Štev. 33. Cena edne številke dinar. Poštnina v gotovčini plačana. 15. avgust 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena:. doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema’ uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, . 1/2 strani 26% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D,, v» Poslanom« 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Potencirana zasleplenost. Stari slovenski pregovor pravi : Či bi ljüdje z edmim okom gledali svet z drügim pa sami sebe, bi dosta bogše i lepše bilo na svet*. I či bi to narodovo modrost pisec, ki je napisao v zadnjo številko lendavski ,,Naši Novin" članek „Zasleplenost“, tüdi na sebe naobrno, te bi malo nekaj lepšega napisao. V prvima dvema odstavkoma guči od strasti, tüdi od politične, proti konci pa tak piše, ka se vidi, da je pozabo, ka je v začetki napisao. Siromak, je pač meo smolo. Tak se njemi je zgodilo kak se vnogokrát godi na zemli, da či ščejo ljüdje kaj dobroga napraviti, pa si tüdi hüdi düh poleg dobroga svoj štunt postavi. Ne zamerite, cenjeni čtevci, či malo posvetimo v pisanje naši novi strankarov ! Bomo vidli, kak strašne neistine znajo tej ljüdje vküp spraviti. Pravice ljüdstva — hasek lastnoga žepa. 1. »Zato vsaki politikar drži svojo stranko za najboljšo, jedino dobro. Istina ! Samo, ka je med temi .vsaki" tüdi pisec sam. Samo to je pitanje, za koga jo drži najbogšo. Ali za ljüdstvo, ali pa za lastni hasek, za lastni žep? Či za ljüdstvo i se drži te stranke, jo širi i ljüdi pridobivie za njo, potom je to odkritosrčno i lepo delo, či za svoj žep, je to skažlivost i grda sebičnost. Ta sebičnost je za to grda, ar se šče z zavüpanjom ljüdstva pokopati do svoji osebni haskov. Pri tom naj si gospodje, ki se zbirajo okoli nove stranke i so dablali jezerke pa iskali pri agr. reformi masne dobičke, pravim naj si tej gospodje svojo düšno vest malo opitajo. Cerkvene pravice — šolske pravice — davki. 2. Politika Ljüdske stranke „nam je porüšila naše stare cerkvene i šolske pravice ... nam je drügo ne prinesla, kak neznosne davke". Dobro je, či de člankar mogeo dokazati, ka guči, potom sta Ljudska stranka i tüdi gosp. poslanec Klekl obsodbe vredniva. Naj nam dokaže kda je Ljudska stranka podirala cerkvene i šolske pravice. I kde je to včinila ? Ali je to včinila v državnoj zbornici ? Mogoče je kda osnovala kakši zakon, šteri podira te pravice, ali pa je kda glasala za to, da naj se te pravice poderejo ? Gospod pisec je dužen v svojoj düšnoj vesti dokazati ljüdem, ka po svojem poslanci, šteroga so si zvo- lili, podirajo cerkvene pravice. Či toga ne včini, potom je lažlivec, ki ogrizavle drügoga, pa magari. se drži pravičnoga. Naj nam tüdi to pove, kda so g. poslanec Klekl konči zagovarjali rüšenje cerkveni pravic? Prosimo je, nove strankare, naj objavijo govore gospoda poslanca, štere so v imeni Ljudske stranke govorili pred poslanci v zbornici, kda se je šlo za crkv, zadeve. Prosimo naj objavijo govore drügi 'poslancov iste stranke, da si bomo ednok na očivesnom. Gospod pisec, te odgovor, objavo tej govorov nam ne smete ostati duži. (Odgovora pisec ne bo mogel dati, ar taki govorov ne bilo. Stavec.) I davki, tej nesrečni davki ! Štera, je tista roka, ki je pisala 13 miljard na hrbet našega naroda, posebno na hrbet Slovenije! Što je zglasao to breme za ljüdsvo. Tüdi tű prosimo naj objavijo govore poslancov Ljudske stranke, kda so delali proti prevelkoj i krivičnoj Obreinenitvi i davki, Što je predložo davke, što je zglasao velko dačo ? Jelibar da dve najmočnejši ví stranki, s šterimi nova stranka šče iti v živlenje i smrt. Znano je tüdi, da te neznosne davke izterjavlejo ljüdje štere nastavla radikalna Vlada, ljudje, ki nosijo na prsaj sokolske znake, teda so vse nekaj drügoga, kak pristašje Ljudske stranke. Poganstvo. Višek zasleplenosti i zagriženosti pa pokaže pisec članka tam, kde pravi, da je Kleklova stranka Poganska stranka. (Ja, gospodje tam okoli nove stranke, čast vzeti i ošpotao človeka dobro znajo, ali dati to nevejo. Stavec.) Pogan je tisti, ki skaže kakšemi stvarjenji božo čast, ki na mesto Boga moli sunce, mesec itd., ko si zmišlavle bogé pa je moli. Što more dokazati, da je Kleklova stranka ljüdi nagovarjala, naj molijo kakše krive bogé, na pr,: molocha, šteroga so stari Semitje častili, ali bika apisa, ki je bio božanstvo stari Egipčanov? Mogoče pa je ta stranka kda v v državnoj zbornici predlagala, da se zozida kakšemi poganskomi bogi svetišče ? No pa naj bo. Pravimo tak kak pisec pravi, da je tisti pogan, ki zagovarja ropanje, zatiranje i laž. Pali ga prosimo, naj dokaže, kda je Kleklova stranka zagovarjala ropanje i zatiranje. Či toga nemre, te je znova lažlivec i po njegovoj naopačnoj opredelbi (definiciji) poganstva je on najvekši pogan. Gospod pisec bi radi znali, kak se mora dokazati, da je kakša stranka na krivoj poti ? To ide tak : Najprvle Vzemite njeni program pa dokažite, da je ne pravi. Či pa je program pravičen, potom pa dókažite, da je njeno delovanje ne takše kak program. Či pa toga ne zmorete, potom pa bodite rajši tiho, pa ne ogrizavlite i ne pišite tisto, ka dokazati nemrete. „Si tacuisses, philosophus mansisses." Občni potop. Od lanskoga novembra nas drži trda roka boža. Lani, meseca novembra, so se odprli nebeski žlebovje i od tistoga časa z vekšimi menšini presledki skoro stalno se valajo zamazano-žuti valovje vode po miloj zemli naše Slov. Krajine. Bregovje potokov ječijo od velkoga pritiska vode. Bledo, betežasti lice kažejo trave, drevje, cvetice. Ceste so od vode razume. Gnjilih, plesnivi, na nikoj pride dosta pova. Pravična, mogočna roka drži gizdave človeške glave, i ponižne misli se rodijo v glavaj razmišljajočih Pitanja dobimo od vode, od pogibelnosti, od škode : odgovarjati pa moremo mi, lüdje, Štere trdo drži močna roka boža. . . . Kmet me je pelao na koleslini v Dolnjo Lendavo. Kraj ceste, to sem vido jaz in to lejko Vidite vsi ! — nega jarka Jarke je vzela človeča grabežlivost. Vozki, s travov poraščeni trak nam kaže mesto nekdašnjega jarka. In ravno zato, ar nega jarka . po polji, po travnikaj teče deroča voda. Pijano se reži in glasno dere naprej po zabranjenoj poti in sproti vničüje dar in blagoslov boži, vničüje : travo krumpiše, kukorco, v križe spravljeno silje. Človeška grabežlivost, greh, glasno kriči proti Potniki. Pravi : „Tü je negda sveta — jarek bio ! Te jarek je porasla trava. Travo je y arendo dala človeška nenasitni^ in zato se je od dneva do dneva, od tjedna do tjedna, od meseca do meseca puno jarek. In zato nema strüge za deroče valove vode. Tam pa, kde je v edni višini bivši jarek s cestov, — novi greh kriči proti nam . eden del jarka je vzeo človeški plüg. Lüdje dobri, bratje, slobodno je to ? Greh in kraja je, če uni-čimo to, ka je — ne naše. Jarek pa je ne bio in tüdi ne bode Petrov, Pavlov tüdi ne! — jarek je naš, jarek je skupna last — bi lejko pravo vseh občinarov. Zato pa pišemo, da tisto Občinsko poglavarstvo in tisti gerent!, šteri ne branijo da bi obcestne jarke napiavila voda, milo rečeno — uničujejo imetje vési. Pravimo: zapravlajo, njuva dužnost pa bi bila, da Občinsko imetje: branijo! Kaj bi pa pravili od grablivcov in od grabežljivosti, štera že cesíe orje in ceste kradne ? ! Lüdje dobri, trpeči in zmu-čeni od dvojnosti in vode, stopite na rob vaše ceste in ogledajmo si cestne jarke. Vaše oči Vam povejo zakaj morete trpeti škodo, zakaj teče pri najmenšem dežči voda že po njivaj i zakaj bomo imeli po zimi od dneva do dneva menši falat krüja. Vaše oči Vam povejo, da vtraglviost in grabežlivost cveteta po naši vesnicaj, kak negda sveta trnje in osit. I oči vam povejo tüdi to, da sta vtraglivost in gra-bežijivost krivivi, či se voda nabira namesto v jarkaj pri cesti, na njivaj. ... Ogledajte si ceste in moste ! I pítajte potom : Usmileni Bože, ka pa našemi narodi se več ne smili mára ? Naš narod že zobston dobi kola ? Ar inači ne bi smeli pokrivati do pol metra globoki žlaki naše ceste in ne bi smele samo dobra sréča držiti mostove na svojem mesti. Ceste so potrebne žile našega verstva. Brezi ceste nega prevoza. In če nega prevoza, no potem so ednako kvarni gospodje, meštri tržci in kmetje. Narod pravi, naj se oblast skrbi za ceste. Dobro, podpišemo. Ali oblast zobston zapovidava, ar v najnovejšom časi je navada, da narod občinske poglavare samo te boga, da se zapoved in kaštiga na edno pismo pišeta . . In zato je tak, da nas bije bič božji, ar naša vtraglivost, naša grablivost in naša nebogavnost so bič, šteri ne poka po hrbti oblasti, nego naš hrbet seka. Od lanskoga novembra naprej takorekoč vsaki den nas saga povodem i mi itak ne razmimo, ka pravi na visiko zdígnjena kara-joča roka boža ? Povoden, ali — poplava nam ne zadostüje za káranje ? Ka pa Čakamo, ka ščemo meti dobri lüdje ? Venda občni potop ? Ešče edna bolezen nas mantra : vse od politike Čakamo. Sto je za Petra vrgeo svojo kruglico, on za vsako nevoló od Petra terja vrastvo. Volivci Pavla pa od Pavla želejo meti vse, tüdi ftičje mleko i podobna dugovanja. Je tak dobro ? Lüdje dobri pa smo pozabili, da občinske 2 NOVINE 15. avgust 1926. ceste, jarke, nasipe ne delajo gospodje političari : nego roke občinarov, roke naroda? Oh, naj nas ne zapüsti dobra pamet, ne čakajmo najtrdejši Opomin : ne čakajmo bratje na — občni potop. Potnik iz Nedelice. NEDELA. po risalaj 12. Evangelij je Spisao sv. Lükač v 10. poglávji od 23. do 37. vrste. I Jezus je povedao : »Idi i tüdi ti tak včini !" Dve zapovedi, od šterivi govori denešnji evangelij, se imenujeta pogin-vitnivi zapovedi krščanske ljübezni. Poglavitne pa za to, ar na njima slo-nijo drüge bože i cerkvene zapovedi. Lehko nekak zvršavle kakšo zapoved z gole, Sühe pokorščine, pa to zvršavanje je čestokrat žmetno i nestanovitno. Le što iz ljübezni do Boga i bližnjega isto zvršavle, bo meo v tom veselje i stanovitnost. Posebno pa, ka šče Kristus v priliki od smilenoga Samarítana povedati, je dejanska ljübezen do bližnjega. Vnogi ljüdje mogoče resan čütijo v srci nekše čütenje ljübezni do bližnjega, pa to je ne zadosta. Takša ljübezen je navadno samo za nešterne ljüdi, je ne prava, ar se ne nanaša na vse ljüdi. Dejanska kršč. ljübezen do bližnjega ne sme nikoga izklüčiti, nikoga zavrčti. Zakaj ne ? Zato ne, ar moremo bližnjega ljübiti ne samo za to, ka je mogoče naš dobrotnik, naš rojak itd. nego ga moremo ljübiti za to, ar je po podobi božoj stvorjeni i je njegov cio isti kak moj, oba sva brata v Kristusi, oba namenjeniva po istoj poti k Bogi v večno zveličanje. To pa so ne samo moji prijatelje, to je vsaki Človik, naj bo stari ali mladi, naj mi je Znani ali ne, naj je moje narodnosti ali ne. Med Judi i Samaritanci je bilo, kda so si Samaritanci zozidali na gori Garizim svoj tempel i se tak versko ločili od Jeruzalema i Judov, vsikdar nasprotstvo. Zato je Jezus v priliki vzeo ravno Samarítana, da je tak pokazao, ka moramo ljübiti tüdi drüge narodnostl, tüdi svoje nasprotnike. Kda trbe pokazati to ljübezen v dejanji te nesmimo nikaj drügo pitati kak to, ali je bližoji resan potreben pomoči i ali de njemi naša pomoč na düševni hasek, ali ne. Vse drügo mora te na stran. Glavni pomén prilike pa je to, da bližnjemi z dejanjom pomagamo v nesreči. Levit pa duhoven sta toti pomilüvala nesrečnika, pa to čütenje je ne bila ljübezen, ar sta ne pomagala. Pravo ljübezen je samo Samarijan pokazao, ki je priskočo na pomoč. Po njegovom zgledi bi morali delati mi, delati vsi ljudje. Ne samo pomilüvati, nego iti z dejanjom na pomoč. Tola-lažti Žalostne, hraniti lačne, žedne napaja. betežnike obiskavati, bližnjega pravico zagovarjati i ešče drüga telovna i düševna dela smilenja moramo skažüvati vsakomi bližnjemi. To je velka zapovid našega Gospoda, ki vsem i vsakomi pravi : „ldi i tüdi tak včini 1“ najmre kak smileni Sama-ritan. Podpirajte »NOVINE"! Izjava. Podpisani agrarni interesenti občine Dokležovje s pogledom na pisanje nove stranke v Lendavi, da prej g. Klekl samo za to delajo za Dokležance, ka bi kruglice dobili od nji, izjavlamo, da so g. poslanec Klekl, nikdar ne od nas pitali, kda smo ji kaj prosili, kakše stranke smo i kama kruglice mečemo. Niti neso prosili, da njim za njihovo delo kruglice damo. Zato je gorinavedeno pisanje laž i ogrizavanje. Dokležovje, 2 avg. 1926. Sledi 38 podpisov. POLITIČNI ZAPISKI. Inžener! zamerjenje kulture. V ednoj številki lendavski novin je nekši Jafetov sin zmero izobrazbe narodov v Jugoslaviji. Med drügim pravi, ka so Srbi slavski govoreči krščanski Turki. Ar gospod Jafetov zna kulturo meriti, ga prosimo naj nam dokaže to, ka pravi. Naj dokaže etnografično, kelko je pri Srbaj türskoga elementa. Dale naj dokaže, kelko navad i cbi-čajov so Srbi vzeli od Türkov. Naj pokaže tüdi, stere reči, štere narodne pesmi so Turki vrinili Srbom. Či toga ne včiní, potom paČ za njega valajo njegove lastne reči, da nema od toga niti »plavoga« (recte »bledoga«) dunsta. Vogrsko miselnost, pravi neznani Jafetov sin, prej mamo Slovenci tékráj Müre. AH mogoče Šče s tem povedati, da smo slovenski govoreči Madjari ? Naj si Zapomni, da narod znamenüje troje : 1. da so ljüdje kakšega naroda poprečno edne krvi. 2. da govorijo jezik, šteri je v svojoj zgradbi enoten i se jako loči od drügi, 3. da majo ljüdje ednoga naroda iste navade. Zdaj pa naj v tom trojnom pogledi, primerja nas v Slovenskoj Krajini z Madjari, s Horvati i s Slovenci onkráj Müre, pa te naj pove, šterim smo najbliže. Mogoče je pa — tüdi nikaj ne čüdooga — da si je Jafetov sin pridobo madjarsko miselnost, nego narod, priprosti narod, kde ? Ali ne ve, da so v našoj krajin! do najnovejšega časa bili štajerski vučitelje, Murkovič (v Beltinci), Kocuvan (Ižakovci), Horvat (v Odranci) itd. Da kaj maloga majo Madjari z nami vküpnoga, to je že resan. Je pa pitanje, šteri so od drügoga vzeli. Tü ne mislim državno-up-ravnih stvari, pač pa samo narodno blago, njegove navade, reči, pesmi, posebno pa jezik, šteroga rabi pri polodelstvo Je dokazano, da so to kulturo Madjari vzeli od nas. Svedočijo to reči za poljedelske stvari v madj. jeziki, to priznavlejo tüdi madjarski znanstveni krogi. Dr. Vargha Damjan profesor pravi v svojoj knjigi »Magyar iskola helyesirás szabtílyai«, da so Madjari slove (črke) vzeli od nas Slovencov. (,,... betüket a honfoglalás után a panoniai katholikus szlávoktól vettük át.“ Slove pa ne visijo v zraki, nego z njimi pišejo ljüdje svoje misli. Či so pa Madjari od nas vzeli slove, potom so tüdi to prevzeli, ka je bilo s slovami napisano, to se pravi naše misli, našo miselnost. Ešče edno pitanje g. Mosoki. Ali prizna, da majo kniževni jeziki, i to vsaki, v živlenji naroda narečja (dialekte,) ali ne? Či ne pripozna, te z njim nemremo govoriti, či pa istini na lübo pripozna, potom naj pove, ali se severni Nemci v svojem narečji ne ločijo od južni Nemcov dosta bole, kak mi od Slovencov ovkraj Müre ? Zakaj pa majo potom vküpni kniževni jezik, zakaj se majo za eden narod ? Ali pa vogrski jezik nema narečja ; Oöcsei, Palici és Székely. Pri vojakaj so se dostakrát eden ovoga niti razmeli ne. Pa zato níšče, ki ma pamet, nede pravo, da so na eden narod, da naj majo Székelyi svoj kniževni jezik. Za kaj pa g. Masok toga nešče pripoznati nam Slovencom ? Nova najdba. V šoli smo se včili, da se človeštvo deli v 5 plemen: 1. belo, ali kaukavško plemen, 2. mongolski ali Žuto, 3. malajski ali črnkasti 4. zamorske, ali čarno i 5. indi-ansko, ali oljovo-rdečkasto pleme. Masok Jafetov pa je najšeo novo, zeleno pleme. Najbrž je bolo z Amundse-nom na severni tečaj, pa je tom najšeo takše ljüdi. V svojem spisi najmre guči od ,,zelenoga mladenca". Na novo najdbo smo — »šegavi«(!) VOLITVE v zbornico za trgovino obrt pa industrijo v Ljubljani. Ministrski svet je dao odredbo, da se morajo vršiti volitve v goripo-vedano zbornico. Kak se čüje, bodo volitve 22. .sept. Ar dobrobiti i pravice naši obrtnikov i trgovcov v vno-gočem odvisijo od delovanja te zbornico, njeno delo pa od volitev, zato je potrebno, da Znamo kak je zbornica sestaviena i kak morajo trgovci, obrtniki i industrija voliti v njo svoje zastopnike. Zbornica ma 3 odseke : trgov-skoga, obrtnoga pa industrijskega. V vsakom odseki so 4 kategorije i v vsakoj kategoriji štirje člani. Vsaki odsek ma-v vsej štiraj kategorijaj 16 članov, vsa zbornica pa vsega vküper 48 članov. KATEGORIJE so posebno važne za volitve. Volilci vsakoga odseka se delijo v 4 kategorije. Vsaka kategorija zvoli poleg 4 članov ešče 4 namestnike. Tej štirje članje morajo biti 1 iz Ljubljane, 1 iz ljubljanske oblasti 2 pa iz mariborske oblasti. Trgovci majo pravico voliti v 1. kategorijo, či plačajo na leto konči 500 Din. pridobnine ; v 2 kategorijo, či plačajo od 75 do 500 Din ; v 3. kategorijo, či plačajo od 25 do 75 D i v 4. kategorijo, či plačajo od 25 Din. menje pridobnine. Obrtniki volijo v 1. svojo kategorijo, či plačajo letno konči 70 Din; v 2. kategorijo, či plačajo od 35 do 70 Din ; v 3. kategorijo, či plačajo od 15 do 30 Din. i v 4. kategorijo, či plačajo od 15 Din. menje pridobnine. Industrijci (fabrikanti) volijo v 1. kategorijo, či plačajo na leto konči 6000 Din ; v 2. kategorijo, či plačajo od 400 do 6000 Din ; v 3. kategorijo, či plačajo od 150 do 400 Din. i v 4, kategorijo, či plačajo od 150 Din. menje. Te kategorije si mora vsaki, ki ma volilno pravico, dobro zapomniti, ar se po tej voli. Drügoč več. Izjava. V Prekmurji - se je začnolo gibanje, štero ide za tem, da bi spravilo našo »Slov. Krajino" pod hrvatsko oblast i štero si prizáde-va, da bi vničilo našo krščansko stranko »Kmečko zvezo". Naproti tomi dvojeomi prizadevanji podpisani izjavlamo : 1 Prekmurje (Slov. Krajina) je bila vsigdar domovina Slovencov i njegovi prebivalci so se tüdi vsigdár čütili za Slovence ne pa za Hrvate, čeravno so bili s Hrvati pod vogrskov oblastjov. 2 Bili smo, smo i vsigdar bomo verni pristaši krščanske »Slov. ljüdske stranke" (Kmečke zveze), ar smo osvedočeni, da je edino ona stranka, štera se trüdi za Siromaški narod, njemi pomaga v nevolaj i dela za bogšo prihodnost Prekmurja. 3. Zavolo toga dvojega : 1) Protestiramo, da bi se v Prekmurji vodila hrvatska politika na našo lastivno škodo i v škodo Slovenije; 2) novo »neodvisno" stranko z vsov odločnostjov odklanjamo, ar je ta samo po lepih farizeuških rečaj za narod, istinsko pa majo voditelje za nas jako malo ali nikaj srca. Gomilica, .8. aug. 1926. Sledijo podpisi. GLASI. Murska Sobota. — Strela je vdarila v nedelo okoli polsedme vöre v na törmi rim. kat. cerkvi. Škode je ne napravila nikše, čiravno je morala biti preci močna Križec na törmi se je nekaj časa sepata zibao. • — Oj, poletne kratke noči! Tak je zdehno pred kratkim eden ,,nobeí“ gospod v M. Snboti. Zgodilo pa se je tak : Večer po .žmetnom« deli je malo preveč Pogledno v kupico. V preci svetiloj noči pa je siromak ne najšeo klüčove lüknje na domači dveraj. Potom ga je mesec vodo, čiravno je mlad bio, pod nekše okno. Tam se je z oknom, ar se je ne štelo odpreti, skregao pa zbio, tak ka je ves krvavi bio. Kda pa je "junak" vido, ka je krvavi, se je prestrašo i celo vulico zdranfao na pomoč. Pomoč je bila itaki kredi i »ponesrečenec« sé je hitro ozdravo na düši i teli. Slovenska Krajina. — Velka Povoden. Komaj smo si malo oddehnoli po -zadnjem dež-čovji i se veselili lepoga vremena, da smo mogli snopje zvoziti, je že pali začela voda strašili. Minočo nedelo i predidoči petek se je vlevalo z nebe kak z vedra. Največ dežča je spadnolo kre Müre pa po Nemškoj Avstriji, zato je ta draga povoden dosegnola najbole občine kre Müre i kre Dobla. Ledava je zdaj drugoč narasla, vöpoljala pa ne. . Povoden je dosta škode napravila po poli i trav-nikaj kre Müre. Namesto lepe otave majo ljudje blaten rbüd. 15. avgust 1926. NOVINE 3 — Loterijska sréča. Horvat Joži kovački Vajenec na marofi v Rakičani, doma s Fokovec je nedavno küpo srečko državne loterije. Pred nekaj dnevi je bilo žrebanja i njegova Srečka je zadela 40 jezer dinarov Dečkeci Želemo, da bi njemi ta iz-redna sréča hasnila v vsakšem pogledi. — Tišina. V nedelo 22. avgusta napravi bogojanski Orlovski odsek Izlet na Tišino. Po svetoj meši nastopijo Orli, telovadci. Vse prijatele naše mladine vabimo,. da pridejo na prireditev. — Žižki. Spoznana reč je, da so trije pa mlaci puni prekosnic. Pri nas majo mlaci to navado, da eden ove v spanjej vlačijo z gümna. To isto se je zgodilo lüdi s F.........vimi mlaci. V noči so je tovariši potegnoli s ponjavov vred z gümna, Kda so se prebüdili, so začüdeno gledali, ka se godi. Skrivna moč, štera je vlekla pa je že davno preminola. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. — Novo slovensko šolo so dali zozidati naši rojaki v Bethlehem! v Ameriki. Posvetili so jo minoči mesec z velkimi slovi, snostmi. Pred bla-goslávlanjom je bila slovesna sveta meša, pri šteroj so bila navzoča društva naši rojakov v Ameriki. Zbiranje darov za novo šolo i Zidanje so vodili vélečastiti g. Veren domačin iz M. Sobote. Tüdi nas v staroj domovini veseli, da se naši rojaki tak skrbijo za versko i slovensko izobrazbe svoje dece. — Za romanje k Materi milosti i na kmečke dneve v Mariboru se je prijavilo preci ljüdi. Mi pa se doma v dühi Zdrüžimo z njimi i prosimo, da bi od obojega meli naši romarje dosta düševnoga i telovnoga haska. Država — Krvavi napad bolgarski ko-mitačov. Pred kratkim je prišla pri Krivoj Palanki prek naše i bolgarske meje vekša četa bolgarskih komitačov. Na svojem pohodi so vmorili več naši državlanov. Naši Orožniki i vojaki so je šteli zgrabiti i se je razvio med obojimi krvavi boj. V tom boji sta spadnola dva našiva vojaka i dva komiti Ar. se takši napadi večkrat ponavljajo pri našoj južnoj meji, zato zdajšnja vláda šče z mirnov potjov i za stalno napraviti red na bolgarskoj meji. — Smešno lovino so meli v vesi Sneberje na Kranjskom. Sin ednoga kmeta s te vesi je že duže hodo ná železnico gortrgat vagone pa krast blago. I sebov je meo več pajdašov. Policajom se je posrečilo, da so zvedeli, što hodi na železnico krast. Lovili so ga, kda je z Očom na njivaj delao. Šteo je vujti i je skočo v bližni potok i se pi grozo do glave. Glavo pa je porino v grmovje. Pa se njemi je ne posrečilo ; morao je na svetlo. Potegnoli so ga z goba i odpelali na hladno. — Okrožni agrarni urad v Maribori, Koroška cesta 19. naznanja, da se bodo od zdaj urádne vöre za stranke vršile izklüčno le vsako soboto od 8 do 11. predpodne. Okrajne i občinske oblasti se naprošajo, da to v dobro strank na primeren način razglasijo. Katoličani v Belgradi. V Belgradi se je broj katoličanov natelko povnožo, da lejko izdajajo' svoj tjedenski list »Glasnik" Zato so tüdi mogli dali cerkev pove! Š, ti. Odbor za Zidanje cerkve je vse potrebno včino, tak da delo Iepo napredüje i bo to povekšavanje cerkvi do 1. sept. že gotovo. Za zvone majo 6000 D pripravleni penez. Ustanovili so tüdi pred kratkim »tretjired" sv. Frančiška. Priglasilo se je preci kotrig i množkih i žensk. Navuk za tretjerednike držijo O. Peter Vlašič, franciškan. Belgrajski krščeniki spoznavajo velki pomen treljega reda, zato bodo 700 letnice sv. smrti Franciškove slovesno Svetili. Meseca maja so prezv. ap. nuncij msg. H. Pelle-grineíti podelili 123 kotrigam sv. firmo Mala beogradska kat, občina se kak vidimo črstvo razvija v močno drüžbo, ki bo s svojim živlenjom' prekvasila javno tni-selnost- — Strašna nesreča se je zgodila na železnici med postajam! Laze pa Zálog blüzi LjubIjane Od dežča p.emočena zemla se je poškalila z brega na brzovlak ravno, kda je vozo mimo z velkov hitrostjov. Zemla ešče ne bi bila tak nevarna, čiravno ka se je velka vnožina sünola na lokomotivov nego potegnola je s sebov tüdi drevje. Veje se je zaplelo med potače i prednji-va sta s šinj skočila. Vlakovodja je ovárao nevarnost i včasi stavlao vlak. Na mesti nesreče je vozo že počasi. To je bila sréča. Nesreča se je zgodila na mesti, kde se železnica zasükne na ovi-nek. Lokomotiva je skočila scela z šinj na malom mosteci, pod šterim vodi pod železnicov edna cesta i zletela kre mosta v globočino Ar je vlak Šo že Počasi, se je drügim vagonom ne zgodilo nikaj. Ljüdje, ki so bili Odzaja v vlaki niti neso znali, ka se je zgodilo Na lokomotivi je ednomi širio v dvema mestoma nogo, drüge človeče nesreče je ne biIo, Pač pa je na lokomotivi kvara za poldrügo miljon dinarov. — Najdeni ponesrečenec. Pred kakšim poldrügim mesecom smo pisali, da se je v triglavski planinaj ponesrečo dr. Milko Lu bec. Njegovo telo so najšli nedavno pastirje. Bile so že samo kosti Te ostanke ponesrečenoga so odnesli v dolini ležečo ves, Kranjsko goro i je tam z velkov paradov pokopali — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poganski nasip 10. vl, pošle vsakomi naročniki .Novin, zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega ; nede Vam Žao ! — Zatukla sta svojo skrm-Jenko. Blüzi Vojnika v ednoj vesi sta mela dva zakonska edno skrmlenko. Že večkrat sta jo nesmilene bila. Pred kratkim pa sta jo tak stukla, da je sirota skrvavela Živinski možki i žena sta postavleni na hladno, da tam premišlavleta svoje prcvroče čemere. Krao Alaksander krstni klima. Ednomi kmeti v Visokom je žena porodila osmoga sina. Oča je naproso krala za kumo. Krao je sprijeo, sam pa jé k krsti ne mogeo priti, pač pa je poslao svojega zastopnik;. Dele je dobilo ime svojega kralcvsloga kumo. Svet. — Istino je povedao i za njo mro. Trotzky, bolševiški ravniteo na Rusoskom je meo ednok političen govor. Po govori je pozvao navzoče, naj povejo svoje težkoce i žele. Samo eden se je podstopo povedali svoje misli. S palicov v rokaj je stopo na zvi Seni prostor, kde je staoTrotzky i pravo : »Tovariši, Poglednite dobro to palico. Ona Vam pove zgodovino revolucije v našoj državi. Pred revolucijov so ple-menitašje ravnali državo, štere kaže svetla gumba na zgornjem konci palice. Spica od spodi na palici pa kaže hüdodelce, šteri so preveč od spodi bili. V sredini smo pa bili mi delavci pa polo-deíci.“ Efimoff, tak je bilo delavci ime, je tihi postao i hitro obrno palico. „Po revoluciji', je pravo dale, „pa je ravno naopak. Plemenitašje so prišli prenizko, hüdodelci pa previsiko. I ví pa mi ? Tam smo, kde smo prle bili." — Prilika je bila dobra ; nego delavec Efimoff je bi ?a to streljeni. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. — Preganjanje Materecerkvi v Meksiki Boj med brez-verskov vladov i katoličani ide naprej Vlada šče na vsaki način, da bi zvršavali proticerkvene zakone, katoličani pa vodijo proti njoj gospodarski boj Vlada razširjavle po sveti pusebno v brezverski listaj, takše glasi, kak da bi ona nedužna bila i bi se njoj samo za to šlo, da zviši tiste zakone, ki naj bi ločiti Matercerkev od države. V istini pa je zadeva inačiša. Tej zakoni ne ločijo Cerkvi od države, nego jo spravlajo pod državno oblast. Isti zakoni najmre določüjejo, da ma državna oblast pravico paziti na düšnupastirska mesta, da se morajo düšni pastirje pri njoj Zglasiti i da smejo düšni pastirje samo z njenim dovolenjom opravlati svojo slüžbo. To je očivesno, ka ščé držáva zarobiti Cerkev. Posebno se namen vlade vidi s toga, da rekvirira vsa cerkvena imanja. Najprle Cerkev oropati, njoj vzeti vse vkraj, jo napraviti za siromaško, potom pa jo oropano ločiti od države. Meksika, či ščé Cerkev ločiti od države, naj si vzeme zgled od Zdrüženi držav v Severnoj Ameriki. — Plese so prepovedale državne oblasti na slovenskom Goriškom, štero po vojni spada pod taljansko oblast Ka pač moremo lepšega želeti svojim zati raniin bratom, kak to, da bodo trezni i gospodarsko šparavni ! — Vročina na Kitajskom, pri nas je poprek letos jako hladno i dežčevno leto. Vej je komaj par dnevov-biIo tak topli, da se je bilo vredno iti kopat.. Po drügi krajej, posebno pa v zhodnoj Ažiji pa majo takšo vro- čino, kakše ne pomlijo naskori. Zavolo velke vročine je tüdi močna šüša i razločni betegi so razširjeni, posebno kolera i sunčni bodijaji. Domača politika. Dve velkivi falingi krivijo ví s do, najmre, da se premalo briga za popiavlene kraje i premalo, da bi odpravila krivice, štere delajo vladni pristašje pri občinski volitvaj v Srbiji i Črnoj gori. Voditelje vladi nasprotni strank so prišli v Belgrad i so meli sejo. Na seji so določili, da je fin.inčni minister 18 miljonov ne porabo za büre pri Donavi, nego za nekaj drügo ; nadale so tüdi do-znali, da je vláda niti ne dala preiskati krvave dogodke v Črnoj gori, kde so radikali zavolo volitev 4 ljüdi bujli. S pogledom na to vložijo voditelje vladi nasprotni strank v nar. skupščini interpelacijo, pri krali pa spomenico, v šteroj njemi razložijo nemarnost denéšnje vlade. Nekaj malo gibanja je prineslo v naše politično živlenje spopád na bolgarskoj meji, od šteroga na drügom mesti pišemo. Pri tom spopadi je naša vlada pošteno zavozila. Morala bi itaki preiskati dogodke i krivca najti, potom pa iskati zadoščenje. Pa je zaműdila Bolgarija pa, čiravno so njeni državlani spomorili naše ljüdi, je razglasila dogodek tak, ka svet misli, da je ona nedužna, naše oblasti pa so vse krive. Je pač tak : — ima vremena ! Zdravstveni peberki. Nohtovje. Odked ma človek nohte so nam prav po svoje včasi razložili babica. Po njihovom so prej nohtovje ostánki tiste obleke nedužnosti, štero sta mela Adam pa Eva prid prvim grehom. Pred grehom sta mela prviva stariša celo telo pokrito z nohti. Po grehi pa jima je Bog za kaštigo vzeo te obleč. Le na konci prstov je samo nihao človeki nohte v žalosten spomin na zaprašeno blaženstvo. Dokeč smo mali bili,, smo radi poslüšali to žalostno dogodbo i obetali babici, ka bomo vrli. da ne bi ešče to zgübili, ka nam je Bog nihao, Kda smo tistim letam Odrasli, smo pač spoznali, da je Stvoriteo dao človeki nohte za to, da ga varjejo i napravijo kotrige, posebno roke priličnejše. Svojemi nameni pa bodo pobije slüžili samo te, či bomo je primerno gojili Na rokaj gojimo nohte s tem, da. je ohranimo čiste, je primerno obrezavlemo i trebimo. Istina, da kmet pri svojem vsakdenešnjem deli nemre meti vsikdar čisti nohtov, pa končibar te si je operimo, kda je mogoče za nekaj časa čiste obdržati. Operimo i strebimo si je večer, prle kak, spat idemo. Z zamázanimi rokami itak ne vidimo nikdar. Pri vmivanji posebno na nohte gledajmo, da bodo čisti. K ODAJI je v Martjanci 69. št. hiža, verstveno poslopje, 1 oral funduša in 1 oral travniak. — Cena se pozvo pri lasztniki KERESZTURY KÁLMÁN!. 4 NOVINE 15. avgust 1926. Ravnotak tüdi v nedelo, kda idemo k meši. Pa tüdi inda večkrat. Človik že itak sam čüti, kak prijetno je, či si do-čista roke i nohte zaperemo, znamenje, da nam je za zdravje potrebno. Zamazani nohet je jako nevaren. Pri máloj deci, štera z rokami zemlo rova i grabi, je nevarnost, da prinese z zamázanimi nohtami mala jajčeca od glist v nos, v vüsta stere počasi pridejo v želodec i se z nji zležejo gliste. Največ glistovi jajčec pride z zamázanimi nohtami v dete. Pa tüdi pri starejši je nevarnost, da si s škrabanjom posebno po ranaj, zastopijo krv, či nemajo čisti nohtov. Na nogaj tüdi moramo gojiti nohte, či se ščemo ognoti vnogim bolečinam. Pri vojakaj se mi je to Čüdno vidlo en čas, zakaj nam telkokrat gledajo nohte na nogaj, posebno či smo meli duge pohode na drügi den. V vojni pa sam sprobao, zakoj je bila tista velka skrb. Najmre nega hüjšega za dugo pot, kak z dugimi i zamázanimi nohtami obüti hoditi. Nohtovje se opirajo v Črevlaj noga oboli, Človik je ves nekši mrtev. Pripasti ljüdje hodijo med tjednom bosi, zato ne čütijo telko posledic neobrezani nohtov, le v nedelo so vse trüdni kda obüti od meše pridejo. Največkrat je tomi zrok da so pozabili nohte zrezati prle kak so se obüli. Dugi nohtovje pa poleg obole-losti škodijo tüdi v tom pogledi, da pre-hitro pregledajo nogavice ali vnüče. Nohte peremo z milom (žajfov) pa z keficov, štera je v te namen pripravlena. Či je potrebno, da šparamo indri, . prí žajfi bi ne smeli šparati'. Kefica se dobi küpiti po trgovinaj. Dosta močnejša pa je tista, štero si doma napravimo z žinja. Kefišče ne sme biti širše kak na dva prsta, tak ka 3 vrste kičečov pride v njo, duga pa na podlan. Nategnoti je najbogše s kufernim drotom, šteri ne zrjavi i se lahko čistejša kefica obvarje. Zavolo čistosti je dobro, da se kičeči püstijo le 1 centimeter dugi. To ne košta nikaj drži pa leta i leta. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 280 Din., žita 210 Din., ovsa 180 Din. kukarice 180 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 750—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 70 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 90 par. Mali oglasi SÜHE GOBE ! GRBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsikdar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk K odaji je lehki konjski koleslin, v dobrom stanji po nizkoj ceni i s proste roke pri KOLOŠA MARTINI Bogojina. Z bogše hiže mladenec se za vučenca (inaša) gori vzeme v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorom, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. Trgovski vučenec (inaš), močen, zdrav i zaneslivi najraj iz Slov. Krajine se sprime trgovini ANTON KOROŠEC Gornja Radgona, Samostalno podporno drüštvo „SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do. 50. ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. . Odborniki so : predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martiu Kelenc tajnik: Šte- fan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, račünovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Curič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papir rom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po spro tolešnjoj i jesenskoj križoskoj ne-deli. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. K ODAJI JE 70 hektolitrov 3 pa pol gradov močnoga beloga i rdéčega vina; liter po 5 i pol dinara. — Zvedi se pri ERDÖSSI BARNABAŠI trgovina s papirjem i igračami v Murski Soboti. Kmečka POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. SLOVENSKA BANKA PODR. LJUTOMER naznanja, da je dne 30. junija 1926. predala svoje posle Obrtni banki podi. v Ljutomeru ter ta zavod najtopleje priporoča. OBRTNA BANKA podr. LJUTOMER naznanja, da se je dne 30. junija 1926. zdrüžila s podružnicov SLOVENSKE BANKE V LJUTOMERU ter se priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj JOZEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.