Politični odelek
Razdvojena delegacija.
Cesar gjoao se ^^Jbolj , b^M- to se v resnici zgodi. Slovenski in hrvatski poslanci ne bodo v državnem zboru i^ič^č združeni vKgkup^j^-^H^luJju, ampak razdeljeni v dva sovražna tabora.
Priznati se mora, da napredni   poslanci  tega  niso krivi, da so se napredni poslanci  bolj   ozirali na  korist celokupnega slovenskega  in   hrvatskega naroda kakor na svoje strankarske interese,    Vzlic   vsemu  nasprotju  mej njimi  in  mej   poslanci katoliško-narodne stranke so bili pripravljeni, vstopiti v skupen jugoslovanski klub. Zahtevali niso druzega, kakor to, k&r so bili kot  možje sami ^sebi dolžni, da naj   se  namreč  skupni  klub  postavi na Ztisto podlago, ki je  skupna vsem  frakcijam, namreč na Narodno  podlago, v vseh drugih zadevah   pa  naj   imajo wvse frakcije popolno prostost.
^ Tak klub bi bil v naših časih, ko gre za življenje ;^in za smrt slovenskega naroda zlasti izven Kranjske je-'^ino umesten. Danes je narodnostno vprašanje na dnevnem ^®du. BoinaeijnErodnostmi še ni bjj nikdar tako Ijut, kakor je dandanes in naraviKL bi torej bilo, da se tudi zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v državnem zboru organizirajo kot narodna celota, katera gre z zdru« ženimi močmi v borbo za svojo narodnost in njene interese.
List 4.
v tem pa, ko je napredna narodna stranka vse to v polni meri uvaževala in zatajivši svoje strankarske koristi izjavila, da hoče pripomoči v ustanovitev skupnega kluba, je katoliško-narodna stranka postopala ravno nasprotno. Katoliško-narodna stranka se je izrekla zoper ustanovitev skupnega kluba, njeni poslanci nočejo vstopiti v isti klub z naprednimi poslanci, ampak hočejo, da ti napredni poslanci ne smejo sedeti mej svojimi tovariši, da morajo biti izolirani.
Glasilo katoliško-narodne stranke je izjavilo, da katoliško-narodni poslanci ne morejo vstopiti v nevtralni klub, da ne morejo vstopiti v klub, ki je zasnovan samo na narodni podlagi, češ, da bi s tem nekako odstopili od programa, na čigar podlagi so bili poslani v državni zbor. TjCMi^'ti>«4iaJe^4)X)&tveze. Kskpr.. jp m x,mijaplih tL§.hJitiliJL^toliSkrptyslanci mogli bi^iH^z^JJsi^^ ^IJadjLŽftJii, kakor so mogli vstopiti v desnico, tako bi mogli  tudi  vstopiti v skupen   jugoslovanski  klub, zlasti
kor   bi   1>j1   ta   oenovan    na    narodni    podlapri,   in   nnrnHnoftf"
je vender važen del katoliškega programa, in ker bi imeli katoliško-narodni poslanci v vseh cerkvenopolitičnih, narodnogospodarskih in drugih zadevah popolno svobodo ter bi mogli v skupnem klubu te svoje zahteve prav tako odločno zastopati, kakor jih bodo izven skupnega kluba.
»Slgvfinee^t. Jiplaži jaxao mnenje s tem, da bodo napredni in katoliški poslanci v narodnih zadevah skupno postopali, „GLtrnnnt mftrn(^hierpJL.j;;;;>^X.eint scblagen". Žalj^da JO to^jiaap--pEa«ifi^esede. Nasprotje me^ na-prednimi in katoliškimi poslanci se bo vsled ločitve v dva tabora samo poostrilo, a vlada se ne bo ozirala niti ifti jedno niti na drugo skupino. Vlaiia^ .upošteva samo tifttexsta?anke, ki, i^^stopajo <5^lQttno in jednotno, nikdar pa zdrobljenih frakcij,                                  -v^'^
Posledica razcepljenja jugoslovanske delegacije bo ta, da bodo tako katoliški kakor napredni poslanci brez vpliva, a občutili bodo to najhuje izvenkranjski Slovenci.
Kakor rečeno, ne zadene krivda za to slovenske napredne poslance. Celo »TagespoSta" je spoznala, da se sklep napredne stranke stopiti v skupen naroden klub »Ergebniss cffenbar schwieriger und nicht leicht zu diesem Ende gebrachter Berathungen", da je žrtev, ki jo je napredna stranka hotela položiti na domovinski altar, prav po načelih in naukih nepozabnega očeta dr. Janeza Bleiweisa žrtev, o kateri pravi „Tagespošta", da je „die Herren viel Stolz" veljala. To je tudi resnica. Napredna stranka je šla v samozatajevanju do skrajne meje, mej tem ko se katoliško-narodna stranka ni mogla povzdigniti niti do najmanjše žrtve.
Katoliško-narodna stranka odklanja skupen klub. S tem je tudi prevzela odgovornost za vse, kar se zgodi, zlasti tudi kot numerično številnejša frakcija odgovornost za usodo izvenkranjskih Slovencev, ako se zastopniki izvenkranjskih Slovencev ločijo  od  naprednih  poslancev.
Stran 32.