspali v postelji. Če dočakava jutro, bo sledila negotovost dneva... Ali pač ne? St.R. JVfrfrmrr Knjižnica Toneta Seliškarja s ponosom predstavlja Buklžur. Kaj je Buklžur? Buklžur je srečanje v prostorih trboveljske knjižnice, le srečanje knjižničark in dijakov tretjih letnikov Gimnazije Trbovlje. T,n|1 f C v) l j ekonomski soh irbovije so A \ 'l j dobre volje sprejeli predlog £__^ l^ \j; Jy \ o srečanjih, zato so dija- Knjižnica Toneta Seliškarja/ kom ure, ki jih preživijo med knjigami, priznali za K^S Zavedajo se, da so mladi danes zahtevni, a vendar jih ni bilo težko navdušiti nad Bukl/umm. Po prvem srečanju, na katerem so obravnavali knjige z vampirsko tematiko so videli, da so dosegli svoj namen. To se je še toliko bolj pokazalo na zadnjem srečanju. V knjižnici so medse povabili Trboveljčana Jožeta Ovnika. Dijaki so imeli nalogo prebrati njegovo knjigo Perkmandeljc. Rešila vsak misli, da gre za enostavno pravljično pripovedko, a vendarle ni čisto tako. Vsi so živo začutili, da avtorjeva pripoved o nastanku knjige, o Perkmandeljcu in predvsem o njegovem življenju med rudarji ni samo pravljica. Smeh ob knapovskih anekdotah, pa tudi tišina, razmišljanje in pozorno poslušanje so dali vedeti, da je Jože Ovnik navdušil vse mlade obiskovalec. Prav tako je navdušil tudi sam Perkmandeljc, ki je prišel s pik asom, krampom in ziherco, pa tudi kuolm jim je dal v roke. Jože Ovnik, avtor oziroma »oče« Perkmandcljca pa je poskrbel še za svojevrstno presenečenje, saj je vsakemu od udeležencev podaril kipce Perkmandcljca. Odzivi na dogajanje v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje so vse boljši. Veselijo sc, da jim je uspelo knjižničarsko in kulturno osmislili srečanja, ki jih organizirajo, Iksctlilo in slike: Simona Solinu izbirne vsebine. Na Buklžuru počnejo marsikaj, še najmanj pa srednješolce »utrujajo« s knjigami in branjem, /e res, da morajo tudi kaj prebrati, a Buklžur je predvsem pogovor o knjigah, pisateljih, ilustratorjih, knjižnih junakih, življenju. Debato sicer vodijo z velikim literarnim občutkom, a pomembno je, da lahko vsak izrazi svoje mnenje. Mnenje o knjigi, pisatelju, svojih občutkih, zavzetosti za branje in spoznavanju knjižnih junakov, pa tudi o tem, kako in zakaj je tako, da se nekaterim pač ne da brati. To nebranje poskušajo v l