Odlomek
iz predigre k tragediji ,,Marija Antonijeta."
v 11. listu naznanjene.
Spisal Fr. Zakrajšek.
(Princ Konde" in Breze" v razgovoru prisedša.)
Brezž.   Od kralja upati pomoči zdaj?
Zdaj, ko povodenj se trinogov ljutih Vsesilno krog razliva po deželi Francozki? Zdaj, ko smrt na bogatina In na poštene vse Francoze že Iz toljko lakomnih pesti grmi?
Kondč.   Bog nam pomagaj! — Žalostni so dnovi.
To ve že vsak Francoz; al kralj je vendar
Se na prestolu.   Naj se derejo
Le vrane, orel miren Se sedi
V visokem gnjezdu, ino moČ je tam! Brez 6.    Močan Se zdi se kralj v škrlatnem plaSču,
Je res; pa trese se mu žezlo v roci,
In ko trstika oklanja se vsaki sapi.
Verjemi, dragi moj, že delapust
Obhajamo krvave anarhije,
Ko kri prelije mnogo mnogo žrtev
Njih boginji, izsiljeni svobodi,
Gorje nam! Smrt nam scer življenje krade f
Tatinsko po navadi izmikuje
Prijatle nam in znance, pa — počasi;
Ker glasnikov redi u svoji hiši,
Ki je pošilja v tabor smrtne družbe;
In tolovajka je le kaksenkrat.
Tam laže pa nebo, ko tvoj pogled
Prihodnost milo bere v jasnih zvezdah.
Nenadoma ti skoči smrt na tilnik,
Njen si, pa že si bil, ker duša zdajci
Zbežala plaho je iz nemih ust.
Na Čast mrliča pa zatuli hripav
Krohot in besna kletev.    Taka
Osoda čaka nas in kralja z nami,
Ce hitro ne zbežimo — Kondč.                                             Ne zameri,
Vse Črno vidiš ti, jaz ne tako;
Bežati pa celo nas Bog obvaruj,
Naš kralj begun! — To žalilo še le
Bi njega čast in narodno! Francoz
Pa ima v tem zlo unemljivo kri.
Zakaj se bati, ko ni treba? Ali
Ne služi kralju še armada zvesta?
Naj posadi — pa z umnim zmislikom —
Le nekaj tisuč mož okolj Pariza,
Boš videl, kako votel je tvoj strah .... Breze.   Ze marsikdo je čutil slonov rivec,
Ko le pokazal mu je bič sovražni.
Kar je še najbolj pametno, sem rekel;
Pa brž je sklepa treba; sred težav
Se jih odkrižati, je večkrat pozno. —
Skor posvetila bode luč tud' tebi.
Čeravno misli tek drugam obračaš,
Boš moral gledati strašivni svit,
Pred kterim bi zatisnil rad oči. Konde (ponosen).   Grof Mirab6 je mojih misli, ki
Je takraj Rena najbolj bistra glava. Breze.   Nikar mi ne govori ti od njega.
Pač ko kameleon spreminja se
Ta samogoltnež, ravno kakor
Življenja solnce sije na-nj; dobiček
Mu greje mrzli drob srca in glave,
In le na njega meri up njegov. Konde.   Tako se tukaj govori, ker kakor
Za jutra snežnika ponosno teme
Pozdravlja solnca prvi zor, tako
On milosti znad trona prve žarke
Uživa, in nekterim senco dela.
Pa kaj aato? On rešil bo kraljestvo,
Zakaj pogum ima in moder svet,
In ljud njegov je z dušo in s telesom. Breze.   Druhai je slepa na obe očesi
Ko slepi element. Konde.     .                                       Zdravnik je Čas.
Če pa nagaja ji prevroča kri,
Ozdravi naj jo meč in bajoneta;
Pa morda že zadosti njunih bliskov
Mamivni strah in svit . . . B r e z č.                                              Pregluh je meč,
Da, 'z nožnice potegnjen, bi se čist
U svojo mirno hišo spet povrnil.
Orožje več ne spi enkrat izdrto,
Zakaj iz duše srd je šinil va-nj ,
Ki le po krvi hrepeni, in duh
Škodljiv in hud živi v zvijačni rudi.
Kondd.   Tako naj križem bi roke" držali? In zatajivši svojo moč, naj lev Strahu opanjen leno gleda, ko Mu deček krade dragi plod pred njim? Naj bi pojanČeni molčali?   Pravica In varna moč pa ste pri nas?                    (Kon. prih.)
95