IVAN KRIŽNAR Z zdravstveno športno vzgojo (ZŠV) v Škofji Loki pričeli pred 41 leti Učenci, ki lahko obiskujejo redni pouk, ne zmorejo pa osvojiti vseh predpisanih učnih vsebin, ker so oproščeni redne šolske športne vzgoje, so v svojem razvoju prikrajšani in zapostavljeni. Njihove potrebe po gibanju pa so zelo velike. Zato šole za bolne, invalidne in v razvoju ovirane učence organizirajo ZŠV. Naziv ni najbolj ustrezen, ker ni v celoti usklajen z vsemi smotri in nalogami. S strokovnjaki iščejo nove izraze, s katerimi bi natančno poimenovali potrebe učencev z vsebino in namenom dejavnosti. Najbolj pogosti izrazi, ki smo jih do sedaj uporabljali, so: pre ventivna gimnastika, korektiv na gimnastika, posebna telesna vzgoja, zdravstvena telesna vzgoja, motopedagogika, posebna športna vzgoja in gibalna vzgoja. Žal tudi navedeni izrazi ne ustrezajo v celoti. Zato se pedagogi in zdravstveni delavci, ki to dejavnost izvajajo, pogosto prilagodijo željam staršev in učencev. Ko so na Osnovni šoli Cvetka dolarja v Škofji Loki organizirali ta pouk. so se starši otrok, ki naj bi ga obiskovali, uprli nazivu posebna telesna vzgoja in zahtevali, naj se imenuje zdravstve na telesna vzgoja (danes zdravstvena športna vzgoja), šola je na to pristala in pri tem je ostalo do danes. Osnovni smotri in naloge s tem niso bili spremenjeni ali kakorkoli ogroženi. Ko danes, po skoraj 20 letih, ocenjujemo takratno odločitev, ugotavljamo, da je bila dobra. To je nova oblika pouka in human način izvajanja vzgojno-izobražev alnega procesa za zdravstveno ogrožene in prikrajšane učence. Namen zdravstvene športne vzgoje Zdravstvena športna vzgoja ima pomembne naloge pri oblikovanju ugodne samopodobe. socialni integraciji ter ohranitvi in izboljšanju zdravja in gibalnih sposobnosti. Temelj gibalne vzgoje je pravilna rast in skladen telesni razvoj. Učenci izboljšajo svoje osnovne čutno-gibalne sposobnosti, se telesno in zdravstveno okrepijo, kar je dobra podlaga za uspešno vključevanje v življenje. Različni strokov njaki opozarjajo, da je treba posebno skrb posvetiti hitro razvijajočim se, pa tudi bolnim, invalidnim in v razvoju oviranim učencem. V okviru obveznega ali neob veznega pouka šole organizirajo ZŠV za: - dolgotrajno bolne (kronično bolne), - učence s težjimi oblikami slabih telesnih drž. in okvarami na okostju. - gibalno prizadete po možganskih okvarah. - učence z osebnostnimi in vedenjskimi motnjami. 243 LOŠKI RAZGLEDI l~ Z organizirano ZŠV bodo razrešeni problemi učencev, ki so bili zaradi zdravstvenih in drugih razlogov redne šolske športne vzgoje oproščeni. Organizacija zdravstvene športne vzgoje v svetu To področje so najbolj razvili v Nem čiji. Franciji, Švici in na Nizozemskem. Pri tem se delno opirajo na dosežke kanadskih in ameriških raziskovalcev. V Evropi se zavzemajo za psihomo torično, medtem ko \ Ameriki govorijo o prilagojeni športni vzgoji (Adapted phvsieal education). Strokovnjaki tega področja se združujejo v mednarodno združenje Psvhornotorik. Podatki za Nemčijo kažejo, da je zdravstvena športna \ zgoja organizirana na več šolah za učence z gibalnimi motnjami. V kolikor šola nima možnosti, potem učence vključujejo v bližnje centre ali v" ambulantno obravnavo. Na visokih šokih za socialne in specialne pedagoge študenti poslušajo predavanja iz motopedagogike. mototerapije in izbrane športne dejavnosti. Za praktično delo se dodatno izobrazijo na različnih seminarjih, ki jih organizira Akademie t čir Motopedagogik und Mototherapie. V le seminarje sL- lahko vključujejo: razredni učitelji, vzgojitelji predšolskih otrok, psihologi, učitelji športne vzgoje in zdravniki. Kot smo seznanjeni, razvojno ovirani in šibki učenci v Belgiji in na Finskem niso oproščeni pouka športne vzgoje. To pa pomeni, da delajo po posebnih programih in v skladu s sposobnostmi. t aja za pravilno držo 1 aja za ogrevanje 244 / /l>RA\\l\l.\(> •sPDRIM) \YA,i>lnr/M'i V SKOFJI LOKI PRICF.LI PRED 41 LITI Raztezna vaja Razvoj zdravstvene športne vzgoje v Sloveniji Na Višji šoli za telesno vzgojo in kasneje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljub ljani je to področje razvijal in usmerjal doma in v svetu priznani strokovnjak in ugledni pedagog, prof. dr. Alojzij Šel. Že pred letom 1960 sta v Sloveniji z ugotavljanjem in odpravljanjem rastnih sla bosti učencev pričeli Osnovna šola Frana Lev ca v Ljubljani in Gimnazija v Škofji Loki. Učenci so bili vključeni v posebne programe v okviru interesnih dejavnosti, delno pa pri rednem pouku šolske športne vzgoje. Učitelji, ki so dejavnost izvajali, so sode lovali z zdravniki in skupaj z njimi pripravljali podlago za sistemsko uvedbo zdravstvene športne vzgoje v osnovne in srednje šole. Opravljeno delo ni bilo plačano. V šolskem letu 1972/73 je Zavod RS za šolstvo izdelal analizo stanja o opro ščenih učencih od pouka redne šolske športne vzgoje v osnovnih šolah. Iz po datkov je bilo razvidno, da je zdrav niško oproščenih na posameznih šolah od .2-5 %. Leta 1974 sta Zavod za šolstvo in Zavod za zdravstveno varstvo RS orga nizirala za pedagoške in zdravstvene delavce posvet in nato seminarje za uvedbo zdravstvene športne vzgoje v os novne šole. Po letu 1983 so na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (kadrovska šola) obravnavali različne skupine otrok z razvojnimi in gibalnimi motnjami. Program je izvajala Hoja oh opori prof. dr. Božidara Kremžar. 245 /OSA/ RAZGLEDI 47 Vzgojni zavod liana Milanskega v Smledniku je od šolskega leta 1986 87 naprej za vedenjsko in osebnostno moteno mladino v okviru prostočasnih dejavnosti orga niziral posebno gibalno obravnavo. Praktični program je izvajal socialni pedagog. Osnovne šole s prilagojenim učnim programom. Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in Zavod za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka v Vipavi pa že imajo prilagojene učne načrte za izvajanje športne vzgoje. Leta 1989 je s prilagojeno gibalno vzgojo začela osnovna šola pri Zavodu za revmatične in srčne okrevance dr. Marka Gerbca v Šentvidu pri Stični. Nekatere osnovne šole na področju organizacijskih enot Zavoda RS za šolstvo Murska Sobota. Nova Gorica, Ljubljana in Maribor so dejavnost uvajale postopno in v skladu z možnostmi: kadri, sodelovanje z zdravstveno službo, prostori, oprema, itd. Pred leti je bilo opravljenih nekaj raziskav, ki so pokazale, da se z ustrezno gibal no obravnavo ugodneje spreminja učenčeva samopocloba. izboljšata zbranost in učni uspeh ter ublažijo bolezenski znaki. Izdelani so bili merski postopki za odkri vanje storilnostno šibkih in gibalno motenih. Napisanih je bilo nekaj priročnikov za pomoč učiteljem, ki pomagajo otrokom in mladini v njihovih težavah. Razvoj in izvajanje zdrai občine Škofja Loka V šolskem letu 1959 60 je Gimnazija Škofja Loka v sodelovanju z zdravstveno službo začela z ugotavljan jem zdravstvenega stanja dijakov in dijakinj v vseli razredih. Leta 1963 je bila narejena posebna študija: Problemi rastnih slabosti pri dijakih v škofjeloški gim naziji. Učitelj športne vzgo je je v okviru prostočasnih dejavnosti (krožek) izvajal preventivno gimnastiko za zdravstveno ogrožene. Že zelo zgodaj so s pri lagojenimi programi športne vzgoje pričeli v Vajeniški šoli za slabovidne v Škofji loki. Občina Škofja Loka je leta 1981 in 1982 prva v Sloveniji uvedla zdravstveno šport no vzgojo za vse osnovne šole: Cvetka Golarja, Petra slvene športne vzgoje na območju nekdanje Vzravnata in priprava na hojo 246 ///«. n vn/.uj ŠPORTM) vzcojo rzšv> v ŠKOFJI LOKI PRIČELI PRED 41 um Kavčiča in Blaža Ostrovrharja v Škofji Loki ter Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Padlih prvo- borcev v Žireh in Prešernove brigade v Železnikih. Dejavnost so izvajali učitelji športne vzgoje. Izkušenj na tem področju še niso imeli, zato je bilo sodelovanje s pedagoško in zdravstveno službo zelo potrebno in po membno. Učitelji so se redno udeleževali iz< »braževanja, v občini pa ustanovili stro kovni aktiv. Na sestankih so obravnavali strokovna gradi va, izkušnje in navodila za praktično delo z. učenci. Pro blemov, ki so se sproti pojav ljali, je bilo kar nekaj, npr.: - izdelava podrobnih učnih načrtov za posamezne učence ali skupine učencev, -organizacija pouka in ob likovanje vadbenih skupin po vrstah bolezni, invalidnosti in /lop brez pomoči motnjah. - zagotavljanje materialnih in drugih razmer za izvajanje zdravstvene športne vzgoje. - ocenjevanje. - sodelovanje s starši, razredniki in strokovnimi službami šole. - delavna obveznost učitelja, itd. Ugotavljamo, da šole, ki dejavnost nadaljujejo, pomagajo bolnim, invalidom in razvojno motenim obvladovati probleme, ki sta jim jih naložili narava in civi lizacija. Učitelji delajo uspešno, nekateri pa so področje celo vzorčno razvijali. Zdravstvena športna vzgoja na Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki (1999—2000) Izvaja jo učiteljica športne vzgoje Majda Bertoncelj. ki je predstavila organizacijo in vzgojno-izobraževalni program dejavnosti. Zaposlena je za določen čas in ima 8 ur pouka ZŠV tedensko in sicer 6 ur na centralni. 2 pa na podružnični šoli v Retečah. Postopki za vključevanje učencev v dejavnost potekajo brez prisile. Učitelji ali zdravnik seznanijo starše s potrebami njihovih otrok, posameznikom pa svetujejo vključitev v prilagojene športne vzgojno-izobraževalne programe. V zdravstveno 247 LOŠKI RAZGLEDI 4~ l aje za pridobivanje osnovnih gibalnih sposobnosti i)i pravilne drže 248 ///«.11 \71D(i \PORTSO VZGOJO (Z$Y> V SKOFJUOKI PRIČELI PRED 41 LETI športno vzgojo je že vsa leta vključenih okrog S % vseh učencev šole. Razlogi, zara di katerih jo obiskujejo, so zelo raznovrstni: različne bolezni, slaba in nepravilna motorika, motnje v razvoju in poškodbe. Diagnoze v zadnjih ~t letih pa so bile: bo lezni dihal, srca, ušes. oči. centralnega živčnega sistema, ohromitve, ploska stopala, spremembe in okvare hrbtenice, motnje mišične napetosti, čezmerna debelost in poškodbe. Vadbene skupine je možno sestaviti: - po vrstah bolezni, poškodb in motenj. - spolu. - starosti. Na Osnovni šoli Cvetka dolarja.so zaradi boljše organizacije pouka, oblikovali skupine po starosti. Pedagoška merila za lo populacijo, ki se jih šole poslužujejo že od leta 1974. določajo, da je v skupini lahko od 3 do H) učencev, izjemoma pa tudi manj (težke bolezni. ...). Na Osnovni šoli Cvetka Golarja izvajajo pouk v 3 skupinah: prva skupina 23 učencev, od S. clo H. razreda 3 x tedensko po 1 uro ZŠV druga skupina 17 učencev. od 1. do t. razreda na centralni šoli 3 x tedensko po I uro ZŠV tretja skupina K) učencev, od 1. do t. razreda na podružnični šoli Reteče 2 x tedensko po 1 Liro ZŠV Pouk poteka po posebnem Ličnem načrtu, ki je prilagojen posameznim učencem, oziroma posameznim skupinam učencev. Zahtevnost vadbe je natančno določena in prilagojena potrebam posameznikov. Učni proces je naravnam vzpodbujevalno. Zato si učenci, glede na želje in sposobnosti, ponujene vsebine lahko izberejo tudi sami. Stvar učiteljeve presoje pa je. kako jih prilagoditi njihovim potrebam. Učnih vsebin ni mogoče načrtovali vsem učencem pod istimi pogoji. Smotri pa so za vse enaki, npr.: - utrjevanje zdravja, - spodbujanje pravilne rasti in razvoja. - razvijanje opravilnih sposobnosti. - doživljanje igre kol sredstva vzgoje in sprostitve. - pridobivanje možnosti za enakovredno vključevanje v okolje. - razvijanje ustvarjalnosti, - pridobivanje pozitivnega odnosa do športa, gibanja v naravi in koristne izrabe prostega časa, - Spodbujanje k humanim medsebojnim odnosom. Učenci, vključeni v zdravstveno športno vzgojo, se po sposobnostih ne morejo primerjati z zdravimi. To pa seveda ni razlog, da bi jih izključili iz posameznih športnih programov, kot so: letna in zimska šola v naravi, športni dnevi, tekmovanja, obiski športnih prireditev, prostočasne dejavnosti itd. Pa tudi ocenjeni so z istimi ocenami, kot vsi drugi, l.e merila za oblikovanje ocene se delno razlikujejo. Pouk ni storilnosino naravnan, pa tudi dosežkov ni mogoče primerjali z rezultati zdravih in normalno sposobnih učencev. Zato se pri oblikovanju ocene upoštevajo naslednja merila: 249 LOŠKI RAZGLEDI 4~~ - sposobnosti. - prizadevnost, - osebni napredek. V šolskem letu 1998/99 je večina učencev imela oceno zelo uspešno, manjšina uspešno, manj uspešno pa nihče. Tak način ocenjevanja je zelo spodbuden in v ce loti sledi smotrom. Šola in učitelj ZŠV organizirata za starše teh otrok govorilne ure. Z njimi so zado voljni in jih večina redno obiskuje. Za izvedbo programa mora šola zagotoviti osnovne pogoje: učitelja, sodelovanje zdravnika, telovadnico, finančna sredstva in nadstandardne učne pripomočke. Osnovna šola Cvetka Ciolatja jih zagotavlja že vsa leta in zato z organizacijo vadbe ni večjih težav. Edina omembe vredna težava so velike skupine učencev, ki močno presegajo veljavno pedagoško normo. Pogled šolskega zdravnika na zdravstveno športno vzgojo Za mnenje o ZŠV smo povprašali tudi Alenko Pokom, zdravnico v otroškem in šolskem dispanzerju v Škofji Loki. Povedala je. kdaj se je srečala s to dejavnostjo, kako je potekalo sodelovanje s šolo. starši in učenci, pa tudi to, da so napori, vloženi v otrokovo zdravje dobra naložba. -Od leta 1983 delam kot šolska zdravnica. Takrat sem prevzela tudi skrb za zdravstveno ogrožene otroke v naših osnovnih šolah, izbiro učencev zanju in način sodelovanja z učitelji športne vzgoje in starši. ZŠV je izredno pomembna zato. ker daje možnosti tudi otrokom, ki so ogroženi, da izživijo svojo potrebo po gibanju, ki je del otroštva, liste, ki so zdravstveno ogroženi, varuje, telesno prizadete pa spodbuja kpravilnim aktivnostim. Vsak ima priložnost, da vadi tisto, kar zmore in sme. Največkrat izberemo učence za ZŠV po sistematskih pregledih, po pogovoru z učiteljem športne vzgoje, razrednikom, pa tudi po posvetu s starši, ki opažajo, česa njihov otrok ne zmore, oziroma kaj bi lahko, pa ni v programu redne šolske športne vzgoje. Z učitelji smo dogovorjeni, da mi svoja opažanja sporočijo. />otem pa se za posameznike odločamo o načinu vadbe. Sodelovanje z vodstvi šol. učitelji, psihologi, socialnimi delavci, razredniki in starši obstaja, se pa med šolami raz likuje. Ob koncu sistematskih pregledov se pogovorim z vsakim razrednikom o posameznem učencu in na ta način dopolnim strokovno mnenje, kaj kdo zmore in česa ne. O potrebnosti vključevanja v ZŠV se posvetujem še z učiteljem športne vzgoje. Ko učenci izboljšajo svoje zdravstveno stanje, imajo možnost prehoda iz ZŠV v redno šolsko športno vzgojo. Prehajanje mora biti strokovno nadzorovano. sicer pa nemoteno. Skrb za otrokovo rast. razvoj in gibanje je pomembna, kajti otroci kar pogosto obolevajo. Ogromno je respiratoruib alergij, veliko gibalnih motenj in akutnih težav. Po vseh teh nenadnih težavah, bi otrok potreboval nekaj rekonvalescentnih dni. da bi se vključil v normalno življenje. Namesto lega jut mu napišemo opravi čilo za športno vzgojo. Ob dobri telesni vadbi pri otroku zbujamo zanimanje za šport in zdravo rekrea cijo. Z učinkovitostjo ZŠV bodo imeli učenci manj težav in lepše življenje.' 250 //I«; I1571EVO ŠPORTSO \7,(;l)J(i(7Š\ • VŠKOfJt LOKI 1'KIČHU PRED 41 LEV Viri: Alojzij Šef: Osnove špartno-medicinskega nauka. 19^0. Božklara Kremžar: Telesne okvare mladine. 'Ljudski šport-. 1961.7—8 Ivan Kri/nar: Problem rastnih slabosti pri dijakih v škojjeloški gimnaziji, 1963. Več avtorjev: Projektno gradivo za posebno telesno vzgojo. 1993. Informacija o posebni telesni vzgoji Strokovnemu svetu RS /a vzgojo in izobraževanje 1993. Komisija za posebno telesno vzgojo pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS. Informacija Maje Burian. 1999 Informacija Majde Bertoncelj, 1999. Informacija Alenke Pokom. 1999. Fotografije: Kulturno društvo Osnovne šole /.iri. Iran Križnar. osebni arhiv. 251