V*
Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1‘50 Celoletna naročnina Din 40‘— * Čekovni račun: ..Straža v viharju", Ljubljana, St. 16.790
Ljubljana, 16. decembra 1939
Izdaja: Konzorcij „Stra2e v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Leto VI — Številka 14
Ob dvajseti obletnici slovenske univerze
Rektor dr. Slavič -slov. akademikom
Ljubljanska tla so akademska tla. Pred 300 leti je bila že filozofska in teološka fakulteta v Ljubljani. Pred 150 leti tudi nekaka tehnična in medicinska fakulteta. V Napoleonovi Iliriji 1810—1813 je bila univerza s Prav istimi fakultetami kakor danes. L. 1849. ,e Avstrija ukinila vsak visokošolski študij r«*en bogoslovnega.
Od tega časa smo se Slovenci 70 let borili *a univerzo. Borba majhnega slovenskega na-r°da proti avstrijski nemški večini je bila kuda, vedno hujša, nazadnje skoraj brez upa *»>age.
Po ustanovitvi Jugoslavije smo Slovenci v Sv°ji skromnosti tipali najprej s poskusi, da ki dobili na zagrebški in deloma na beograj-sk* univerzi postopoma vzporedne stolice, ki k* na} bile matica bodoče univerze v Ljubljani. * sreči so se pojavile težave, ki so ta zagrebški provizorij preprečile. K sreči pravim. Kajti
če bi ta provizorij dobili, bi še danes °e imeli univerze. Ob dvajsetletnici univerze Vldimo, da je pravilno sodil poverjenik za uk 10 bogočastje pri narodni vladi v Ljubljani,
Dr. Korošec — slovenski univerzi
Naprošen sem, naj za jubilejno številko »Straže v viharju« ob priliki proslave 20 letnice slovenske univerze Kralja Aleksandra I v Ljubljani napišem slovenski akademski mladini nekaj besed o slovenski univerzi.
20 letni obstoj in prav tako dolgo plodno delovanje naše univerze je dokončno podrlo vse neutemeljene dvome o zmožnosti slovenske znanosti, obenem pa je tudi najzgovornejša afirmacija slovenske narodne samobitnosti. Slovenska akademska mladina naj se na tej naši najvišji znanstveni ustanovi z vsem srcem posveti pozitivnemu znanstvenemu delu po predavalnicah, seminarjih, laboratorijih, institutih ter tako poglablja in utrjuje slovensko znanost in doprinaša svoj delež h kulturni in prosvetni rasti slovenskega naroda.
V težkih časih, slabih gospodarskih in še neurejenih političnih razmerah je slovenska akademska mladina posvečala mnogo naporov borbi za klopi in institute, torej za izpopolnitev svoje univerze. Sedaj je za izpopolnitev slovenske univerze že mnogo storjenega; trdno upam, da se bo v bodoče delo za izpopolnitev našega najvišjega kulturnega zavoda uspešno nadaljevalo, tako da bo mladina lahko posvetila svoje sveže sile temu, za kar je poklicana, to je borbi za slovenske kulturne vrednote.
UJMU
V ..II
mam
Prvi slovenski rektor
prof. dr. Piemeli
dr. Karel Verstovšek, ki je že meseca novembra 1918 izjavil: »Če takoj ne začnemo, univerze nikoli ne bomo imeli.«
Kajti po ustanovitvi univerze so se začele takoj borbe za njen obstoj in razvoj. Univerza je bila večkrat v nevarnosti, da čez noč izgine. Zdaj so mislili to fakulteto ukiniti, zdaj zopet drugo, tako da nazadnje ne bi nič ostalo.
To borbo so vodili profesorji in akademiki s pomočjo vseh slovenskih kulturnih organizacij in vsega slovenskega naroda. V največji stiski smo se obračali z zaupanjem na kralja Aleksandra I., katerega vzvišeno ime nosi univerza od prve desetletnice dalje.
Kljub tem zunanjim težavam in kljub slabim prostorom, ki jih ima univerza samo v uporabi, ali kar jih je vsaj deloma sezidala s privatnimi podporami, tako da še danes nima niti ene popolnoma s svojim kreditom
sezidane stavbe, je univerza notranje rastla in se s požrtvovalnostjo profesorjev in dijakov širila.
Ko so utihnili viharji, je univerza dobila tudi denar za celo vrsto institutov. Torej je uvidevnost zmagala, pravica si je priborila ravno pot.
Dasi ne vemo, kaj pride, zaupamo vendar, da bomo imeli zdaj mir za tiho delo v institutih in pri znanstvenem udejstvovanju. Tako bo delo na univerzi še bolj živo in uspešno.
Če pa bi prišli novi viharji nad univerzo, pa kličemo novi rod, ki je že izšel iz Aleksandrove univerze, na boj zoper vse njene sovražnike. Imejte pri tem svetel vzor vnetih borcev za univerzo v 70 letih pred prevratom in v 20 letih, odkar univerza obstoji. Vztrajajte, imejte pogum)
Dr. Matija Slavič.
Univerza, hram znanosti in resnice
Posamezni znanstveniki lahko iščejo resnico vsak zase; lahko imajo svoje posebne šole in akademije, kakor so to imeli Grki. Univerza pa je organizirani kolektiv, v katerem se cela področja znanosti sistematično, vsestransko po raznih učnih močeh obravnavajo s tem namenom, da se mladina znanstveno oblikuje v svoji stroki.
Srednja šola podaja mladini že dognane rezultate znanosti, da si mladina osvoji sedanjo višino znanstvenih izsledkov, univerza pa ima še drug namen, da šele išče nove
znanstvene rezultate.
/
*
Predmet znanstvenega raziskovanja je vse stvarstvo: nebesne višine so predmet astronomije, zemske globine predmet rudarstva in geologije, površina zemlje predmet geografije, anorganski svet predmet mineralogije in kemije, organski svet predmet zoologije, naravoslovja sploh! Človek pa z vsem, kar je ustvaril njegov duh, predmet filozofije, pravnih in literarnih ved!
NASA A1MA MATER!
Osrednje univerzitetno poslopje
Kaj vidim na univerzi
Postal sem »cives academicus«, hodil sem na univerzo! Sprva nisem videl v univerzi drugega kot neprestano vrvenje dijakov, veliko predavalnic, institutov, laboratorijev, profesorjev in asistentov. Tudi v gimnazijah je bilo podobno, sem si mislil, je pač univerza za starejši rod. Nočem biti v tem trenutku zgolj slušatelj ene fakultete, gledati hočem vse dejstvovanje v eni sami sintezi iz ptičje perspektive. Glej, tam razlaga z velikim ognjem prof, Veber svojo psihologijo, predavalnica mu je pretesna, filozofija ga je vsa prevzela. Spet drugod piše prof. Plemelj nam skrivnostne enačbe na desko in govori suho, a tehtno, jasno o analitičnih funkcijah. So dijaki, ki umejo, so drugi, ki dobijo biljet, da so morda bolj rojeni za druge vede ...
V	kemičnem institutu razlaga tiho in mirno prof. Samec pred 400 slušatelji tajnosti anorganske eksperimentalne kemije. Zdi se, kot bi se v njegovih ustih precedil škrob v med, kakor v ustih čebele sok cvetic. — —- A v prvem nadstropju preiskuje prof. Ramovš obisti slovenskemu jeziku in odkriva čudovite zakone v njegovi zgradbi, ne daleč proč sestavlja dr. Oštir iz vseh raztresenih drobcev evropskih jezikov alarodski jezik.
Na pravni fakulteti spet obravnava prof. dr. Korošec rimsko pravo in prikazuje, da je zgrajeno kakor iz neokrušljivih kvadrov, Maklecov in Dolenc pa odkrivata slušateljem neizprosno strogost kazenskega zakona.
Rad bi pogledal še k vsem drugim profesorjem, toda hiteti moram v bolnico; naši bodoči zdravniki tam secirajo pod vodstvom prof. dr. Plečnika, dan za dnem se zbirajo ob zgodnjih urah, kajti g. profesor je točen in zahteva veliko študija in dela. Tajnosti človeških čutov in živcev in življenja sploh pa motrijo iin odkrivajo profesorji Kansky, Seliškar, Klinc.
Drugo kraljestvo narave, bolj snovno, bolj otipljivo raziskuje tehnika: zemeljske plasti, minerale, kamnine, kristalografija, rudišča; tu kraljuje prof. Vasilij Nikitin, ki je svoj svetovni sloves tako rekoč podaril naši univerzi. Danes ni nobenega dvoma več, da so razni profesorji, ki so nam prišli iz Rusije, bili za našo mlado univerzo velika pridobitev.
Kako raznovrstna je vendar tehnika, saj je univerza zdse!
Stroje raziskuje prof. Lobe in njegovi tovariši; zavod za strojništvo bo pravi ponos univerze in Ljubljane.
Visoke gradnje, ali bodo držale? Prof. Kral preiskuje trdnost materiala, prof. Foerster jih opisuje itd. Toda tudi železnice, mostovi in vodne zgradbe pridejo na vrsto.
Na zavodu za elektrotehniko je vse polno skrivnostnih aparatov; generatorji, motorji, telegrafi, telefoni; transformacija, prenos skrivnostne električne energije se tu pro-učava. Profesorji Vidmar, Osana, Koželj, uvajajo naš mladi rod v ono elektrotehniko, ki je za naše gospodarstvo že zdaj ogromnega pomena.	,
Kot oče med ljubljenimi sinovi je profesor Josip Plečnik. Koliko inciativ, umetnostnih zamisli je navdihnil naš prvak za arhitekturo naši mladini; pa tudi koliko človečanske in plemenite srčne kulture jim je posredoval!
Rudarstvo, vrtanje, premog, fužinarstvo: te izraze najdeš na oddelku za rudarstvo: samo imeni Trbovlje, Mežica zadostujeta, da nam pomen tega oddelka pojasnjujeta. Profesorji Gostiša, Pehani i. dr. vodijo ta oddelek in s ponosom vidimo mnogo Bolgarov, Srbov, Hrvatov poleg Slovencev, ki so prišli med nas
v	Ljubljano, da se izobrazijo za rudarsko stroko.
Tiho, nepoznano delo se vrši na univerzi. Večina od nas nima pravega upogleda v komplicirani ustroj vsega tega dela.
Med znanostjo in vero ni nasprotja
Predmet vsemu znanstvenemu raziskovanju je ustvaril Bog sam, namreč vse stvarstvo. Pa to stvarstvo je Bog ustvaril kot prvi arhitekt, prvi kemik, prvi elektrotehnik, prvi rudar. Modrost, večna modrost mu je bila na strani pri ustvarjanju. Slavospev božji modrosti, ki ustvarja svet, bi lahko bil zapisan nad vhodom vsake univerze.
Modrost govori: »Od nekdaj sem postavljena, in iz davna, preden je bila zemlja... Ko je narejal nebesa, sem bila zraven; ko je s stanovitno postavo in z okrogom ograjal brezdna, ko je zgoraj utrjal hlipiše in tehtal studence voda, ko je vodam dajal postavo ... Ko je zemlji dno pokladal: sem bila pri njem in vse z njim ravnala...« (Pregovori, 8.) Vse je torej tehtano, premerjeno, uravnano in vse je urejeno po zakonih.
Vse te zakone in zadnje osnove stvarstva ugotoviti, je naloga znanosti in torej tudi univerze! Čim globlje spoznava resnico in prodira do zakonov narave, tem bolj se bliža božji Modrosti. Med univerzo in vero ne more biti nasprotja. Znanost, če je res iskanje in odkrivanje resnice, ni drugega kot udeležba človeka na neustvarjeni Modrosti.
Enotnost znanosti
Pred božičem slavi naša univerza dvajseto obletnico! Božič je praznik rojstva božje Besede. Božja beseda: je božje spoznanje, s katerim Bog sam motri in spoznava globine svoje neizmernosti. Po Božji Besedi je bilo vse ustvarjeno, kar je ustvarjeno: vse ideje, zakoni, zamisli, red, smotrnost v naravi izhajajo iz druge božje osebe. Ta božja oseba se je učlovečila: »Beseda je meso postala« — božič je pravi praznik božje Besede. Znanost oz. univerza ima nalogo, vse ženialne zamisli Božje Besede odkrivati in spoznavati. Vera, ki veruje tej Božji Besedi, in znanost, ki umsko motri dela te Božje Besede v stvar-
stvu, imata končno 'isti cilj, med njima ni nasprotja razen po človeški zlobi in neumnosti.
Znanost in resnica sta tako enotni, kot je Bog sam enoten. Bog je začetnik in porok vere, je pa tudi »scientiarum Dominus« —
To enotnost in harmonijo med znanostjo in vero so herezije zadnjih treh stoletij razdirale v neizmerno škodo posameznikov, družine, družbe, države.
Edino enega se je treba bati: neznanja in šarlatanske znanosti; prave znanosti se nam nikdar in nikjer ni treba bati. Kadar naravoslovec v najmanjši žuželki in v enostaničnih organizmih odkriva tajnosti biologije in fiziologije in organske kemije, kadar kristalograf s strmenjem motri »okamenele zakone« kristalov, kadar elektrotehnik odkriva zakone elektrike, tedaj čutijo vsi ti znanstveniki neko notranjo radost, skoraj bi rekli, radostni trepet, ki ga daje samo intelektualno spoznanje resnice. Notranji čut jim pravi, da je bil tu na delu višji biolog, višji kemik, višji elektrotehnik... Prava znanost je pot do Boga. ne vsiljena ali umetna, ampak človeškemu dostojanstvu popolnoma primerna. Ni treba, da mi umetno in narejeno kričimo o veri, kadar govorimo o znanosti, zadosti je, da znanost ne izključuje a priori in umetno Boga, ampak da iskreno in ponižno išče resnice i® zgolj resnice. Dostikrat ni znanost kot taka ampak le človeško srce, oz. njegove nižje težnje, ki gonijo človeka proč od Boga, ker se je človek ustrašil njegovih zakonov. Toda prav tu svari znanost sama: kajti, kakor so zakoni biologije in mineralogije in kemije in elektrotehnike in jezikoslovja neizprosni in brezobzirni, tako je tudi z večnimi moralnimi zakoni: ukloniti se jim mora človek.
Univerza in avktoriteta
Učno osebje ima avktoriteto svoje vrste: neko imponderabilno, osebno dostojanstvo, ki odseva iz osebe in znanstvene kvalifikacije spoštovanega učitelja. Ni treba nadzornika, kazni, policije itd., ako je univerza prava ci-vitas academica! Edino pravilno zdravo gledanje je, če vidi akademik v svojem učitelju ono višjo, duhovno avktariteto, s katero par-tipicira učitelj v nekem smislu na avktori-teti Stvarnika, Očeta in Učitelja, Boga samega! Saj je vendar iskatelj in razlagatelj resnic, čijih sinteza je božja Resnica sama. Zato je ono moderno gibanje na univerzah, ki iz" vira iz levičarstva, iz duha kaosa, upora, kritike, nepodrejenosti, ki si hoče s štrajki, demonstracijami, umetnimi protesti izvojevati neko varstvo sovjetizacije univerze, pogin *n smrt prave univerze!
V	preteklih letih je sem ter tja ta duh m" vel tudi pri nas, prav zdaj ga spet vidimo v Belgradu: napeti moramo skupno vse sile, da izločimo duh razrednega razkroja, štrajka itd-iz naše univerze!
Disciplina, neprekosljiva marljivost, red, delavnost, čut odgovornosti za našo bodočnost, največje spoštovanje in vdanost do našega odličnega učnega osebja: to je pravi duh naše slov. Alrna mater in mi vemo, da v glavnem res ta duh tudi vlada.
Podpira/že pokrež Katoliške mladineI
Dr. Anton Korošec —
častni doktor slovenske univerze
Borba za slovensko univerzo
»Na svoji seji dne 11. decembra 1939 fe senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani soglasno odobril sklep pravne fakultete, * katerim je bil soglasno izvoljen za častnega doktorja prava predsednik s*nata g, dr. Anton Korošec. Ta čast je bila dodeljena doktorju Korošcu za njegove Melike zasluge za ustanovitev, ohra* n,tev in razvoj ljubljanske univerze. Slovesna promocija bo v nedeljo, dne 17, decembra t. 1. v univerzitetni zbornici.«
S tem se je slovenska univerza oddolžila Korošcu za njegove velike zasluge. Ta počastitev slovenskega narodnega voditelja pa *e napolnila z radostjo predvsem nas, sloven-
ske akademike, ki dobro vemo, kako Koroščevo oko skrbno bedi nad našo univerzo. Dobro vemo, da brez njega ne bi bilo niti slovenske univerze, niti ne bi slovenska univerza rasla. Mi ki smo vsa leta delali v Akademski
I
akciji za izpopolnitev univerze, dobro vemo, da bi brez njega ne rešili nobenega kredita, ki je bil namenjen za rast naše univerze. Vemo, da bi bilo brez njega brezštevila slovenskim dijakom onemogočen študij na univerzi.
Zato se slovenski katoliški akademiki pridružujemo iskrenim čestitkam celotnega slovenskega naroda dr. Korošcu k izvolitvi za častnega doktorja in ga prosimo, da še v naprej njegovo skrbno oko bedi nad slovensko univerzo.
Iskreno čestitamo.
Univerza In narod
Zahteva po ustanovitvi slovenske univerze ni bila samo zahteva slovenskih izobražencev, ampak zahteva vsega slovenskega naroda. To >e tudi povsem naravno, saj si ne moremo 2amisliti niti kolikor tolike upravne in politične svobode naroda, že nima lastne univerze, kaj šele, da bi mogel narod neovirano razvijati svojo narodno kulturo.
Zato je bilo veliko veselje Slovencev, ki
zaman terjali svoje pravice od mačehovske Avstro-Ogrske, ko smo v lastni narodni drža-
vi	dobili slovensko univerzo.
Nič manjša pa tudi ni bila skrb vsega slovenskega naroda za obstoj ter nadaljnji razvoj slovenske univerze. Večkrat so se pojavljali glasovi in celo predlogi, naj se odpravi sedaj ta oddelek, sedaj zopet drugi, mnogokrat so želeli okrniti univerzo kar za celo fakulteto in tudi univerza sama je bila že v Nevarnosti, da postane žrtev unitarističnih in centralističnih prizadevanj. Ob vsaki taki priliki pa je zopet bil strnjen ves slovenski na-r°d, ki je ljubosumno bdel nad svojimi pridobljenimi pravicami in terjal še popolno dograditev in izpopolnitev univerze ter še slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, ^icer maramo žal ugotoviti, da smo mogli kdaj tudi brati in slišati, da je vseeno, ali dobimo v Ljubljani popolno medicinsko fakulteto ali ne, da je le ena dobra v državi, Pa čeprav v Djevdjelijii (prim.: Naša misel), Vendar to ni bil izraz volje slovenskega na-r°da, ampak le nekaterih zablodelih kramar-skih duš, ki so se udinjale nenaravnemu Unitarizmu in centralizmu.
Ko se danes veselimo dvajsetletnega snovanja in dela naše slovenske univerze, njenih Profesorjev in predavateljev ter slušateljev, ki kljub (skromnim ter omejenim sredstvom za ve« narod častno napreduje ter se razvija, It)°ranio kljub prazničnemu razpoloženju opo-2o,riti pa nekaj važnih misli.
Mlada je še naša slovenska univerza. Nima še dolgo trajnega izročila, ki bi določalo njeno notranje življenje. Zato se ne čudimo, da še 'Na&li o njej niso povsod do kraja očiščene.
Nekateri menijo, da je razmerje med na-r°dom in univerzo izčrpano že s tem, da na-r°d prispeva določen del davkov za univerzo
in njene potrebe. S tem naj bi bile pravice in dolžnosti naroda opravljene. Toda temu ni tako. Če -naj bo univerza res narodna, mora vladati med njo in med narodom tesnejša in bolj življenjska povezanost. Saj imajo narodi svoje univerze razen za splošna teoretična proučevanja predvsem za to, da znanstveno proučujejo preteklo in sedanje življenje naroda v vseh 'Oblikah njegovega javljanja in da skladno z narodovim izročilom grade in ustvarjajo sedanjo in bodočo kulturno rast naroda, ki bo v skladu z objektivno resnico.
Drugi so zopet mnenja, da je naloga univerze izčrpana s tem, da napravijo iz nje neke vrste prodajalnico znanja hipotez in teorij. Pri tem je po možnosti blago še tako slabo sortirano, da postane iz podmene najbolj trdno »znanstveno« dognana resnica, ki se prodaja kot čisto zlato. Toda tudi to mnenje ni pravilno. Odkar so univerze črtale iz svojega delovnega načrta vzgojo, prinašajo poleg klenih sadov tudi mnogo piškavega. Tudi pozitivna vzgoja v duhu narodnega izročila je bistvena naloga univerze. Le tako se more ohraniti duhovna vez med šolanim ter manj šolanim delom naroda, le tako more ostati narod v vseh svojih slojih duhovno enoten in strnjen. In velika večina diplomiranih slušateljev more le po taki zavestno hoteni pozitivni vzgoji dobiti opore za svoje vsakdanje življenje, ki pri velikanski večini ne bo posvečeno iskanju novih spoznanj, temveč praktičnemu delu v akademskih poklicih. Posebno važno je to še za mlad profesorski naraščaj, ki mu bo izročena vzgoja narodove mladine. Kako bodo mladi profesorji vzgajali, če sami niso bili vzgojeni? Kdor si ni sam poskrbel za dobro vzgojo izven univerze, bo kot vzgojitelj prej škodil kot koristil.
Ko vstopa naše slovensko vseučilišče v tretje delovno desetletje, z veseljem ugotavljamo, da mu stoji ob strani končno vendarle že ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ob tej slovesni obletnici ponovno izrekamo doslej še vedno ne popolnoma izpolnjeno zahtevo vsega slovenskega naroda, da postane naša slovenska univerza
Vsak narod si želi politične predvsem kulturne neodvisnosti. Tudi slovenski narod se je vedno boril ne samo z a svojo politično neodvisnost, ampak tudi za svojo kulturno neodvisnost. Eden izmed glavnih znakov kulturne neodvisnosti vsakega naroda pa je narodno šolstvo, šole vseh vrst, predvsem pa univerza
—	kot središče in žarišče narodovega kulturnega delovanja.
Daleč nazaj v zgodovino sega borba Slovencev za univerzo. Sega deloma že v dobo protestantizma. Prvi zametki univerze pa so zvezani s prihodom jezuitov, ki so 1. 1604 tudi v Ljubljani ustanovili svoj kolegij, ki je imel glavno nalogo vzdrževati šolstvo, ki naj bi bilo protiutež evangeljskemu. Njih šolstvo se je zaradi Taznih ovir sicer počasi razvijalo, toda koncem XVII. stol. je bila v Ljubljani pri jezuitskem kolegiju že nekaka filozofska in teološka fakulteta, seveda v smislu in po uredbi tedanje dobe. Da so bile te fakultete enakovredne današnjim univerzitetnim, sklepamo lahko iz tega, da so bile enako urejene fakultete pri jezuitskih kolegijih v Gradcu, Olomucu in v Innsbrucku povzdignjene v prave univerze. Ker učni načrt jezuitskih visokih šol ni upošteval juridičnega študija, so 1. 1698. ustanovili v Ljubljani »Collegium juridicum Labacensae« in 1710 je dr. iur. Franc Krištof Bogataj odprl zasebna juridična predavanja, o katerih nadaljnji usodi pa nam ni nič znano.
Toda niso se samo zadovoljili s takim uspehom. Skušali so že v tedanji dobi ustanoviti pravo univerzo, ki bi smela podeljevati doktorat. Tako se nam je iz leta 1704 ohranil zanimiv dokaz prizadevanja za ustanovitev univerze. Toda z razpustom jezuitskega reda je njih plodovito delovanje na šolskem polju prenehalo in vpliv svobodomiselnih idej nekaterih profesorjev je povzročil, da je vlada odpravila višje šolstvo v Ljubljani. Toda ta razpust je še bolj podkrepil borbo za univerzo in spomenica, ki so jo kranjski deželni stanovi poslali 1. 1786 in 1787 cesarju, vsebuje že vse one dokaze za obstoj univerze v Ljubljani, ki so se redno navajali tudi v poznejših prošnjah. Vlada je tej prošnji ugodila in zopet v širšem obsegu uvedla višje šolstvo v Ljubljani. Toda to višje šolstvo je bilo skoraj izključno nemško, le nekateri stranski predmeti so se poučevali v slovenskem jeziku. To nam kaže staro težnjo, naj ima Ljubljana svojo lastno univerzo, da so Ljubljano že od nekdaj smatrali za primeren kraj, kjer naj bi bilauniverza.
V	Napoleonovi Iliriji je doživelo ljubljansko visokošolstvo zopet važne spremembe. Na podlagi Marmontove uredbe z dne 4. jul. 1810 je bila osnovana tudi v Ljubljani osrednja šola, ki je obsegala medicinski, tehnični, pravniški An bogoslovni študij. Za rektorja osrednje šole je bil imenovan Jožef Walland. — Toda ta centralna šola je bila preširoko zasnovana, pokaizale so se razne pomanjkljivosti in prišlo je do ponovne preuredbe. Vendar
popolna. In z željo, da vse bolj in bolj raste in se razvija v soglasju s krščanskim izročilom slovenskega naroda, ji kličemo:
Naj živi popolna in narodna slovenska univerza!
smo imeli Slovenci v tej centralni šoli, dokler je obstojala, popolno univerzo. Priključitev Napoleonove Ilirije k Avstriji je zopet imela za posledico spremembe v organizacijskem sestavu ljubljanskega visokošolstva.
Pomlad narodov je tudi med Slovenci povzročila novo življenje, ki je v revolucionarnih letih bujno zacvetelo, se v dobi reakcije za nekoliko časa uklonilo, a se uničiti ni več dalo. Tudi zahteva po slovenski univerzi se je pojavila v dobi prebujenja narodov — in tudi Slovencev. Ne zahteva po univerzi, ampak zahteva po slovenski univerzi Tudi ta zahteva je delila usodo novega življenja, ki ga je leto 1848 prineslo. Bila je odločna, v dobi reakcije zatrta, a uničiti je ni mogel več noben avstrijski reakcionizem.
Prvič je bila podana zahteva po slovenski univerzi 2. maja 1848 v peticiji slušateljev modroslovne in ranocelniške šole, ki jih je vlada skušala ukiniti. To peticijo za ustanovitev popolne slovenske univerze so objavile tudi »Novice« z naslovom: »Vseučilišča nam je v Ljubljani treba, Kranjcam pa tudi vsim Slovencam v predvdarik« kot nekak oklic na narod, da bi zahtevo po slovenski univerzi popularizirali med narodom. Toda žal spomenica ni imela zaželenega uspeha, zlasti ker vlada ni imela, oziroma ni hotela najti zadostnih sredstev za ustanovitev univerze. Vendar pa s tem akcija za slovensko univerzo ni prenehala; nadaljevala se je še z večjim navdušenjem in se je razširila in postala zahteva vsega naroda, dasi ni bila kronana s popolnim uspehom. Dosegli pa so Slovenci v letih 1848—1854 vsaj to, da so bila nekatera predavanja v slovenskem jeziku.
Viharna doba 1. 1848 je prinesla idejo slovenske univerze. Odslej ta ni več ugasnila. Utihnila je sicer v dobi reakcije, a še bolj močno zagorela na raznih taborih in tako prodrla popolnoma med narod. Niti stalno odklonilno stališče prosvetnega ministra in vlade ni moglo zadušiti gibanja za slovensko univerzo. Tako je Bleiweis na seji deželnega zbora 15. oktobra 1869 predlagal, da se vlada prosi: 1. dau vede na vseh gimnazijah na Kranjskem slovenski učni jezik, a za Nemce naj se napravijo nemške paralelke; 2. da, ako so v odpisu ministra za uk 'in bogočastje z dne 10. marca 1869, št. 21. pres., zaradi pra-voznanstvenih akademij omenjene obravnave že končane, predloži prihodnjemu državnemu zboru zakonski osnutek, kako naj se v Ljubljani ustanovi pravoznanska akademija s slovenskim učnim jezikom; ako pa se take akademije ne morejo osnovati, naj se prične ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani z osnovo juridične in filozofske fakultete.« Ker je bila tedanja vlada v zadregi za večino, je z ugodno rešitvijo vprašanja slovenske univerze skušala pridobiti slovenske poslance. Ni sicer ustanovila slovenske univerze v Ljubljani, uvedla pa je slovenska predavanja na pravni in državoslovni fakulteti v Gradcu. Ta uspeh je zbudil v Slovencih neprikrito nado, da ne bo ostalo vprašanje slovenske univerze rešeno samo na pol z uvedbo graških spored-nic, ampak, da ibo čim prej odprta v Ljubljani popolna slovenska univerza. Toda naši na-
Po naših fakultetah
Filozofska ffa uiteta
Naš zastopnik se je oglasil med drugim tudi pri dekanu filozofske fakultete dr. Hadžiju, da bi se poučil o razmerah na filozofski fakulteti. G. dekan je radevolje dal našemu zastopniku naslednje podatke:
Stanje filozofske fakultete, ki ni bila doslej nikdar niti najmanj ogrožena, je v glavnem zadovoljivo. Na njej vladajo normalne razmere. Zaenkrat manjka možnost za namestitev mlajših učnih moči. Nezasedena stolica za etnologijo in etnografijo bo predlagana v novem proračunu. V kratkem pride učna moč za teoretsko fiziko, medtem ko je astronomski institut le želja. Predavalnice in seminarji humanitetn-ih oddelkov se bodo prenesli v zgradbo nove univerzitetne biblioteke, kakor hitro bo začela služiti svojemu namenu. Krediti za zgradbo naravoslovnih institutov so že doseženi.
Profesorski zbor je s smrtjo dr. Jesenka in dr. Prijatelja izgubil dva velika znanstvenika, vendar stanje fakultete v tem oziru ni pesimistično.
Zanimiva je statistika diplomirancev in doktorjev filozofske fakultete slovenske univerze v dvajsetih letih. Do Sol. 1. 1924/25 so slušatelji delali še po avstr, uredbi le profesorski izpit. Teh je bilo skupaj 95 (89 moških in 6 žensk). Prave diplome kot pogoj za doktorat in prof. izpit so se začele šele v šol. letu 1925/26. Od tistega časa pa do
1. 1938/39, 'torej v dobi 14 let, je diplomiralo skupaj 741 slušateljev in slušateljic, in sicer 477 moških in 264 žensk.
Doktorjev je postalo v prvem desetletju (1919/20—1928/29) 55, in sicer 49 moških in 6 žensk. Med bolj znanimi so tile: Bajec Anton, Gogala Stanko, Jug Klement, Kolarič Rudolf, Leben Stanko, Mayer Anka, Melik Anton, Rakovec Ivan, Res Alojzij, Rupel Mir-
ko, Slodnjak Anton, Sodnik Alma, Vakselj Anton, Vodnik Anton. — Drugo desetletje (1929/30—1938/39) je dalo 29 doktorjev filozofov, in sicer 24 moških in 5 žensk. (Bezlaj Franc, Boršnik Marija, Debeljak Tine. M. Pia Garantira kot prva redovnica, Grošelj Milan, Klinc Ladislav, Kreft Bratko, Legiša Lino, Logar Cene, Ocvirk Anton, Petre Franc, Trdina Silva, Wraber Maks, Zwiter Fran.)
Dr. Viktor Korošec, prodekan juridične
fakultete.
Juridična fakulteta
Zanimivo je ugotoviti, da se je prva seja sveta juridične fakultete vršila dne 18. de* cembra 1919 v Parizu, kjer so bili takrat zaposleni v jugoslovanski delegaciji za mirovno konferenco prvi trije profesorji naše fakultete: dr. Leonid Pitamiic, dr. Bogomil Vošnjak ltt dr. Ivan Zolger. Njihovo delo v borbi za nase državne meje je bilo tudi razlog, da so se redna predavanja pričela šele v poletnem semestru 1920, An sicer z nastopnim predava' njem prvega dekana prof. dr. Leonida Pita' mica »Pravo in revolucija«.
Ko se v 40. semestru z duhovnim očesom za hip ozremo v preteklost, se moramo v spoštljivi pieteti spomniti onih zaslužnih taoZi ki jih je prerana smrt iztrgala iz naših vrst. rednih profesorjev dr. Ivana Zolgerja in Mi' hajla Jasinskega, honorarnih profesorjev 111 predavateljev dr. Karla Savnika, dr. Antofla Kremžarja in dr. Frana Vodopivca. Izven vrst predavateljev smo s smrtjo izgubili dva velika in zelo zaslužna prijatelja naše fakultete' predsednika višjega dež. sodišča dr. Janka Babnika in predsednika odvetniške zbornice dr. Danila Majarona. Oba sta desetletja pre^ ustanovitvijo univerze vzpodbujala najodlič' nejše slovenske pravnike, da so se z vsefl1 idealizmom in z veliko požrtvovalnostjo v neugodnih razmerah pripravljali in kvalificiral* za akademski poklic. Oba sta tako vzgojila bodoče stebre pravne fakultete, ki so ji vsega začetka vlili krepko življenje; oba st* stala mladi fakulteti požrtvovalno ob stran1'
Število slušateljev, ki je znašalo v prve® semestru 247, je stalno naraščalo. Medtem je (izvzem&i zimski semester 1926/27) v prve® desetletju ostalo izpod 400, se je že 1. 1932/33 dvignilo nad 500, od J. 1933/34 je vsaj v zi®' skih semestrih vedno presegalo 600. V te® semestru ima fakulteta 667 slušateljev.
Vse trii državne izpite je položilo in s te«® diplomiralo na naši fakulteti doslej 945 sh»ša' teljev, promoviralo je 285 doktorjev. Od učne' ga osebja so izšli doslej iz domače fakultet' dva redna in dva izredna profesorja, en d° cent, dva privatna docenta in en honorar111 predavatelj.
Kot svojo redno publikacijo izdaja fak°l tetni profesorski zbor »Zbornik znanstveni!1 razprav«, katerega je doslej izšlo petna) letnikov.
Delovanje profesorskega zbora je in m°ra biti predvsem teoretično-znanstven-o; ra2®11 predavanj prihaja v poštev delovanje v sit°' kovnem društvu Pravniku in pri domačih *er tujih strokovnih revijah in publikacijah. Pole!j tega sodelujejo mnogi fakultetni člani strokovnjaki v komisijah za pripravljanje raZ ličnih zakonskih osnutkov.
Novo ureditev pravnega študija je pri«cs uredba o pravnih fakultetah, ki je bila objav ljena koncem lanskega leta. Prehod na študij po novi uredbi, ki bo v nekaterih pogledih se potrebovala izprememb in spopol-nitev, 9e vrši postopoma, za prvi letnik letos.
Načrt za naravoslovni institut
d
a
BBBBBa
Do RRfflF
HITFFI
zippn
1 pf I[ s
		1	J
		_l!	
!::
FfflFFFBHR
m nun EDi
sivim Fasm
rodni nasprotniki niso šli naprej, ampak nazaj in so celo ovirali ustanovitev slovenskih sporednic na pravni in državoslovni fakulteti v Gradcu in v parlamentu je bila preračunska postavka za slovenske sporednice odklonjena.
Zopet in zopet so se postavljale zahteve po slovenski univerzi, a so vedno naletele na gluha ušesa. Zato je po živahnem gibanju za zahtevo slovenskega vseučilišča v sedemdesetih letih preteklega stoletja nastalo daljše mrtvilo in čl. 19. drž. osn. zakona o ravno-pravnosti vseh avstrijskih narodov je ostal na papirju. Toda tudi to mrtvilo je bilo kmalu premagano, kajti že .koncem 1. 1890 je Luka Svetec na seji deželnega zbora oživil dve zahtevi: po višjem deželnem sodišču za slovenske dežele v Ljubljani in po našem visokem šolstvu. Toda tudi ta predlog je naletel na gluha ušesa in dr. Tavčar je ugotovil v svojem govoru v deželnem zboru, kje tiči naj večja ovira za ustanovitev slovenske univerze, rekoč: »Ko bi vsi slovnski govorniki govorili tako, kakor najimenitnejši govorniki v angleškem parlamentu, bi vendar nemških poslancev ne prepričali. Dr. Schaffer pravi: slovenske literature ni; toda, ko bi jo imeli, našel bi drug izgovor, katerega vsebina bi bila: univerze, juridične fakultete ne damo.«
Koncem 19. stoletja je gibanje za slovensko univerzo zopet močno oživelo. Tako je deželni zbor na svoji seji 28. februarja 1898 zopet obravnaval vprašanje slovenske univerze. Dežel, zboru so se v boju za univerzo zopet pridružile tudi ostale slovenske ustanove in društva. Slovenski akademiki so 19. avgu-
sta sklicali vsedijaško zborovanje v Ljubljani, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, sklicujoč se na to, da ima vsak človek, tembolj torej vsak narod, pravico izobraziti se in izšolati v svojem materinem jeziku, slovensko univerzo.
V zadnjih letih pred razpadom Avstrije je bila borba za slovensko univerzo enako močna doma kot v dunajskem parlamentu. Slovenski poslanci so storili vse, kar je bilo v njih moči, a naleteli so vedno na gluha ušesa vladajočih, vsenemško orientiranih mogotcev. Če pa se je kaka vlada pokazala nekoliko bolj prijazno slovenskim zahtevam, jo je kmalu odpihalo. Zato so vsi kmalu izgubili upanje, da bi se dala doseči slovenska univerza v Ljubljani v tedanjih političnih razmerah in za politiki so tudi kmalu kulturni delavci začeli gledati na jug, od katerega so eni kakor drugi pričakovali rešitve.
Po osvoboditvi slovenskega ozemlja radi neurejenih razmer sicer ni bilo misliti na takojšnjo ustanovitev slovenske univerze, toda treba je bilo vprašanje spraviti vsaj z mrtve točke. Zato se je ustanovila posebna vseuči-liška komisija (o delu vseučiliške komisije glej SvV 1. VI. št. 2), ki je v zvezi z narodno vlado po mnogih težavah ,le dosegla, da je osrednja vlada v Belgradu pod predsedstvom podpredsednika dr. Antona Korošca 30. junija 1919 sprejela zakonski predlog o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani. Zakonski predlog je potrdil začasni parlament 16. julija in 23. julija ga je podpisal regent Aleksander I.
Slovenska univerza, za katero se je slovenski narod zaman boril dolga leta, je bila ustanovljena kot eden izmed prvih činov nove jugoslovanske vlade.
Z ustanovitvijo pa še ni bilo rešeno dokončno vprašanje slovenske univerze, ki naj bi bila severni kulturni mejnik nove narodne države Jugoslavije. Prve težave so se pojavile glede nastanitve slovenske univerze. Komaj so bile te težave odstranjene, so se pojavile nove težave. Razni režimi v Belgradu, ki niso znali, ali po zaslugi nekaterih slovenskih odpadnikov niso mogli prav razumeti pomena slovenske univerze za Jugoslavijo, so skušali komaj ustanovljeno univerzo odpraviti ali pa jo vsaj ovirati pri nadaljni rasti. Toda tudi ta doba je minila. Danes se dvigajo- in se bodo še dvigali novi instituti, nove univerzitetne zgradbe. Pridružila se ji je še Akademija znanosti in umetnosti. Slovenska univerza, mogli bi reči, je prav za svojo dvajsetletnico začela rasti in slovenska univerza mora za svojo dvajsetletnico rasti, kajti čim bolj pritiskajo sovražniki na meje Jugoslavije, tem bolj močna mora biti meja, katere ogelni kamen je tudi slovenska univerza.
Dolga je bila borba za našo univerzo. Ko stopa univerza v svoje tretje desetletje, ji želimo, da bi bila -kmalu izpopolnjena s popolno medicinsko in tehnično fakulteto, da bi slovenskemu narodu -dajala dobre znanstvenike in zavedne Slovence in Jugoslovane. To je naša želj-a.
16. decembra 1939
57
»STRA2A V VIHARJU«
Največjo skrb povzroča fakulteti spopol-ni e vanj e fakultetne knjižnice in seminarskih knjižnic. Ako upoštevamo, da je bilo v ia namen v proračunu za 1. 1928/29 dovoljenih 200.400 din, za 1. 1929/30 195.000 din, za 1. 1930/31 278.100 din, za 1. 1931/32 vsaj še 113.000 din, tedaj bo pač popolnoma jasno, da so zares mnogo prenizki proračunski krediti okroglo 30.000 din, kakor jih predvidevajo državni proračuni od 1. 1932/33 dalje. Pravna fakulteta spada po s v o jih zahtevah med naj-skromnejše fakultete; najboljši dokaz za to je dejstvo, da še danes uporablja za pouk le tri predavalnice. Pač pa je conditio sine qua non dobra fakultetna knjižnica, ki mora biti tako dotirana, da more naročati vsaj najvažnejše inozemske strokovne revije in publikacije. Tudi 18 fakultetnih seminarjev, ki jim zlasti po novi uredbi, katera uvaja doktorske tečaje in disertacijo, bo moglo zares uspešno delovati, ako bodo njihove knjižnice primerno datirane. Naj bi se ta srčna želja naše fakultete izpolnila ob njeni dvajseti obletnici.
Hedicinska fakulteta
Zastopnik našega lista se je zglasil pri dekanu medicinske fakultete dr- Evgenu Kanskemu, da bi se informiral o stanju medicinke fakultete. Dekan je radevolje dal sledeče
Podatke:
Medicinska fakulteta ima za seboj 20 let Naporov za svoj obstanek. Glede na finančne Prilike, pomanjkanja prostorov, aparatov in Pomožnega osebja je dosegla fakulteta lepe Znanstvene uspehe. Žal, 'da ima fakulteta samo 4, semestre, čeprav imata Zagreb in Belj5rad že delij časa popolno medicinsko fakulteto. Pravično in logično bi bilo, da se vsaj sedaj, ko naša univerza slavi svojo dvajseto obletnico, prične s postopno izgraditvijo medicinske fakultete, kar odgovarja tudi skle-Pu belgrajskega in zagrebškega univerzitetnega senata, da se naprosi ministra prosvete, naj črta čl. 51. univerzitetnega zakona, po 'katerem je imela ljubljanska medicinska fakulteta samo 4 semestre.
Težnja po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani ni samo izraz lokalnih prizadevanj, temveč je globoko utemeljena v interesu obče-S»a zdravstva v državi, kakor tudi v posebnih razmerah Slovenije. Prehod kmetijstva v industrijo in s tem ustvarjanje novih kadrov industrijskega delavstva, Slovenija s svojimi termalnimi vrelci, alpinsko klimo, ustvarjajo ^eke posebne prilike na tem ozemlju, kar mora biti tudi predmet posebnega medicinskega znanstvenega proučevanja.
Okrnjena medicinska fakulteta če jo snvemo sploh tako imenovati — ne more izpolnjevati vseh teih posebnih nalog, ki jih stavlja naša svojskost na medicinsko fakulteto. Nikakor ne moreta niiti belgrajska niti 2agrebžka univerza dati slovenskim medicin-Cem ono svojstveno, našim posebnim razmeram ustrezajoče znanje.
Pa ne samo naše svojstvene razmere, ampak tudi interes naše države zahteva, da dobi Ljubljana popolno medicinsko fakulteto m tako pomaga tudi ona pri organizaciji jav-nega zdravstva.
To sta dva velika momenta, ki zahtevata, d^ bi bila zgrajena popolna medicinska fakul-*eta z odgovarjajočo kliniko vsaj za petindvaj-
seto obletnico slovenske univerze. Treba bo tej fakulteti posvetiti več pažnje. Nesporno je, da so prostori medicinske fakultete ne-odgovarjajoči in da je ta fakulteta dobivala najmanj kreditov. Zato je nujno potrebno, da postane zahteva po popolni medicinski fakulteti in po kliniki prva in osrednja zahteva v postopni izgradnji celotnega univerzitetnega organizma.
Tehnična fakulteta
Zastopnik Straže v viharju se je zgrasil pri dekanu tehnične fakultete dr. inž. Alojziju Hrovatu, da bi mu povedal nekaj misli ob dvajseti obletnici naše univerze, predvsem pa tehnične fakultete. V razgovoru o sedanjemu položaju tehnične fakultete je g. dekan poudaril zlasti sledeče:
Teh dvajset let obstoja tehnične fakultete moremo razdeliti v dva dela: v borbo za obstoj in v borbo za izpopolnitev naše fakultete.
Od ustanovitve pa vse do leta 1930, ko je obstoj naše fakultete bil zajamčen s posebnim zakonom in s splošno univerzitetno uredbo, se je morala tehnika -boriti za svoj obstoj, kar gotovo mi ugodno vplivalo na študirajočo mladino in tudi ne ha uspehe. Jasno* je, da smo v tej dobi potrpeli z zahtevami po novih prostorih, učnih močeh in učnih pripomočkih, danes pa gre predvsem za izpopolnitev, za odstranitev težkoč, ki ovirajo nemoteno znanstveno delo.
Prva zahteva je, da dobijo vsi oddelki lastne, svojemu namenu ustrezajoče prostore, da ne bodo več stisnjeni po kleteh, raznih pro-vizorijih ali celo brez prostorov. Prvi uspehi se kažejo. Zavod za strojništvo im kemični institut sta v surovem stanju že pod streho. Za uspešen razvoj ostalih oddelkov je nujen pogoj, da čim prej dobijo svoje zgradbe.
Nič manjša ni zahteva po novih učnih močeh. Za redno delo je nujno potrebno, da je vsaj za vsak glavni predmet poseben profesor. Nevzdržno je namreč sedanje stanje, ko morajo posamezni profesorji predavati dva ali celo tri glavne predmete in jim ni v pomoč nobeden asistent.
Zanemarjati ne smerno opreme posameznih oddelkov, ki mora biti na isti višini, kot je to na drugih univerzah, da bo možno samostojno znanstveno delo naših profesorjev in našega študirajočega naraščaja.
Ob dvajseti obletnici, ob začetku tega iz-popolnitvenega dela me navdaja upanje, da bomo započeto delo nadaljevali in uspešno dokončali. Pri tem upam, da bo sodelovala vsa naša javnost, predvsem akademska mladina. Od merodajnih faktorjev pa pričakujem blagohotne naklonjenosti in izdatne podpore.
Dr. Fabijan, red. univ. prof.
TeoloSka fakulteta
Teološka fakulteta je, mislim, v tej kratki dobi dvajsetih let naše univerze, popolnoma opravičila svoj obstanek s svojim delom. Tudi če bi kdo imel prej svetovnonazorske pomisleke proti vključitvi teologije v sestav univerze, bo danes priznal, da je ona važen, nepogrešljiv faktor pri vzgoji inteligenčnih plasti našega naroda in naše države.
S fakultetno uredbo 1. 1935. je bil ustroj fakultete v bistvu dovršen. Študij na teološki fakulteti traja 6 let. Marsikomu se to zdi pre-
več. A če mislimo na obsežnost in novejšo razčlenjenost teološke vede lin potrebo pomožnih znanstvenih panog in ne mislimo samo na neposredne praktične potrebe dušno-pastirske službe, marveč tudi na potrebo, da se množi število duhovnikov, ki se tudi potem, ko so diplomo dosegli, še bavijo s teološkim znanstvenim delom, ne bo ta doba predolga.
Število slušateljev, ki znaša v tem semestru 191, je za teološko fakulteto prav razveseljivo.
Želimo ob dvajseti obletnici univerze v Ljubljani, da naj ho združitev peterih fakultet na ljubljanski univerzi vedno tudi simbol in opomin vsej inteligenci, da naj jo veže odkritosrčna želja in delo za napredek, duhovni in gmotni, slovenskega naroda v jugoslovanski državi.
Univerzitetna knjilnlca
Akademik in Karitas
Danes, ko stopa pred nas toliko različnih problemov zamotanega javnega življenja, moramo vedeti; da ni zadnje vprašanje, ki ga je treba rešiti, vprašanje karitas. Zato pa moramo poznati naloge, ki si jih je nadela.
Kaj naj bi bila naloga krščanske karitas?
Z ljubeznijo pomagati svojemu bližnjemu, ki ga vidiš v duhovni ali materialni stiski.
Čudno se nam zdi, ko vidimo okoli sebe le materializem, ki hoče zajeti ves svet — tudi sami smo od tega nehote inficirani — da je mogoče svojemu tovarišu tudi duhovno pomagati. To duhovno pomoč lahko nudi posameznik posamezniku, ne da bi bilo nujno, da bi bil zato že organiziran. Da pa pravilno spoznamo vse potrebe in stiske svoje okolice in da lahko nudimo tudi materialne podpore, pa je nujno, da organiziramo karitas in pri njej z veseljem sodelujemo, Šele s sodelovanjem bomo spoznali ves pomen in vso globino takega dela, ki ga je ustvarila samo topla, dobra in prava ljubezen največjih mož katoliške Cerkve, ki so najprej iz notranje potrebe, ko so videli bedo okoli sebe, pričeli otirati solze. Misel božje dobrote in čut usmiljenja pa jim je velel vse storiti, da izvedejo organizacijo v velikih potezah, ki je nato v svoje roke prevzela skrb za reveže.
Ozanam ni ustanovil prve konference zato, da bi bila prvenstveno pomoč drugim. Ne, njega je vodila misel: mladi ljudje se ob karitativnem delu duhovno posvete in notranje rastejo. Njihov duh bo pravilno spoznal im znal precediti prave življenjske vrednote, ki morajo biti tudi večne.
Delo za svojega bližnjega pa ni mogoče kaprica nekaterih, ki so hoteli na ta način svojo življenjsko nalogo rešiti. Ne, ljubezen
do bližnjega nam je po Bogu ukazana. Druga naj večja zapoved nam je to.
Saj bi bila vsa naša vera in vse naše pri-zadevanje prazno, suho in pusto, samo črka bi bilo vse, ako nebi mogli pokazati nikakih dejanj. Karitas s svojimi dejanji pa nam daje tisto polnost in zvočnost, po kateri moremo spoznati pravo in iskreno krščanstvo. To je tista sredina, tista hrbtenica, ki raste in dviga vse na višino. Tu lahko najdemo dovolj dela in posla, ki bo poplačano z mirno zavestjo, da smo v resnici nekaj velikega, dobrega in lepega storili. Pristopite vsi k* delu, tu bomo pokazali svoje zmožnosti, tu bomo videli koliko je v nas pravega klenega krščanstva.
Čas zahteva od nas karitativnega dela!
Kje najdemo še kaj resnice?
Na koga še upamo, da nam bo dal pravice na zemlji!
Dejali so nam, da sta pravica in resnica umrli, ljubezen pa .je napravila iz obupa sa-moumor!
Kam so izginili ti trije temelji in osnovni predpogoji sleherne dobro organizirane družbe?
Vzeli so jih nam, ker smo jih mi premalo čuvali in branili! -Na njih mesto pa so postavili laž, silo in sovraštvo. Naša naloga je, da priborimo tem trem krščanskim osnovam mesta, ki jim gredo.
Pripravljamo se za najrazličnejše poklice. Za vse pa lahko trdimo, da so socialni. Vsi posegajo več ali manj v skrite globine življenja tvojega bljižnjega. Kako bomo znali takrat storiti pravi korak, ki bo pomagal, ako sedaj ne bomo imeli nobenega smisla in volje do karitativnega dela. Ko hočemo^ pomagati, je najvažneje, da se znamo pravilno vživeti v položaj, ki ga je trenutno treba rešiti. Ta zmožnost vživetja pa je, bi lahko dejali, dvojna. Najdemo ljudi, ki se čudovito hitro znajo orientirati in storiti pravi korak. To je prirodna sposobnost. Z vajo in krepko voljo pa si lahko to pridobimo in to je za uspešno delo tudi nujno potrebno.
Veliko nalog se stavlja pred nas. Vedeti moramo, da je v Sloveniji vse karitativno delo šele v dobrih početkih. Zato mu moramo tudi mi po svojih močeh pomagati do krepkega razvoja in mogočne rasti.
PROGLAŠEN ZA BLAZNEGA
Sovjetsko poslaništvo v Berlinu je priredilo za praznik ustanovitve Sovjetske zveze velik sprejem, katerega se je udeležila vsa nemška vlada razen Gobelsa. Pri tej priliki se je razgovarjal maršal Go ring z nekaterimi inozemskimi časnikarji ter irekel, da bi bil vsak, ki bi leta 1933. napovedal danes obstoječe odnošaje med sovjeti in rajhom, proglašen za blaznega.
Opozarjamo Vas
na aktualno knjigo dr. Žebota:
»Korporativno
narodno
gospodarstvo"
Založila Mohorjeva družba
Po naših institutih
Ob dvajseti obletnici
rudarskega oddelka
Srečna in dalekovidna je bila gesta naših merodajnih činiteljev, da so pred 20. leti, ob ustanovitvi tehniške fakultete v Ljubljani, mislili tudi na rudarski oddelek. Ljubljana, ki leži v bližini naših največjih in najbolje urejenih premogovnikov, a tudi moderno opremljenih rudnikov, je dobila s tem visokošolski zavod za ono stroko, ki je v teh krajih že od nekdaj pomenila važno gospodarsko panogo. A visokošolski zavod za rudarstvo je s tem visokošolski zavod za ono stroko, ki je v teh krajih že od nekdaj pomenila važno gospodarsko panogo. A visokošolski zavod za rudarstvo je s tem vzklil tudi v onem predelu naše širše domovine, ki je že od nekdaj dajal Srednji Evropi spretne in čislane rudarje, torej v predelu, kjer je rudarska stroka po svoji praktični strani zaradi dolge tradicije od roda do roda prešla našim ljudem že tako rekoč v mozeg in kri. Če so bili očetje sposobni, čeprav preprosti rudarji, imajo njihovi sinovi možnost, da postanejo odlični rudarski inženirji, ker morejo prirojene sposobnosti optimalno spopolniti na domačem visokošolskem zavodu za rudarstv.
Prvi rudarski inženirji so odšli iz tega oddelka 1. 1923, Bilo jih je pet. Od takrat so se vrste naših, doma izšolanih rudarskih inženirjev vidno množile od leta do leta. Prebite ®o bile ovire, ki so v veliki meri našim lju-
Obiskal sem kot zastopnik Straže v viharju gospoda univ. prof. inž. Lobeta predstojnika zavoda za strojništvo. Gospod profesor me je »prejel v svoji delovni sobi, kjer je pravkar risal razne detajle za matično zgradbo Zavoda za strojništvo ob Aškerčevi cesti. Toda kljub temu, da sem ga pri delu motil in da se mu je še povrh tega mudilo v remizo, kjer gradi nove tramvajske vozove, mi je prav prijazno ponudil stol. Takoj sem prešel k stvari in mu razložil, kaj me je privedlo, da sem se ga upal nadlegovati. Ko je g. profesor slišal, da gre za dvajsetletnico univerze in da bi želeli kaj pisati o novi zgradbi Zavoda za strojništvo, njegovi gradnji in pomenu, je takoj rad ustregel mojemu radovednemu zanimanju. »Torej o gradnji najprej!« prične živahno gospod profesor.
»Gradbo zavoda za strojništvo smo pričeli graditi že 1. 1938 in v tem letu tudi dogradili trakt, ob Aškerčevi cesti v surovem stanju. Letos spomladi pa se je izvršila zaradi slabšega terena specialna pilotaža pod traktom ob Mumikovi ulici, kjer je projektirana kotlarna s kaloričnimi napravami in plinskim zakloniščem. Nato je naglo rasel ta trakt z tal in bil poleti že dograjen v surovem stanju in pokrit s streho. Izlioitirala so se dela za centralno kurjavo, vodovod in električne instalacije. Danes je centralna kurjava že montirana in se bo v kratkem preizkusila. Tudi vodovodne in-
dem onemogočale, da se kot inženirji udejstvujejo v rudarski stroki. Po dvajsetletnem obstoju rudarskega oddelka ga je zapustilo že preko 150 inženirjev — Slovencev, Srbov in Hrvatov— ki so deloma nadomestili tujce, predvsem pa izpopolnili vrste potrebnih strokovnjakov v našem, od preobrata sem stalno se razvijajočem rudarstvu.
Kakor je bil rudarski oddelek, ki je kot popolni visokošolski zavod za rudarstvo edini v naši državi in Balkanu, ob prvem početku po svojem obsegu skromen, predstavlja danes
—	vzlic težavam, s katerimi se mora pri stalno rastočem številu slušateljev že nekaj let boriti zaradi pomanjkanja prostorov, institucijo, katero sestavlja po specielni prilagoditvi potrebam rudarstva kot vede pet zavodov in trije seminarji. To so zavodi: za mineralogijo, petrografijo, inž. geologijo in nauk o rudiščih, za rudarska merjenja in geofizična raziskavanja, za tehnično rudarstvo, za tehnično oplemenjevanje ekonomskih mineralov in za rudarsko strojeslovje in seminarji: za fužinarstvo, za rudarsko gospodarstvo in za rudarsko pravo. Ti zavodi in seminarji tvorijo jedro strokovnega dela rud. oddelka.
Izvzemši prvega zavoda, ki je za silo nameščen v glavnem univerzitetnem poslopju, so vsi ostali zavodi in seminarji stisnjeni v bivšem »dečjem domu«, sedanjem »rudarskem
stalaoije so v glavnem dovršene, električne instalacije pa bodo tekom zime končane. Licitacija mizarskih del je šele drugič uspela, toda kljub temu bodo že v glavnem v letošnjem letu dobavljena vsa okna in vrata. Ravno tako so oddana vsa kamnoseška dela na fasadi in pri vhodnem stopnišču. Do poletja
1.	1940 bo stavba v glavnem gotova in se bomo lahko vselili z vsem inventarjem vred.«
»Dovolite, gospod profesor, kako pa je z dragocenimi stroji in instrumenti, ki so za ta institut potrebni, ali so že vsi naročeni in dobavljeni:«
»Vseh strojev še nimamo, toda zaradi dolgih dobavnih rokov, ki trajajo pri nekaterih
paviljonu« ob Aškerčevi cesti. V enonadstropni zgradbi s skromno tlorisno površino je zavodom in seminarjem, ki so v njej nameščeni, na razpolago samo ena predavalnica, v kateri se vrše predavanja in vaje od 8 zjutraj do 18 zvečer, Risainice ni in tudi ne primerne čitalnice za dijake. V kletnih prostorih zgradbe sta urejena le dva laboratorija. K m a; lu bo primanjkovalo celo prostora za naraščajoče zbirke merilnih aparatov in učnih pripomočkov posameznih zavodov.
Kakor je razveseljiv pojav, da se je mogel rudarski oddelek vzlic omenjenim prostorom, od početka razviti v dosedanjem obsegu, se obetajo slabi izgledi za njegov nadaljni razvoj, ako ne bo čimprej priskočila na pomoč država z otvoritvijo kreditov za novo zgradbo, V tej se bi namestili predvsem oni zavodi, ki so najbolj potrebni razširjenja, dalje oni laboratoriji, ki se jih že močno pogreša in so drugod na sličnih visokošolskih zavodih že samoumevni ter manjkajoče risainice in predavalnice. Misliti je treba tudi na izpopolnitev že obstoječega seminarja za fužinarstvo v obsežen zavod. Oni naš naraščaj, ki se za to stroko zanima, a se ji ne more posvetiti, ker so šole te vrste v inozemstvu zaprte, naj ima možnost, da se izuči v tej važni stroki doma na domačem zavodu.
Bogati smo na premogu, železni, bakreni, svinčeno-cinkovi, kromovi, manganovi in antimonovi rudi, kakor tudi bauksitu. Celo po mnenju tujcev je Jugoslavija na rudah ena najbogatejših držav v Evropi. Ali je potem
kompliciranih strojih do 2 leti, smo bili prisiljeni že lansko leto in letos naročati stroje, da jih bomo obenem z dograditvijo stavbe tudi lahko montirali. Je pa to potrebno že iz drugega razloga, kajti šele, ko nam tovarne strojev pošljejo točni načrt naročenega stroja, je možno izvršiti v stavbi vse potrebne specialne temelje za te stroje. Ti temelji so posebno oblikovani in izdelani, zato da se škodljivi akustični in dinamični vplivi strojev preprečijo, sicer bi bilo v stavbi nemogoče študirati. Za nabavo teh strojev se je porabil delno 8 milij. kredit iz 1. 1938 in 2.9 milij. kredit iz 1. 1939, ki pa še ni odprt. Stroje naročamo iz Švice, Švedske in Nemčije, le v zad-
pravilno, da imamo sodeč po zgradbi, najbolj skromen visokošolski zavod za rudarstvo I sorodne vede in to še po dvajsetletnem obstoju te za našo državo velevažne institucije?
Ali ne more vsakogar, iki ve le količkaj pre' ceniti pomen take institucije, kot središča znanstvenega proučavanja različnih proble*	,
mov, ki morejo izdatno pospešiti ugoden raz-	(
voj domačega rudarskega gospodarstva in kot foruma za dovršeno strokovno in znanstven0 vzgojo domačih rudarskih inženirjev, obstoječi kontrast direktno iznenaditi? Ako se zavedamo našega rudnega bogastva, zavedajo'0 se tudi važnosti rudarstva kot stroke in ved®' ki nam šele zajamčita, da se bo to naše bogastvo res in pravilno izkoriščalo.
Denar, ki ga investira država v tak visO' košolski zavod, ne bo izgubljen. Ako smo š® revni, čeprav nam je dala prirodo ono, iz č®' sar bi mogli sami prispevati kamen za kan'" nom k veličastni zgradbi splošnega blagosta' nja v državi, smo sami krivi. Treba nam r le, da s podukom na dovršenih tehničnih za' vodih kar najbolj popolno razvijemo sposobnosti v pozitivnem ustvarjanju z onim, kaf nam nudi priroda s pomočjo onega, kar tič* v nas na prirojenih tehničnih sposobnostih'
Če bomo znali sami s silo duha in spretnostjo rok pravilno izkoriščati bogastvo, skrito v naši zemlji, bo to bogastvo tudi res naše b°' gastvo. In denar, ki ga je investirala država za to, da postanejo oni, ki se čutijo poklican1' odlični in sposobni rudarski odnosno fužinaf' ski inženirji, se bo tisočkrat obrestoval.
njem času so zaradi težkega mednarodni3 položaja težave z dobavo«.
»Gospod profesor, ali ni bilo govora hid1 o laboratoriju na Gradaščici?«
»To kar imate v mislih je Hidro in aer° dinamični laboratorij ob Gradaščici, za kate*0 so krediti že deloma zasigurani za zgradbo 10 opremo. Preračun znaša 3.5 milij. din. I^e lani so že vsi detajlni načrti in zemljišče za aigurano. Ta dva laboratorija sta nujno P° trebna za znastveno raziskavanje problem0^ hidrodinamike in aerodinamike. Po dosegi
— O
potrebnih laboratorijev in učnih prostorov slušatelje in učno osebje bo dana možnost,
Zavod za Strojništvo
m
m
Z (J HA I) HA ZAVODA ZA STROJNIŠTVO II N I VIS 1» Z 15 V L.l U II L,F A NI
1 0 7, o
Se na ljubljanski tehniki dopolni strojniški oddelek še na tretji in četrti letnik.«
»Ali se opaža, gospod profesor, kako večje Zlnimanje sedaj za to stroko?«
Prav gotovo, lani in letos je število slušateljev na tem oddelku sorazmerno z družini poraslo. Z izgraditvijo teh novih laboratorijev pripravljamo smotrno vse potrebno za tvoritev tretjega in četrtega letnika samo-*tojnega strojniškega oddelka. Za panogo
strojnih strok morajo biti na tehniki laboratoriji, ki pa so najtežje dosegljivi zaradi dragocenih kaloričnih, mehansko tehnoloških, hidro in aerodinamičnih ustrojev z vsemi potrebnimi merilnimi instrumenti.«
Nekako tako je potekal najin razgovor. Zadovoljen z uspehom svojega poslanstva in da sem mogel biti deležen tako ljubeznivega razgovora, sem se lepo zahvalil in poslovil.
Zavod za vodne zgradbe
Ko zremo na pridobitve gradbenega oddelka tehnične fakultete v toku zadnjih let, Sferno omeniti le Zavod za vodne zgradbe, ^ je pod vodstvom rajnega prof. C. Žnidarja od svoje ustanovitve 1. 1927. do 1. 1933. ^elal prav za prav samo na organizaciji v ta Medmet spadajoče obširne snovi, katero je Uvrstil v 5 ciklov: 1. hidrografija, 2. fundi-*anie, 3. izraba vodnih sil, 4. regulacija rek ^ hudournikov, 5, izraba vode v potne svrhe 1(1 odvod odpadnih voda. L, 1933. pa se je *a£ela živahna akcija za izpopolnitev insti-tuUkih prostorov ob sodelovanju Društva za *Sradbo hidrotehničnega laboratorija. Do tedaj ^avod za vodne zgradbe sploh ni imel prodov in je šele v tem letu dobil dve pod-ftrešmi sobi. Poleg vseh potrebnih prostorov načrt predvideval vodogradbeni laboratorij, bi naj omogočal izpopolnitev predavane
Kemični institut
Naši zastopniki so se oglasili tudi pri red-univerzitetnem profesorju dr. Samcu, ki )lItl ie dal naslednje informacije:
Univerza, ki ni zgolj Silozofsko-humani-mora imeti kemični institut s predahi in praktičnimi vajami. Pri nas je iz gozdarskih ozirov za vso univerzo, torej za ^dicinsko, tehnično in filozofsko fakulteto s^uPni institut.
Kar zadeva kemijo na tehniki, je študij na , ličnem institutu osnova za rudarski študij, ^^fcasno pa tudi za kemični študij filozofske ^ Medicinske fakultete.
Za naše gospodarstvo je kemični študij ve-e važnosti, ker so doslej vsa vodilna mesta ( lndustrijskih podjetjih in tovarnah zasedali ,Cl- Šele z vzgojo dobrega kadra domačih ^ikov se je vzgojil naraščaj, ki pa potre-1® več let, da se vživi v vse finese indu-l^iske proizvodnje. Tuj kapital pač skuša plržati v svojih podjetjih pri nas svoje lastne
%onente.
^ novo nastalih industrijskih podjetjih so
absolventi kemije na naši univerzi povspeli
Y°dilnih mest in so popolnoma kos danim
tako posebno v tekstilni in cementni
^striji. Pni nas je povpraševanje po kemikih
^ raznih panogah: pri carini, pri kmetijskih
>0' V°*a^kih kemičnih preizkuševalnicah, pri
industriji sploh, pri higijenskih zavodih,
*ržnih nadzorstvih večjih mest.
je^em-i£ni študij na naši univerzi je vsmer-
v specializacijo v onih panogah, ki so v ve: ■
N
snovi na področju teoretične, praktične in eksperimentalne hidravlike. Vse te naprave bi obenem služile potrebam praktične vodo-gradnje. Z realizacijo gornjega stavbnega programa bi bila omogočena ob ustvaritvi vodo-gradbenega oddelka specializacija študija na gradbenem oddelku.
Od tega se je začasno realiziral le manjši vodogradbeni laboratorij kot provizoriij na Viču, ki že danes uspešno sodeluje v praktični vodogradnjii.
Proračun za celotni novi projekt Vodo-gradbenega instituta znaša 2 milij. dinarjev. Načrti so bili vloženi že 1. 1938. in potrebni svet ob Gfadaščioi zagotovljen. Želeti je, da bi se tudi gradbenemu oddelku, skujmo z ostalimi, kmalu posrečila realizacija predvidenih načrtov.
2 agrarnim značajem države, tako za
(g. >arstvo, tekstilno industrijo, mikrobiologijo r®>rne, pivovarne) barvarstvo in ta speciali-
lla se prj nas tudi že dosega.
Naš kemični institut je projektiran za 80 slušateljev, tako, da bi povprečno 20 inže-njerjev kemikov moglo letno absolvirati, Dejansko je bila v preteklih letih in je deloma tudi še danes izredno dobro konjuktura za kemike absolvente. Saj zaradi te konjukture ni bilo niti možno dobiti asistente domačine.
Dotok dijaštva na kemični institut naše univerze je izredno velik, tako se je n. pr. letos javilo 53 novincev, tako da morajo delati tudi med počitnicami, če hočejo priti vsi v laboratorijih na vrsto.
Če pomislimo, da se zbira v kemični predavalnici realke do 400 slušateljev pri predavanjih iz anorganske eksperimentalne kemije, bomo razumeli, da so razmere nevzdržne 'in da je skrajni čas, da bi novi kemični institut začel obratovati.
Hvala Bogu je nova zgradba kemičnega instituta v železnem betonu končana in pokrita.
Pri nas je treba računati v glavnem z razmahom tekstilne, cementne in vojaške industrije, pa tudi industrije umetne svile in tekočih goriv (pridobivanje bencina in olja iz premoga).
Prva budžetna transa v iznosu 2 milijonov dinarjev je izrabljena, druga {*/* milijona), ki je predvidena v letošnjem budžetu, je, tako upamo, že na poti realizacije, čakamo samo, da minister prosvete podpiše sklep za najetje posojila.
Nujno potrebno bi bilo, da bi se prihodnjo jesen naši profesorji s svojimi dijaki mogli preseliti v nov kemični institut.
Ako bi mogli mi dobiti poleg 6 sedaj obstoječih profesur ali učnih mest še sedmo
definitivno mesto in pred vsem še nekaj asistentov, bi mogli biti zadovoljni z našim kemičnim institutom.
Kemija je danes ogromna znanstvena panoga in se ni čuditi, da so naši kemiki od 8 zjutraj do 6 zvečer zaposleni v kemičnem laboratoriju: v štirih letih naj se namreč usposobi naš kemik za najrazličnejše kemične preiskave in analize.
Naš naraščaj, ki ga sestavljamo predvsem Slovenci, je zdrav, soliden in ima veliko zmi-sla za organizacijo, disciplino in delo. Ta naraščaj izvrstno reagira na pobude in na resnobno prizadevanje profesorja, tako, da tvori učiteljstvo in dijaštvo kompaktno duhovno občestvo, kakor to odgovarja pravemu idealu univerze.
One nezdrave težnje, ki so skušale trgati te vezi in spraviti nediscipliniranost in upor proti avtoriteti profesorjev v dijaške vrste, so izvirale iz nam tuje miselnosti levičarstva in hvala Bogu zdaj popuščajo.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je 20 letno delo kemičnega instituta, ki je začelo brez tradioije, obrodilo veliko sadov, kako jih začetkoma profesorji sami niso pričakovali.
*
Pripominjamo, da so učne moči, voditelji, profesorji pod vodstvom prof. Samca dvignili kemični institut na tako višino, da je znan po vsem svetu.
Naš narod in cela Jugoslavija je opravičeno ponosna na svoj kemični institut.
Načrt razporeditve novih tehničnih institutov
RU0AMIU
»AVIl|ON
ašurčcva, ulica
OBRTNA *OWA
TiMNlCNA
PAUULTaTfc
Nedel/ske misli
Adventni čas je duhovna priprava na Kristusa. Naše duše naj bi se v molitvi in prostovoljni odpovedi grehu pripravile na božič. Podobno je Janez Krstnik pripravljal svoje učence v puščavi ob Jordanu. Če tudi mi adventni čas resno vzamemo, ne moremo ostati brez lepih in versko vzgojnih koristi.
' Toda težko je danes pridigali o pripravi na Kristusov prihod. Naša pobožnost tako malo živi iz zgodovine božjega razodetja. Kako koristno bi bilo za nas vse, če bi dobro poznali, kako je Bog pripravljal v zgodovini en narod na Odrešenikov prihod! Kako vse drugače bi se potem počutili mi, ki smo že v sestavu tistih narodov, ki so sprejeli odrešenje! Nam pa se veliki advent v zgodovini božjega razodetja zdi tako daleč, da nam je postal skoro pravljičen. Pa tudi današnji čas sam je velika ovira za pripravo na Kristusa. Vse javno življenje in ves njegov tek ni čisto nič krščanski. Zato smo vedno v nevarnosti, da svojega notranjega sveta, ki nam ga je dala naša verska vzgoja, v življenju prav za prav nimamo kam postaviti. Rado se nam zgodi, da naše versko prepričanje postane
plehko in plaho. Ali pa se izgubi v nekak zasebni pietizem, s katerim »realiste« okrog sebe celo odbijamo. Ko pridigamo o pripravi na Kristusov prihod, sami čutimo nekaj od tega, kar je čutil sv. Pavel, ko je govoril o Križanem. Pogani so smatrali njegov govor za neumnost. Judje za pohujšanje. Tako nekako kot pogani in Judje čuti tudi danes marsikak otrok modernega časa.
Zato je za nas vse prav primerno adventno delo, da se iz verske brezbrižnosti in otopelosti, ki jo je toliko v današnjem času, obrnemo k osnovam našega razmerja do Kristusa. Saj je naše razmerje do Kristusa včasih tako stanjšano, da bi skoro tudi za nas veljala beseda sv. Janeza Krstnika: »Sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate...«
Kolikor več bomo v tem oziru storili, toliko boljša bo naša adventna priprava. In potem bomo tudi v vse drugačni polnosti sprejeli Pavlov poziv: »Veselite se vedno v Gospodu; zopet pravim: Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem; Gospod je namreč blizu.«
'Pokažite naš list svojim prijateljem! S tem nam pridobivate nove naročnike!
»STRAŽA V VIHARJU«
60
16. decembra 1939
Materializem dandanaSnjih dni
i.
Neka ameriška komisija je dognala, da je po letu 1928 vsak ameriški državljan povečal za 31% izdatke za vojsko, darove za cerkev, za vzgojo in karitas pa zmanjšal za 36%. Amerikanec izda za cigarete ter alkohol dvakrat več kot za cerkve in za dobrodelne ustanoveKazni vsakega Amerikanca, ki jih mora plačati zaradi raznih prestopkov, znašajo povprečno 18 krat več kot da za cerkve. Narodni dohodek se je dvignil za 79%, darovi za verske stvari pa so se znižali za 21%. Smisel za vero in ideale v Ameriki torej silno nazaduje, praktični materializem pa se širi z bliskovito naglico.
Škoda, da nimamo o naših krajih nobene statistike; pokazala bi nam gotovo podobno, če ne še žalostnejšo sliko. Saj vemo, da Slovenci silno mnogo popijemo alkoholnih pijač. Koliko potrošimo za cigarete! V vsakem mestu je danes že kino, vedno poln senzacij željnih množic. Naša inteligenca se tudi vedno bolj pogreza v materializem. Hoče le udobno življenje in uživati, za nazore, za ideale ima pa malo smisla.
Kako malo pa dajejo ljudje pri nas za cerkev! Najbolj bi vam to lahko povedali duhovniki v predmestjih, kjer bi morali pasti-rovati, pa nimajo najpotrebnejšega.
Toda preprosti in siromašni ljudje še dado. Imamo pa pri nas mnogo bogatih ljudi, ki se smatrajo za katoliške, pa za verske stvari ne dado niti pare.
Kaj je vzrok temu? Slabe gospodarske Tazmere? Toda pri kinu, pri vinu in pri cigaretah se kriza prav malo pozna. Ne slabe gospodarske razmere, duha mi več! Danes je vse prepojeno z materializmom! Danes ni več tistega duha, ki je v srednjem veku dvignil armade križarjev, da so šli braniti krščanstvo, ni več tistega duha, ki je dal pobudo za zidavo tako veličastnih zgradb, kakor so gotske katedrale! Veliki umetniki so takrat —
bodisi slikarji ali kiparji — upodabljali Mater božjo, veliki stavbeniki so zidali cerkve.
Danes tega ni več in to je naša poguba. In če se to ne zavre, bo vedno hujše. Če danes ljudje ne darujejo več za cerkev, se jutri ne bodo več brigali zanjo. Vedno širši množice bo zajel ta praktični materializem. In če ne bo ovire, ne bo ostal na sredi pota. Iz nebrižnosti bo prišlo popolno razkristjanjenje množic. Kako daleč ibo šlo pri nas?
n.
Pa ne samo z verskega, tudi s narodnega stališča je praktični materializem poguben. Ljudje se predajo uživanju. Da pa morejo nemoteno uživati, ne marajo imeti otrok. Pri nas moramo že žalostno opazovati, kako se širi ta praktični materializem z vsemi svojimi posledicami na deželo. Sinček-edinček ali pa hčerka-edinka. Morda še dva otroka, več pa ne. Če se ta razvoj me bo kmalu uspešno zavrl, nam ne bo treba več prirejati raznih dinarskih akcij, kajti naša narodna smrt ni več daleč. To usodno pot lahko zayre le Cerkev s svojim idealizmom, s svojimi zapovedmi.
Danes se v vseh državah — tudi pri nas
—	mnogo govori o narodni khlturi. Toda sedanja narodna kultura je kultura — izumirajočih narodov. Imamo univerzo, imamo knjižnice, razne kulturne ustanove, imamo gledališča. Toda navzlic temu propadamo. Razumljivo! Saj niti univerza, niti gledališča ne morejo iztrgati iz duš današnjih ljudi materializma, ki je kal propada. Kljub vsej visoki kulturi prave kulture ni. Ne torej današnja kultura, ampak Cerkev s svojimi zapovedmi je v.ir življenja narodov. Torej je darovanje v verske namene tudi delo za narod. Torej je podpiranje cerkve tudi delo za narod, večje delo za narod, kakor podpiranje raznih drugih ustanov.
Dr. Ciril Zebot:
Socialno gospodarske naloge Banovine Slovenije
(Nadaljevanje.)
V.	Čeprav ima vsak narodno-gospodarski uravnavalni ukrep, katere koli vrste, poleg svoje »gospodarske« pomembnosti istočasno tudi gotovo »socialno« učinkovitost 'in obratno, kaže vendar celokupnost narodno-gospo darskih uravnavalnih ukrepov ločiti med »gospodarsko-politične« in »socialuo-politične«, pač z ozirom na njih prvenstveni nagib in prvenstveni namen.
Ker meri vrsta gospodarsko-urejevalnih kategorij, ki smo jih navedli, v prvi vrsti k večjemu in trajnejšemu ravnovesju med proizvodnjo in konsumom (zmanjšanje razsežnosti konjunkturmega valovanja), izhaja torej iz prvenstveno »gospodarskega« nagiba, jo moremo zaradi take navade ali pa iz komodno-sti imenovati »gospodarsko-politični« del narodno-gospodarske urejevalne dejavnosti.
Preostane nam torej še somarična razčlenitev »socialno-političnega« dela na-
rodno-gospodarskega urejevanja, t. j. vrste ukrepov, ki neposredno merijo k primernejšemu razdeljevanju narodnega dohodka med družbene plasti, čeprav poleg tega povzročajo istočasno tudi gotove učinke na področjy razmerja med proizvodnjo in konsumom (vpliv različne kupne moči na sestavo konsuma).
Praktično gre za socialno zaščito šibkejših slojev: brezposelnih, delavcev, obrtnikov, kmetov in dr. Treba pa je takoj pristaviti, da v smislu zamisli o uravnavanem narodnem gospodarstvu ne gre za kake osamljene bolj ali manj slučajne socialno-politične ukrepe liberalnega sloga, temveč za ustalitev in zajamčenje določenega socialnega položaja, ki bo bliže namenu socialne pravičnosti, kot pa je socialna negotovost gotovih slojev v režimu prostega neuravnavanega liberalnega gospodarstva.
1. Sistematični napori za postopno proizvajalno reintegracijo brezposelnih, bodisi v narodno-gospodarski proizvodnji, v kolikor pa to ne bi bilo mogoče, pa potom razsežnih potrebnih javnih del.
2. Uzakonitev kolektivnih pogodbenih delovnih odnosov z javnopravnimi učinki in mo-
rebitnega kolektivno-delovnega sodstva. V ta namen pa je treba najprej konkretizirati malo precizen in dokaj raztezen pojem »produktivnosti dela« v namenu, da se ustvari primeren socialno-pravičen, a obenem gospodarsko vzdržen ključ za razmejitev globalnega podjetniškega presežka nad »stvarnimi proizvajalnimi stroški« med obrestni delež investiranega kapitala, podjetniški dobiček in mezde.
3. Posebna socialno-politična zaščita agrarnih c ep v svrho primernega ravnovesja z industrijskimi cenami.
4. Socialno-politično nadzorstvo nad cenami neposrednega konsuma v svrho vzdrževanja znosnega razmerja med življenjsko draginjo in kupno močjo širokih ljudskih plasti.
5. Sistematizacija in izpopolnitev socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva sploh ter neprestana modernizacija tehnike njunega finančnega kritja.
Tudi za ta socialno-političen del narodnogospodarskega uravnavanja velja isto, kot smo rekli glede gospodarsko-političnega dela. Hic Rhodus, hic salta!
VI.	Uravnavano narodno gospodarstvo, kot smo videli, torej nikakor ni kako kolektivistično načrtno gospodarstvo brez možnosti rentabilitetnega računa, z negibčno samovoljno v naprej določeno proizvodnjo z komunističnim racioniranim konsumom, ki ,bi moralo z neprestano drakonično policijsko prisotnostjo pri vsakodnevnem izvrševanju najosnovnejših osebnih gmotnih pravic izkoreniniti načelo svobodnega konsuma, torej svobodne uporabe individualnih dohodkov.
Uravnavano narodno gospodarstvo sploh ni nobene vrste podržavljeno gospodarstvo.
V	deželi, ki se odloči za tako urejeno gospodarsko življenje je strogo očuvana ločitev med narodnim gospodarstvom za prosto tržno izražene konsumne želje ljudi in njihovih združb na eni strani, — in javnim finančnim gospodarstvom za mačrtno-proračun-sko predvidene potrebe državne zajedni-ce in drugih javn ih teles.
Uravnavano narodno gospodarstvo naj le zavestno-organizirano privaja proizvajalni proces čim bliže k tržno izraženim željam v svrho zadovoljivejšega narodno-gospodarskega ravnovesja. Poleg tega pa naj obenem omogoča primernejše razdeljevanje narodnega dohodka, tako da bo tržni kompas kazal obenem z smerjo k zadovoljivejšemu narodno-gospodar-skemu ravnovesju, tudi pot k socialni pravičnosti. S tem pa uravnavano narodno gospodarstvo večkrat fiktivno zgolj teoretično konsummo svobodo v množično-samogibnem gospodarskem liberalizmu, spreminja v pravo stvarno svobodo najširših ljudskih plasti.
Ponovimo še enkrat: trg ostane, cena ostane, denarno gospodarstvo ostane. Le slepa neurejena samogibnost v večnem sunkovitem lovu za ravnovesjem med proizvodnjo in konsumom se umika zavestno organizirani urejenosti.
Stremljenje po uravnavanem narodnem gospodarstvu pomenja iskanje poti k takemu narodno-gospodarskemu sestavu, v katerem bo korporativno izgrajena, po javni oblasti nadzirana, narodno-gospodarska organizacija pozitivno urejala proizvajalno dejavnost v smeri narodno-gospodarskega ravnovesja in socialne pravičnosti, ne da bi pri tem kratila osnovne pravice človeške osebnosti: svo-
bodni konsum, osebno pobudo in zasebno last. Te pravice so nasprotno še utrjene in njih iz v r š e van j e r a z t e g n j eno na široke ljudske plasti.
Literatura.
1936.
Pirou, La crise du capitalisme, Sirey, Pariš
Pirou, Essais sur le corporatisme, Sirev Pariš 1938.
P e r r o u x, Capitalisme et communautč de tra-vail, Sirey Pariš 1938.
Laufenburger, L'intervention de 1’fitat ea matiere economique, Pariš Libr. gen. de droit 1939.
Mosse, L'čconomie collectiviste, Libr. gen de droit, Pariš 1939.
Lescure, Des crises gčnerales et periodiques de surpeoduction, Vol I, II, Domat-Montchrestien, Pariš 1938.
Lavergne, Essor et decadence du capita" lisme, ayot Pariš 1938.
Lucius, Rčnovation du capitalisme, Payot, aris 1933.
Congres des econ. de langue franc., Etude comparče du capitalisme et du bolchevisme, Domat-Montchrestien, Pariš 1937,
Cong. d. ec. de 1. franc., La plače rationnelk des syndicats dans les societes modernes, Domat-Montchrestien, Pariš 1934.
Congres international des Sciences Econo-miques, Le chomage et ses remždes Domat-Montchrestien, Pariš 1937.
Wagemann, Stratčgie 6conomique, Pay°l Pariš 1938.
Pierson, Mises, Halm, Barone, Hayek: L'čco-nomique, Payot aris 1939.
Me a de, Economie politique et politique čco-nomique, Payot Pariš 1939.
Robb in s, L economie planifiče et lordre international, De Medicis, Pariš 1938.
Bas ter, Le crepulscule du capitalisme am«" ricain, De Medicis, aris 1939.
Pirou, Les nouveaux courants de la theori« <5conomique, Civilisation 5, 1939.
Vito, Sindacati industriali, consorzi e grupp'1 Giuffre, Milano 1939.
Vito, Economia Politica corporativa, Giuffr®' Milano 1937.
BEOGRAD.
v. '.irvcrza.
Belgrajska univerza ima pravno, filozof" sko, teološko, medicinsko, tehnično, agronomsko in veterinarsko ter šumarsko fakulteto-Vsaka fakulteta ima svoje prostore in insb' tute, ki so zidani po večini v modernem stil*1 in so dobro opremljeni .s potrebnimi aparaturami. Večina fakultet se nahaja v centru me' sta razen agronomske, ki je v Zemunu. Med te fakultete je treba šteti umetnostno akademij0' višjo pedagoško šolo in šolo za telesno vzg0 jo. Letno se vpiše na belgrajsko univerz® približno 12.000 slušateljev, največ na pravo0 fakulteto, ki ima sama več slušateljev kak°^ vsa ljubljanska univerza. Zadnja leta je °aP večji naval na tehnično fakulteto.
Med vsemi tremi jugoslovanskimi univer
zami dobiva belgrajska od države največ do
tacij za vzdrževanje in zidanje novih instit0
tov. Sama je lastnica precej velikih poseste^
katerih donos je namenjen v iste svrhe. lu
bogatih mecenov ne manjka. Zato belgrajsk3
T c*
univerza od leta do leta vedno bolj raste. tos so nanovo odprli farmacevtsko fakuUe*'0.' obenem pa zidajo novo poslopje za teolo^k0 fakulteto, institut za raziskovanje raka i*1 & nekološko kliniko. Belgrajski univerzi Je gotovljena lepa bodočnost.
K univerzitetnim poslopjem moramo P* števati še univerzitetno 'knjižnico, ki Pa tako velika, kakor bo ljubljanska.