Poštnina plačana v gotovim &š&nbm, 15, šuma 1934 Leto II Posamezna številka Din ISO " Velja na meset po pošti dostavljen Din 6--, za inozemstvo Din 10- - " Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 " Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi mn ■ni«iii—r—— ■ i ii Sten. 24 „BORBA” ie edini tednik v Sloveniji, ki služi obenem dvema ciljema in dvema tendence-ma: nacionalni poglobitvi in socialni aktivnosti. S tem se je naš list postavil v vrsto tistih modernih idej, ki jim je brezpogojno zagarantirana bodočnost. Časi »čistega« narodnjakarstva s socialno-re-akcijonarnimi zamisleki so pri kraju. »Naprednost je samo še fraza, če nimajo tisti, ki se z njo bahajo, tudi socialnega čuta in železne volje ustvariti človeku-posamezniku in občestvu tudi nov red socialne pravičnosti. Kakor pa je pri koncu era napitničarjev, »čistih« nacionalistov, prav tako nt več prostora v novi družbi za razredno-borbeni marksizem. Nacionalisti se bodo morali navzeli socialnih misli, v razkroju se nahajajoči marksisti bodo pa morali priti le do prepričanja, da je njih internacionalizem utopija, čisto navaden fantom, za katerem begajo le lačni idealisti, ne pa obe-rtem njih hujskaški prvaki, ki izpričujejo v zadnjem času svojo internacional-nost na ta način, da beže z defraudira-nim denarjem strokovnih organizacij preko meja, kjer se res najdejo v »internacionalnem« objemu... »Borb a« se bori smelo in brezkompromisno proti jalovim samonaciolistom in njih socialno-reakcionarnim podvigom, obenem pa preganja marksistični mrčes, v kolikor se je zaredil za tapetami našega narodnega stanovanja. Ta dvojna borba pa je težavna stvar, ker list nima na razpolago nikakih posebnih virov in podpor. Kapitalisti nas gledajo po strani, ker upravičeno bičamo njihove pojme o nacionalnosti in nacionalnem delovanju, stoječ na stališču, da »bogastvo poraja obveznosti napram celokupnosti«, marksisti nas pa itak sovražijo in psujejo Po krivem za »fašiste« in bogvekaj. V resnici smo le za nepotvorjeno nacional-no-socialno miselnost, za poštenost v javnem življenju, za boj proti vsem nemoralnim pojavom korupcije in podobnih stvari. Če torej v naši javnosti še ni ‘zumn nacionalni čut, obenem pa živa Potreba po glasilu z novimi idejami bo-bodočnosti, potem smo prepričani, da bo ysakdor rad naročil naš list ter istega Priporočal tudi med znanci in prijatelji. 2 zvišano naklado lista se bo eventu-ahio lahko zvišal obseg lista, rastla pa bo tudi njegova borbenost proti vsem, bi se upirajo iz kakršnihkoli razlogov močni, nacionalno konsolidirani, social-ko-napredni epohi jugoslovanskega na-ro^a. Izhajajoč iz ideologije šestojanu-arskega manifesta Nj. Vel. kralja, bo »Borba« najmanj toliko storila za poglobitev nacionalnega gibanja, kakor ?rPgi podobni listi, ki pa razun plitve muzeologije o »narodu« in »narodnosti« p® vedo nič konkretnega povedati o tem, kpko naj se zgrade temelji boljše naro-bpe bodočnosti. Beg z grude Brezposelnost po mestih in industrijskih centrih ustvarjajo tudi nepotrebni ubežniki matere zemlje — Potreba nujnih ukrepov —.................. mmmmm Treba je samo nekoliko pogledati v razdrapane razmere na našem delovnem trgu, da pridemo do porazne konstatacije: brezposelnosti bi bilo pri nas po mestih in v industrijskih centrih skoro za polovico manj kakor danes, če bi ne bilo dotoka nepotrebnih delovnih ponudnikov z dežele. Sicer je res, da imamo kraje, ki so na zaslužek direktno navezani, ker bi sicer bila popolnoma ogrožena eksistenca njih prebivalstva. O teh ljudeh pa ne mislimo tu spregovoriti jasno besedo. Gre le za tiste mlade fante in dekleta, ki imajo na deželi bodisi kot člani kočarskih ali viničarskih rodbin, še vedno dovolj dela, sigurno hrano in stanovanje ter skromno obleko, ki pa iz povsem drugih — nesocialnih — razlogov silijo v mestne tovarne, ker jih mami pro blematično večji tedenski zaslužek. Po mestih z razpredeno tekstilno industrijo je opažati močan dotok delavk z dežele, ki jim delo za strojem mnogo bolj »konvenira« kakor pa razna poljska in vinogradniška opravila. Na ta način je marsikatero dekle že prišlo v Maribor, češ, tu bom »frajla«, in na Borzi dela jih kar mrgoli takih ponudnic, ki odklanjajo sluz be kot služkinje, ker je pač mikavneje, imeti trajne kodre, boljše perilo, lakova-ne čeveljčke, flor-nogavice in drug ženski lipš. Mika jih tudi prosti čas po delu, kino itd., skratka: odtujevanje kmetijskemu delu je na pohodu, in če mezde v tekstilni industriji ne odgovarjajo delu in naporu, je temu kriva prevelika ponudba s podeželja, tako da morajo mnoge hčerke in sinovi mestnih delavcev in pripadnikov nižjih slojev, čestokrat postopati brez dela, ker so v prvi vrsti njim namenjena mesta že zasedle delavke in delavci z dežele. Ni dvoma, da se je spričo takega dejanskega položaja v precejšnji meri premaknila socialna struktura tako okolice mest kakor tudi industrijsko važ nih mest samih. Ne more pa biti v interesu delavstva po mestih in v industrijskih krajih, ako se vsled abnormalnega dotoka neizkušenih in zato cenenih delavnih sil s podeželja ustvarjajo vedno slabši delovni pogoji. Tu( pa prihajamo že do organizacijskega problema naših delovnih borz, ki vrše samo birokratsko funkcijo enostavnega posredovanja, ne da bi bile obenem tudi nekake posvetoval niče za pritiskajoči kader ponudnikov. Ne mislimo obtoževati, zavedamo se tudi gmotnih in organizacijskih težkoč pri borzah dela, toda nekaj se bo moralo ukreniti, da se bo vsaj zajezilo nadaljnje »rustikalitziranje« delavskih vrst po mestih in industrijskih centrih. Beg z grude je tako nevaren in škodljiv pojav, da bi mu morali posvetiti svojo pazljivost ne le po mestih, nego tudi na deželi, in sicer vsi tisti, ki imajo količkaj upliva na svojo sredino. Res je, in žalostno je, da so cene kmetijskih produktov padle tako nizko, da že lahko govorimo o nekakem minimumu rentabilnosti, toda to še ne opravičuje malodane paničnega bega s podeželja v mesta, zlasti ne tani, kjer še ljudje za silo morejo shajati. Iz omenjenega sledi, da bo treba nekaj ukreniti, če hočemo zajeziti beg z grude. Ni namen teh vrstic, predlagati konkretnih ukrepov, gre le zato, da pokažemo na zevajočo rano v narodnem telesu in na potrebo njenega radikalnega zdrav ljenja. Predvsem bo treba sistematične propagande za konsumiranje domačih kmetskih proizvodov. Banska uprava Dravske banovine je že izdala lep koloriran plakat »Pijmo mleko!«, organizirati bo treba po mestih kmetijsko-pospeše-valne razstave, opozarjati moramo na važnost kmetskega stanu, in vzvišenost kmetskega dela. ki se ga glede intimne povezanosti med človeokm in naravo ne banovinskega kakor sreskega — našlo ne kak fond za nagrade tistim kmetskim delavcem in delavkam, ki so se po občinah posebno odlikovale s pridnim delom in vztrajnostjo pri enem in istem gospodarju. Nemški narodni socializem je v tem oziru lahko vzgled. V Nemčiji so po mestih priredili »kmetske praznike žetve«, ki so izzveneli v pravcate poklone mestnega prebivalstva pred kmetom, »hranilcem naroda«. Kar jc liberalistična doba zgrešila, se mora popraviti. Če že ni drugače, si moramo samo pomagati. Omalovaževanje kmetskega dela in poslanstva mora izginiti, saj živimo — za Boga milega! — v kmetski državi. Šola, cerkev, oblasti, organizacije: vsi so poklicani izprašati svojo vest, koliko je v tem pogledu že zamujenega. Borze dela bo treba preurediti, da bodo lažje zajezile dotok nepotrebnega delavstva v deželo, to je vprašanje, ki se vsiljuju in ki ga bo treba na en ali drugi način rešiti tako, da bodo zavezani interesi kmetijstva na deželi in more primerjati z nobenim drugim. Mor da bi se iz naših kmetijskih odborov — 1 delavstva po mestih.__ Delavci! Nameščenci! Vsi na branik za svoje pravice! Kaj hoče:o delodajalci ? - Poizkus novelizacije obrtnega zakona - Tudi mi zahtevamo: zakon o minimalnih 1 ...... — like na 14 dni. Delodajalci pa predlagajo naslednje odpovedne roke: za delavca z dnevno plačo odpovedni rok 24 ur, za delavce s tedensko plačo 48 ur, za delavce z mesečno plačo pa 14 dni. (Vsakemu bo jasno, da se bo večina delodajalcev »potrudila«, da bo delavstvo plačevala dnevno, največ tedensko!) V primeru bolezni je po sedanjem § 210 obrtnega zakona imel delavec pravo do sedemdnevnega polnega zaslužka. Delodajalci predlagajo samo tri dni!! Po § 244. obrtnega zakona je bila kompetenca obrtnih sodišč za spore do 12.000 dinarjev. Po predlogu delodajlacev se naj zniža za spore do 3.000 dinarjev! Terjatve za plačo, nadure itd. so po § 330. obrtnega zakona zastarele po treh letih. Delodajalci predlagajo, naj zastarijo že po šestih mesecih!! Naši vajenci so bili že doslej tako izkoriščani, da je bila nujna reforma zakona o vajencih. Delodajalci, svesti si dobička, ki jim ga donašajo brezplačne moči vajencev, so predlagali naslednje tozadevne izpremembe: Minimum vajeniške dobe se podaljša od dveh, na tri leta. — Obvezno obiskovanje strokovno nadaljevalnih šol se naj ukine. — Ukine naj se tudi odškodnina vajencem, ki jo predvideva § 267. obrtnega zakona. — Ako prekine vajenec po svoji krivdi uk pri enem poslodajaicu. se mu pri drugem ne sme vračunati. (Kam meri to bo tudi jasno: da bi se lahko vajenca čimbolj izkoristilo v strahu pred odpustom!) — Najlepše pa je to: šolski pouk se mora vršiti vsako nedeljo od 8. do 12. ure in po tri ure ob delavnikih po dovršenem poslu (po 19. uri). To bi bila vajencu odvzeta vsaka možnost iz-venpoklicne izobrazbe, gojenja sporta m telovadbe. Že itak razširjena tuberkuloza med obrtniškim naraščajem se bi stop njevala!) Delodajalske zbornice so skrivaj pripravljale nov udarec na delavstvo. Na zahrbten način so skušale vtihotapiti v že itak za delavstvo dokaj neugoden obrtni zakon spremembe, ki bi napravile delodajalce za vsemogočne, delojemalce pa za brezpravno rajo, ki bi bila prepuščena njim na milost in nemilost. Že v naši zadnji številki smo poročali, kako o tem molči naši časopisje, poročali pa smo tudi na kak način je ob tej priliki postopala Delavska zbornica in s kakim demago-štvom so šle na delo rdeče strokovne organizacije. Mi vse to samo ugotavljamo, delavstvo samo pa si naj ustvari sodbo o svojih »prijateljih«. Predlogi pa. ki jih je poskušala z nove-lizacijo obrtnega zakona doseči Delodajalska zbornica so taki, da v ničemer ne odgovarjajo duhu 20. stoletja in so ponižujoči tako. da jih delavstvo na noben način ne bo akceptiralo in da bo zaustavilo vse sile, da se ta namera prepreči. Predlagana sprememba pa ne zadeva samo delavstva, temveč tudi nameščenstvo, ki bi enako bilo oropano že itak skromnih pravic. Skratka: predlagane spremembe so take, da bi še bolj zasužnjile delavstvo in nameščenstvo, mu odvzele še tiste skromne pravice, ki jih črpa iz sedanjega obrtnega zakona. — Naj navedemo samo nekaj glavnih predlogov za spremembo obrtnega zakona. — Najhuje je‘vsekakor prizadeto delavstvo. Glav ne izpremembe bi bile te-le: Poskusna doba, ki je bila po § 233. obrtnega zakona določena na >en mesec in se je v tem mesecu službeno razmerje lahko prekinilo vsak čas brez pred-hodne odpovedi, se naj podaljša na dva meseca. (Vsakomur je jasno, za čem pri tem delodajalci stremijo!) Odpovedna doba je bila doslej po § 234. določena za vse delavce brez raz- Stran 2. »BORBA« V M a r i ti o r u , dne 15. VI. '1934. Glavni napad predloga delodajalcev pa je naperjen proti zasebnim nameščencem. Po predlogu delodajalcev bi ogrom na večina uradništva bila izenačena »pravicami« delavstva. Vsi odpusti odpadli, odpovedni rok bi bil enak od povednim rokom delavstva. To ie zaenkrat samo predlog delodajalcev, upamo ir, prepričani pa smo, da bo ostalo samo pri predlogu. Ta zahrb ten napad delodajalcev pa naj ne ostane brez posledic. Sedaj naj stopi na plan lelavstvo in nameščenstvo in zahteva tpremembo obrtnega zakona! Prva naša zahteva bodi: zakon o minimalnih mezdah delavstva. Sramota je, da pla čujejo deladajalci naše delavstvo celo po 50 par za uro trdega in napornega dela. Podružnice NSZ prirejajo dan za dnem protestne shode in pošiljajo na vsa merodajna mesta ostre resolucije. Delavci! Nameščenci! Udeležujte se teh shodov polnoštevilno! Sodite na njih ostro in brezobzirno, odločno pa zahtevajte revi zijo obrtnega zakona v svojo korist! „Slovansko izdaistvo" ! Dr. Karel Kramar v „Narodnih Listyh“ proti priznanju Sovjetske Unije s strani češkoslovaške vlade češki narodni demokratje odklanjajo pravkar izvedeno priznanje Sovjetske Unije s strani češkoslovaške vlade. Njih idejni in politični vodja dr. Karel Kramar ie napisal ob tej priliki v velikih »Narodnih Listych« uvodni članek, v katerem je zapisal med drugim: »Slovansko izdajstvo je dopolnjeno, največji slovanski zločin je storjen. Ne moremo si danes več misliti, da se bo našel še en sam Rus, ki bi bil pripravljen, žrtvovati eno samo kapljico krvi za tiste, ki so se na tako odvraten način pokazali nehvaležne. Vsi dobri Rusi si morejo danes misliti, da so bile milijonske človeške žrtve ruskih ljudi zastonj in da nismo vredni velikega daru ljubezni in lieroiz-ma ruskega človeka. Zelo se bojim, da bo kletev vseh tistih, ki so padli za našo svobodo in ki se šc danes zanjo žrtvujejo, da bo kletev milijonov mrtvih večno obremenjevala slovanske narode. Bojim se, da bo narod češkoslovaški nosil sledicel« Izdajstvo avstrijskih socialističnih prvakov Beograjsko marksistično giasilo pere avstrijskim sodrugom glave — Marksisti v lastnem zrcalu po- Za združitev naešonainih gibanj V Jugoslaviji imamo sedaj že celo vrsto pokretov. ki imajo slične tenence in cilje. Tu je na primer naše narodno-so-cialno gibanje, onstran Sotle imajo Ju-gbslovensko akcijo, v Dravski banovini je zavzel velike dimenzije »Boj«, sami pojavi, ki dokazujejo, da je narod sit ofi-ci jel nega strankarstva ter da si želi enega velikega vsenacionalnega gibanja. Srar.ka je stranka in strank je narod že do grla sit. Narod si želi dinamične razgibanosti kot izraz močne politične volje Bilo bi torej zelo umestno, če bi se poklicani činitelji teh pokretov, h katerim prištevamo tudi razna mladinska gibanja, znašli na eni platformi, in sicer tako, da bi se pogajali vsaj za ustanovitev ene federacije vseh identičnih gibanj, če že popolna spojitev iz politično-kemičnih razlogov ni mogoča. Dobro bi torej bilo, če bi ti činitelji začeli o tem razmišljati.’ Prenagliti se sicer ni treba, zavlačevanje tega vprašanja pa tudi ne bi bilo koristno. Beograd, 13. junija. Tukajšnje »Radničko Jedinstvo«, glasilo marksizma v južnih krajih naše kra. 'jevine, nekoliko drugače tolmači izdajstvo avstrijskih socialističnih prvakov ob priliki državljanske vojne v februarju anskega leta. Ker prinaša mariborska » V ol k s s t i m m e « in z njo tudi »D e-a v s k a politika« razne rekapitulacije teh dogodkov iz avstrijskih peres, pa bodi v »Borbi« dovoljen ponatis članka, ki ga je objavilo »Radničko Jedinstvo« in ki pomeni uničujočo kritiko bojazljivosti avstrijskih socialističnih prvakov. Kritika je tem pikar.tnejšai ker prihaja iz rdečega tabora in ker se bratci medsebojno temeljiteje poznajo. »Radničko Jedinstvo« piše: »Kada je izbila krvava pobuna austrijskih radnika protivir vlade dr. Dollfussa, onda se najveći deo vodja austrijske socialne demokracije i austrijskih sindikata poneo skroz i skroz kukavički i sramno. ovoj krvavoj pobuni ti kojoj se reša-vala egzistencija austrijskog proletarija-i njegovog pokreta, izuzev dr. Bau-era i Deutscha, skoro niko od drugih socialističkih prvaka nije se čuo živ. Oni su jednostavno dezertirali iz borbe. Mno-su to učinili na taj način, što su se. još u samom početku pobune, dali uhapsiti od strane vladinih organa ili što su sami prijavili ovim organima radi lapšenja. Medjutim, ovih dana su skoro svi ovi početku pobune pohapšeni socialistički vodji pušteni od strane vlade dr. Dollfussa na slobodu. To je izazvalo nepopisno moralno osudu i moralno gnušanje ne samo u svima redovima avstrij-skog proletarijata, nego i u svima drugim čestitim političkim krugovima. Jer to puštanje ovih socialističkih vodja na slobodu došlo je kao posledica jedne sramne i izdajničke pogodbe ovih vodja sa dr. Dollfussom. Naime, dr. Dollfuss je dao opštu omne-stiju ovim socialištičkim vodjam, sa jedne strane zbog toga, što su mu oni iz javili lojalnost i privrženost i sa druge strane zbog toga, što su mu dobrovoljno predali u šake celokupnu imovinu austrijskih sindikata, koja je bila preneta Švajcarsku. Taj sramni posao obavili su, u ime ovih socialističkih vodja, istaknuti sindikalni funkcijoner Franz Kogler, Alois Bauer i Emil Šafranek. Oni su, u početku pobune, takodje bili uapšeni. Ali su nedavno iz zatvora iznenada pušteni na slobodu i nad njima je svaki krivični progon obustavljen. Oni su iz Austrije, u pratnji jednog civilnog policaja, krenuli u Švajcarsku, gde su iz banke podigli milijunske svote sindikalnoga novca i sa tim novcem se, opet u pratnji toga civilnoga policaja, vratili u Austriju, gde su ga predali vladi dr. Dolltussa. Dakle, po tu cenu izdaje radničke klase i predaje njenog novca vladi dr. Dollfussa, ovi socialtstičkt prvaci su dobili amnestiju i slobodu. Medju ovim, na ovaj način amnestiranim soeialističklin vodjama nalaze se: đr. R e n n er, đr. E11 c n-b o g e n, D a n n e b e r g, S c h n e i d -manu, FS r e 11 n e r, S n e i s e r, W e -b e r, Sever, F r i e d j u n g i drugi. To su sve socialistički narodni poslanici, opštlnski odbornici, visok? partijski funkcioneri, profesori univerziteta, advokati Ud, Koliko je velika ? sramna izdaja ovih socialističkih vodja, najbolje se vidi iz toga, što je vlada dr. Dollfussa zabranila austrijskoj štampi, da ma šta o tome piše.« Kako je nemška mladina sodila socijalni demokraciji Pregled Val terorja v Avstriji V sosedni republiki, Avstriji, se nikakor ne morejo pomiriti. Vlada, ki jo odklanja nad 70 odstotkov avstrijskega prebivalstva, se nahaja v obupni defenzivi proti naraščajoči opoziciji narodnega socializma, ki mn pa marksizem, kolikor ga je še ostalo po februarskih dogodkih, pridno sekundira. Ob koncu preteklega tedna se je razlil po Avstriji nov val terorističnih napadov na železniške objekte, poslopja itd., prasketale so pedarde in eksplodirali so- peklenski stroji v takem izobilju, kakor ga niso bili vajeni niti Makedonci. Pri tem pa so storilci po dobro izdelanem načrtu strogo pazili na to, da ni bilo človeških žrtev. Na mestih, kjer so bile take eksplozije, so našli celo listke, naj se vla-kospremno osobje ne boji, kajti boj ilegal ne in neznane opozicije velja samo materijalu, ki ga vlada mora obnavljati, če noče izzvati inozemstva radi internacionalnega prometa preko avstrijskega ozemlja. Par storilcev so že postavili pred p-reki sod, toda vlada si ne upa še prilivati olja v ogenj in tako tudi ni bilo smrtnih obsodb. Vsa znamenja kažejo, da se nagiba era DoUfussovega kurza v Avstriji svojemu concu. Ker je marksizem že prej izgubil vsled strahopetnosti marksističnih prvakov vse šanse za zadnjo bitko, ne , more biti nobenega dvoma, kje bo zmaga. Triumfiral bo naposled hMerizem, ki je zajel vso avstrijsko mladino in srednjo generacijo do povprečno 35. leta. iStara generacija se poleg oiicielnega apa -rata še edina navdušuje za »samostojno Avstrijo« in za povratek »presvitle dinastije Habsburžanov«. ugoslovensko-francoski odnošaji Poravnafte naročnino! JCatv Gosposka ulica 13 Nov pokret ima z ozirom na čas trajanja v sebi nekaj mladega in to: čim bolj je nov, tem mlajši je. Tu najdemo prvo psihološko povezanost, ko se -druži mlado z mladini. Mladina je v svojem duševnem čutenju zelo občutljiva in hitro spozna v markiranem pokretu prepleskano strankarjenje. Zato je zanjo dosegljiv le pokret, ki sloni na izmeritvi ekstremov: brezkompromisnost, asentimental-nost. To je v tesni zvezi z ničejanskim sanjarjenjem mladega človeka, pa bodi ta desničar ali levičar. Mlad človek se zave svojega življenja v prekipevanju svojih sil, spozna nesmiselnost životarenja starega sistema in Joče z odločno, a naivno gesto zasukati svet na svoj tir mišljenja. Včasih je tudi idealizem naivnost, ako n. pr. mlad, neizkušen človek v svojih načrtih ne upošteva vseh vulgarnih zakonov življenja. Od tod naivne prognoze in naivni programi. Nevarnost je tudi v tem, da je že marsikateri »žid« ogoljufal mladega naivneža, ko je izrabil njegove težnje v svojo korist. Tako so se tudi našli ljudje, ki so razkazovali naivnemu, delavstvu in naivni mladini prizore iz rajskega življenja, uvrstili potek prizorov v -znanstven sistem, da je bilo vse neovrgljivo, v znanosti utemeljeno in zasidrano ter od poedinca nepremagljivo. Socijalna demokracija je institucija, ki z vsemi psihološkimi pripomočki zasužnjuje sočloveka v zaverovanje v preteklost. Saj je njena krilatica . . . »če hočemo ta problem pravilno razumeti, moramo začeti z -dobo, ko je postajal človek družabno bitje«. Istočasno pa ga zavaja v zamaknjenje, v bodočnost, da ga lahko v njegovi duhovni odsotnosti mirno »opljačka«. Socialni demokrati tvorijo kasto, ki ne prodaja svojih .psiholoških izsledkov. Ne strelivo, tudi ne denar — ne vladata sveta, niti ga ne ustrahujeta. Tudi dialektični materi-jalizem je le strašilo. — Orožje sodobnega razumnika je psiholo- gija, z njo zasužnjuje človek sočloveka, da mu služi. To. spoznanje, da moderni, historično razvojni sistem iskanja materije, ni sistem iskanja materije, ni sistem celotnega življenja, je nestalo v nerazumevanju mladine s strani starih. To je bil prvi polom nemškega marksizma med mladino, ko ni več zaupala prefriganim ali pa idealistično naivnim mentorjem. Začenjala je doba obupavanja, ko se je pričela čutiti osamljeno, izrabljeno, nemočno, od starih pokvarjeno in nezmožno pozitivnega življenja. Nekateri so obesili filozofiranja »na klin« in se vrgli v praktično izvedbo materijalističnih naukov: življenje je samemu sebi namen, torej ne misli, ker ni časa, raje živi, kakor si se naučil: šeksus, glad žeja; gibanje materije, dinamika: šport, rekorderstvo, šport ni fanatizem brez sleherne duhovne vsebine, ker duhovni svet je stvar buržu-jev, ker so le ti toliko neumni, -da se spuščajo v reševanje nerešljivih problemov. Torej misli le bur-žuj? — Misleči del mladine pa se je zatekel v razkro-jevalno izživljanje, pesimizem, negativizem, življejnski zastoj, ali pa je preskočil v »življenjsko akrobatiko«: komunizem. Mladina je preživljala svojo življenjsko krizo, ki jo je premagala zdrava,11 sveža vitalnost mladine, ki je prišia do duška v vstajajočem pokretu. Nič pred-sodkov, brez cmerikanja smelo na dan, v življenje! Bilo je iskanje in smelo riskiranje; pozitivno uveljavljanje samega sebe. Našit so se ljudje, ki so razumeli zdravi moment ustvarjanja v življenju mladine in zgodilo se je, da je mladina usmrtila nemško socijalno demokracijo, kot maščevanje za vse njene laži in goljufije. Socijalna demokracija se je prikazala kot pretepen perverzni starec, ki je hotel v svoji degeneriranosti živeti ob zdravem, mladem telesu. Mladina je spo-znala njegovo hinavščino in se maščevala. Poset našega zunanjega ministra v Parizu je na viden način manifestiral sta ro in preizkušeno prijateljstvo med obe-ma državama. Ves francoski in tudi osta-svetovni tisk se je bavil s teni obiskom, ki je padel časovno pravkar v zanimivo fazo mednarodne politične situacije. Francoski zunanji minister Barthou si je zamislil na podlagi ideje o varnosti kot pogoju za poznejšo razorožitev sistem regionalnih paktov, s katerimi bi se povezale Francija, sovjetska Rusija. Mala antanta in države podpisnice balkanskega sporazuma. V razgovorih med g. Jevtičem in francoskim zunanjim ministrom pa ie igralo prav odločilno vlogo tudi vprašanje jugoslovansko-itali-iansk-ega zbližanja, ki ga hoče Francija na vsak način pospešiti, ker ji- tako vele-vajd interesi zasnovanega sistema varnosti. Listi so poročali celo o možnosti francosko-italijansko-jugoslovansko prijateljske pogodbe. Ko pišemo te vrstice, je g. Jevtič že v Beogradu, tako da bodo prihodnji dnevi pokazali, kakšen je 'rezultat pariških razgovorov. Oborožitvene težnje Od'kar so uspavali ženevsko konferenco in odkar se tam še samo pomsakrj-jejo o raznih brezpomembnih »subkoruT sijah«, je nastalo pravcato tekmovaui6 v oboroževanju. Vse države se pripravljajo v smislu pregovora« si vis paeert« para beilum«. Francija zvišuje milja1'' dne kredite za vojsko in mornarico, v angleških tvornicah in ladjedelnicah de' lajo z mrzlično naglico. Japonska spj0*’ ne prikriva svojega mrzličnega oboroževanja in Italija je pravkar pričela gradnjo dveh bojnih križark po 35.0°^ ton. Po vsem tem je tudi razumljivo, za' kaj Nemčija za časa razorožitvenih P°' gajanj ni držala križem rok. Po teh znakih sodeč, se nič dobrega ne pripravil' je pa tudi stara resnica, da se napovedanih revolucij in konflagracij ni nikda bati. Leta 1914. je bilo tako tiho, nič * motilo idile, razun par oblačkov na 11 ' ricontu, pa je vendarle zagrmelo, da ■> nevihta trajala cela štiri leta. Veli vlogo igra v oboroževanju tudi vpr_a' sanje zaposlitve in profita pri nakuP in dobavi materijala. Mir sam pa nj l ' ko ogrožen, kakor bi človek mislil n prvi pogled, ker za vojno primanjkuj denarja in predvsem moralne 'priP[a, lienosti tistih, ki bi morali v streis O R B Ki Člani „čeke" in državni pravniki v mrežah korupcije - Iz boljševiškega „raja" Dne 2. januarja I. 1933. je izdal glavni izvršni odbor komunistične stranke v Moskvi znan dekret o »čiščenju« stranke, ki Še danes, skoraj po preteku poldrugega leta, ni končano. V prvi etapi — t. j. do zadnjega kongresa stranke — so »Čistilne« komisije pregledale obisti 1,058.153 članov in od teh izključili celih 17% radi »buržoaznega« ponašanja in kršitve politične discipline. »Čiščenje« ie naperjeno v prvi vrsti proti silno razpredeni korupciji, ki potemtakem ni samo nekak monopol nacionalnega m meščanskega zapada, kakor pridigujejo ob vsaki priliki apostoli zveličavnega marksizma, v drugi vrsti pa proti raznim nacionalnim pojavom, sredi boljševiškega »paradiža«. Sedaj še hočejo prerešetati 745.360 članov stranke v severnem Kavkazu, v guvernijah Harkov, Černigovsk’ in Dnjepropetrovsk, v ruski Srednji Aziji, ob Črnem morju ter v guverniji Gorki (Nižnoj Novgarod). Sovjetske oblastvenike v Moskvi je Že nekoliko strah pred ogromno korupcijo, ki gloda že živčevje političnega sistema današnje Rusije. V zadnjih mesecih so odkrili celo vrsto ogromnih afer, čijih nosilci in krivci so bili člani zloglasne »čeke« in med katerimi se nahajajo celo državni pravdniki, torej tisti, ki bi bili po svojem poslanstvu najbolj poklicani, lebdeti nad moralno čistostjo sovjetske državne uprave. Pri čiščenju pa te uradne komisije doslej niso imele'lahkega posla, ker se je ugotovilo, da člani sovjetov — zlasti pa na deželi — kujejo svoje zarote navzgor s pomočjo brezkompromisne molčečnosti. Zato pa je Moskva pozvala pokrajinski tisk, naj brez ozira na osebe in funkcije pomaga s svojimi odkritji »čistilnim« komisijam v njih težavnem poslu. Bolj zanimivo kakor • boljševiška korupcija, pa je za nas Južne Slovane dejstvo, da v Rusiji kljub divjaškemu terorju režima nacionalna ideja še ni umrla. Probujajoči se nacionalizem v Ukrajini in pa v ruski Srednji Aziji dela Moskvi hude skrbi. Kako močno je to nacionalno gibanje zlasti v Ukrajini, je razvidno že iz golega dejstva, da ukrajinski boljševik! (v diametralnem nasprotju z moskovsko politiko) podpirajo ukrajinske nacionaliste v šolstvu, r.a univerzah. V Kijevu, torej glavnem mestu Ukrajine, so razmere s stališča Moskve tako razdrapane, da so morali štiri petine občinskih svetovalcev nadomestiti s samimi funkcionarji iz Moskve. Nič boljše pa ni v srednji ruski Aziji, kjer igrajo poleg nacionalnih razlik in predsodkov še tudi plemenski, socialni in verski momenti odločilno vlogo. Popolno uničenje kmetske svobode potom »socializacije agrane produkcije«, je izzvalo revoltirane posestnike, da so našli v bližnjem Afganistanu in v Perziji pomoč v obliki orožja in municije, tako, da jih je Moskva v gvezilski vojni le težko krotila. Nacionalistična gibanja pa so nastala tudi v severnem Kavkazu ter med tatarskim prebivalstvom v Krimu. Kljub oficielnim tiradom Moskve je danes že dognano, da se boljševizem v ruskem narodu krha, ker se poraja na obzorju solnce nacionalne ideje. Še leži mrak nad Rusijo, nobenega dvoma pa ne more več biti o tem, da bo boljševizem kla-verno odigral svojo nepopisno krvavo vlogo. .> --/.Au .50.000 adres bo fmO! »Veliki adresar za mesto Maribor in širjo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakega, kl rabi adrese, ker bo adresar popolen in bo vseboval vse osebe s točnimi adresara?. Žurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Maribora. Gregorčičeva ulica 26. telefon 29-70. Za jugoslovansko mladino ni mesta y strankah! Ona se naj oklene zdravih pokretov! Našo mladino se često hvali in to s polnim pravom. Vse nOve in zdrave ideje najdejo v mladini najvnetejše pristaše, vsi novi idejni pokreti pa najzvestejše naslednike. Zato vsak pokrc skuša, da dobi v svoje vrste čim več mladine, kar ie povsem razumljivo: mladina je vedno bila In bo glavni nosilec borbenosti in idealizma. Naša mladina, ozir. njen velik del, je danes daleč od onega velikega idealizma, ki ji je namenjen v življenju naroda. Takoj pa je treba povdariti, da ni kriva mladina sama starija, ki ie danes v njenih vrstah. Današnja mladost nosi v sebi "vse dobre in plemenite kali, ki so jih bravtako nosile generacije pred njo. Edino kar je: Te kali se niso mogle razrasti. Gladina, idealna in neizkušena, v povojnem kaosu ni mogla najti svoje prave •mije. Zato tudi ni mogla dovolj močno noseči v naše javno življenje. Nasprotno Pa so našle močan refleks v njenih vrstah žalostne in jalove strankarske borbe, m se jih je tudi mladina poprijela z mladostnim žarom. Povsem ista neorientiranost, ki je vladala po vojni v vrstah starejših, se ie prenesla tudi na mladino. Ni pa bilo nikogar, ki bi mladini pokazal pravo smer, pravo pot, ki bi jo morala hoditi. Logična posledica idejne neorientiranosti mladine je bila. da ni mogla nikjer uporabiti svojega vpliva na razvoj prilik v našem javnem življenju. To stanje vlada deloma še danes, ne sme pa trajati več olgo. Taka brezidejna orientiranost ni dostojna naše mladine. Današnja mladina si naj postavi za vzor predvojno mladino. Predvojna mladina je bila edinstvena, stala je v isti črti in imela iste Smotre. Medtem ko so politične skupine s kompromisi in državopravnimi debatami podaljševale življenje avstro-ogrske monarhije, je takratna mladina prešla k realnemu delu. Pričela je ostro in brezkompromisno borbo za svoje ideje in za uresničenje narodnih idealov. Njen vpliv je rasteh Svoje ideje je ta mladina prenesla tudi na starejše generacije in politične skupine in jih prisilila k delu. Vse to je pripomoglo k ustvaritvi uresničenja narodnih idealov in k propadu av-stro-ogrske monarhije. Mladina je v tem razdobju našega nacionalnega preporoda storila svojo dolžnost v polni meri. Jugoslovanska mladina je bila tudi med vojno na.svojem mestu in doprinesla svoj velik oboi k naši osvoboditvi. Bila je vedno v prvih vrstah-z orožjem v rokah, da se bori za ustvaritev idej, ki jih je propovedovala za časa miru. Medtem ko je del te mladine rušil Avstrijo v redovih dobro-voljcev, je drugi del izpodkopava1 doma temelje trhli stavb: — in zato polnil njene temnice. Današnja mladina pa je razdvojena in nezadovoljna, razočarana nad vsem in nad samo seboj. To je konstatacija, ki ni razveseljiva. Tega pa ni kriva ona sama. Bila je tolikokrat prevarana in izrabljana, z njenimi ideali se je trgovalo, jih blatilo in ni čudo, če je večji del mladine postal popolnoma — pasiven. Iz tega stanja pa je treba najti izhod! Ta izhod mora najti mladina sama! Uvideti mora, da za njo ni mesta v stran kah!!! Za sebe mora najti drugo polje interesa, kjer bo lahko razvila svoje sile v pravcu prave in koristne delavnosti. To polje pa ji bodi: delo za nacionalen, socialen in s tem v zvezi kulturen napredeh našega naroda! Nacionalni program današnje mladine bi bil: velika in edinstvena jugoslovanska država z enim in edinstvenim jugoslovanskim narodom! Poleg tega na- cionalnega programa, pa mora mladina imeti tudi svoj socialni in kulturni program. V sedanjosti pa se vsi trije programi tako vežejo medsebojno, da lahko Tečemo, da, je nemožen vsak nacionalni pokret, ki obenem ne^b: vseboval tudi socialnost in kulturo.1 čas, v katerem živimo, to potrjuje najlepše. Beda našega kmeta in delavca, brezposelnost tako med delavstvom kot inteligenco, so pojavi, ki morajo zainteresirat: vsakega pravega nacionalista in ga prisiliti, da išče izhod iz tega. Nemožna je velika Jugoslavija, če ne bo v njej zadovoljnega naroda. Nacionalno-socialni program je danes tako važen in stvaren, da mora okoli sebe zbrati velik del mladine, ki bo posvetila vse sile za dosego smotrov. Na osnovi tega naeionalno-socialnega programa bo grajena lepša bodočnost. Prava, jugoslovanska mladina se bo oklenila zdravih pokretov, ki streme za socialnim, nacionalnim in kulturnim preporodom velike jugoslovanske države! Maribor Mimogrede V nekem ljubljanskem glasilu se ustvarja mnenje, kakor da je bojevniško gibanje »klerikalna« stvar, ki da se ga naj izogibajo pravoverni . monopolpatrijotje kakor gadjega .Nekam čudna je ta trditev, če pomislimo, da jc po mnenju te gospode popolnoma v redu, čfe kak bivši pristaš SLS pristopi edino k zveličavni stranki nronopolcev. Tako na primer nikdo ni protestiral, ko sta se pojavila v njih sredini (recimo) ljubljanski podžupan g. Evgen Jarcih pa sedanji senator dr. Rožič. Bilo bi res zlobno, imenovati ofi-cielnp stranko zaradi teh političnih konverzacij »maskiran klerikalizem«. Ravno tako je z bojevniškim gibanjem, v katerem so seveda tudi »klerikalci«, prav tako. kakor v omenjeni politični stranki, ki je pa radi tega prav toliko »klerikalna« kar je po trditvah »Jutra« baje .»klerikalen« bojevniški pokret, če' greš v politično skupino »Jutra«, si »nacionalen človek«, pa naj si je sedaj tvoja politična preteklost taka ali taka. Ge si pa tako drzen, da si usojaš še imeti kako drugo- mnenje, se avtomatično zbrišejo vse tvoje zasluge za nacionalno stvar, ker drugače po mnenju »Jutra« biti ne more. V Mariboru ima neki občinski prvak in odvetnik iz tabora nronopolcev za odvetniškega sub-stituta tovariša iz takozvanega »punktaške-ga« tabora in vendar še nikdo ni rekel, da. je dotični prvak radi tega »klerikalec«. Sodelovanje s »klerikalci« je dovoljeno le ju-trovcem, kakor imajo- monopol na pobijanje »punktaštva« samo pravoverni odličniki iz ožjega kroga »Jutra«. USTANOVNI OBČNI ŽBOR MARIBORSKEGA »BOJA«. V nabito polni mali dvorani Narodnega doma se je vršil včeraj ustanovni občni zbor združenja borcev Jugoslavije, »Boj«. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Peric je pozdravil številno navzoče tovariše, nato i>a je predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. Kralju in pozdravno brzojavko banu dr. Mar u-š i č u. Prisotni so stoje navdušeno pozdravili ta sklep. Besedo1 je- dobil nato tov. Vladislav Fabjančič, glavni tajnik in urednik »Preloma« iz Ljubljane. Govoril je še proti političnem dvoživkar-stvu (biti čjan J'NS in član »Boja«) v ostrem tonu podnačelnik delavmce državnih železnic, inž. G r u d e n, ki je zahteval izstop bojevnikov iz JNS. Govornik je v enournem govoru pojasnil postanek in smernice novega ljudskega gibanja v Dravski banovini ter zlasti na uhovit način zavrnil vse proti voditeljem tega gibanja izmišljene očitke ter je žel za svoja nad vse zanimiva izvajanja navdušeno priznanje. Po poročilih tov. K a p u s a in L e n a r t a je občni zbor končno izvolil novi odbor, ki je sestavljen takole: predsednik Franjo Geč, kapetan v p.: odborniki: dr. Janko Pihlar, Andrej S e -n č a r, Franjo S k u-šek, Fran Knez, dr. Vladimir Kralj, dr. Fran Pavl ič, Drago Tratnik in Franc Deželak. Namestniki so Albert Krapša, Janko Furlan in Jože Planinšec. V nadzorstvo so bili izvoljeni: sledeči tovariši: Hinko Saks, Rudolf Hrovat. Vekoslav Španger, Fran Kramberger, mag. ph. Drago Š e-ga, Jakob L a h in Josip Frelih. Sklepoma, se ie novi predsednik tov. Geč za-' hvalil vsem tovarišem za disciplinirani potek občnega zbora, ki se bo lotil sedaj velikega dela. SESTANEK DELAVSTVA. V soboto 16. t. m. ob 20. uri bo v gostilniških prostorih pri »Belem zajcu« na Meljski cesti sestanek delavstva mestne občine. Govorilo se bo o važnih dela v-skih zadevah, kakor: o starostnem zavarovanju. službeni pragmatiki in gospodarski politiki naše občine. Vabljeno je tudi delavstvo iz drugih tovarn! »DOMOVINSKI DAN« pri Sv, Marjeti v Pesnici, znana tradicionalna prireditev .pomladka in odbora Jadranske straže v tem lepem obmejnem kraju, se bo vršila 17. junija ob 3. popoldan pri g. Šikerju. Iz Maribora (Trg svobode) vozijo ob 2. uri popoldan avtobusi. Prijaviti se je treba pri JS v Mariboru.. Celie DELAVSKO PREDAVANJE. Podružnica Narodno strokovne zveze v Celju priredi v soboto 16. t. m. ob IS. uri pri »Skalni kleti« predavanje za svoje članstvo. Predaval bo tov. dr. Branko Alujevič iz Ljubljane o socialni zakonodaji. Vabljeni so tudi somišljeniki našega pokreta! Velenje USPELI SHOD NSZ. Preteklo nedeljo je priredila Narodno strokovna zveza v Velenju shod. ki je uspel v vseh ozirih. Vršil se je v Rudarskem domu, katerega je narodno delavstvo docela napolnilo. Kot glavni govornik je nastopil tov. Tone Bajt iz Maribo-bora. Obrazložil nam je prilike, v katerih živi današnje dni delavstvo, katerega brezobzirno izkoriščata tako inozemski kakor domači kapitalist. Ostro je kritiziral namero delodajalcev za izpremembo obrtnega zakona. Proti temu bo nastopilo delavstvo in nameščer.stvo skupno. Po obširnem poročilu se je razvila debata, v katero so posegli tov. Polanc, Pevec in drugi. Sklenilo se je tudi, da bo v juliju organiziran večji delavski shod v Velenju. Ob koncu je k organizaciji zopet pristopilo prav lepo število dela\-cev. Režica ob Savinji BILO SREČNO! Pred kratkim sta se poročila France Kolar, šolski upravitelj v Rečici ob Savinji in Marija Majerholdova, učiteljica v Bočni. Oba sta znana nacionalna delavca in naročnika našega lista. Želimo jima obilo sreče v skupnem življenju z nado, da bo njuno delo v prid zdravega nacionalnega pokreta podvojeno! Bilo srečno! Stam 4._ »BORB A« Proslava mednarodnega zadružnega dne „Vsi za enega, eden za vse!“ Kakor vsak veliki pokret, tako je določilo tudi zadružništvo en dan v letu, ki naj bi predstavljal praznik zadružne misli, obenem pa tudi praznik miru in sprave med narodi. Letos je Mednarodna zadružna zveza v Londonu določila 1. julij kot mednarodni zadružni dan. Zadružništvo, ki je danes ena najbolj razširjenih organizacij, pokret, ki si je osvojil že vseh pet kontinentov, praznuje in manifestira ta dan svojo misel, ki je po tolikih bojih in napadih ostala čista in nespremenjena, ostala taka, kakršna je bila prvi dan, ko se je porodila. Mnogo borb je že dobljenih, mnogo se jih še pripravlja, toda zadružna misel je neranljiva in ta zadružna misel zmaguje, vedno le zmaguje, ker je čista in neoskrunjena. Orožje ji je enakost, a ščit pravica, ki je in ostane nepremagljiva. Zibelka zadružništva je Anglija. V malem industrijskem mestecu Fevvnik so osnovali siromašni tkalci tamošnje tvornice leta 1769 prvo zadrugo, ki je pa o-usahnile. so vse te zadruge po kratkem življenju setih let začno kliti v Angliji nabavljahie zadruge kot rezultat potrebe pa tudi propagande. Toda radi organizatoričnih napak, pa tudi radi nepripravljenosti mas stala nepoznana. Šele po preteku petde- Na evropskem kontinentu je osnovana prva nabavljalna zadruga v Lyonu leta 1832 na iniciativo Charlesa Fonriera pod imenom »Resnična in socijalna trgovina«. Istega leta so osnovali pod vplivom F. Buchesa mizarji v Parizu slično zadrugo. Pod vplivom slabih žetev in gladu so se v Nemčiji in Švici koncem prve polovice 19. stoletja formirali razne združbe konzumentov. katere lahko smatramo kot predhodnike današnjih zadrug. Odslej se je stalno skušalo zadružno organizirati obrtnike in delavce, bodisi v cilju skupne proizvodnje ali pa z namenom skupnega kritja potreb. Napočilo je 1. 1844, ki pomeni v zadružništvu mejnik med temo in svetlobo, mejo med poizkusi ter realnim ustvarjajočim delom. Tega leta je vladala v malem tvorniškem mestecu Rochdalu (Anglija) velika beda, ki je bila posledica splošne bede, nastale radi vpeljave novih tkalskih strojev in neprestanih stavk. Na zborovanju tkalcev flanela, ki jih je neuspela stavka vrgla iz ravnotežja, je bila sprožena misel samopomoči, ki naj bi se uresničila z otvoritvijo male zadružne prodajalne. Tako je nastalo prva zadruga, ki je postala zadružni tip in vzgled vsemu svetu. Ker niso prejšnje zadruge uspele samo radi nepravične delitve dobička, je predlagal tkalec Charlec Howard, znan danes pod imenom zadružni Arhimed, da naj se prebitek podeli sorazmerno z nakupom v zadrugi. Istočasno je pa predložil tudi obrestovanje deležev. Na dan 31. decembra 1844. leta so v neki stranski ulici odprli majhen lokal, v katerem so imeli samo za 14 funt-šterlingov blaga in sicer: maslo, moko. ovseni zdrob in Zavedati se bo treba, da stojimo na časovni točki, ki pomeni ne le pregru-pacijo Evrope, marveč krizo celokupne zemeljske oble in njenih civrlizatorično povezanih kontinentov. Podobna je ta doba po zunanjih znakih propadanju zatona rimskega imperija in polom mediteranskega sveta. V strašnem, epokaliptič-nem somraku se svetlikajo obrisi velikega obračuna na Vzhodu, kjer se bo odločilo tudi o usodi Evrope in belega plemena še posebej. Pa bo kdorkoli dejal, da so le malo premračni vidiki, ki diktirajo to spoznanje v pero. Toda vprašajmo se raje, da-li je po svetovni vojni v resnici vladal mir? Vojno stanje sveče. Kmalu se je nabralo pred to branjarijo polno mestnih pobalinov, ki so zasmehovali uboge tkalce, »ki hočejo biti trgovci« ter na njih račun zbijali razne šale. Toda temeljni kamen zadružništvu je bil položen. Položili ga niso učeni ljudje, položili so ga revni delavci, 28 siromašnih tkalcev, pravičnih pionirjev, med katerimi je bila ena žena. Ne znanost, ne veda ni ustvarila današnje zadruge. Ustvarila jih je potreba sodelovanja in samopomoči. In iz tega skromnega zametka je danes vzrastla silna in o-gromna organizacija, silna po svoji moči, ogroimna po obsegu. Ta zadruga, ki so jo ustanovili pravični pionirji in so jo takrat zasmehovali, poseduje danes več-stomilijonsko premoženje, lastne plantaže, lastne parobrode in vlake ter lastne tovarne vseh vrst. Uresničila se je ona naša prislovica: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. če pogledamo na danes propadajoči kapitalizem in ga primerjamo z zadru-garstvom, vidimo, da stremi kapitalizem za gromadenjem kapitala in bogatenjem manjšine na račun večine, dočim zadru-garstvom odklanja dobiček in dovoljuje samo prebitke za kritje stroškov ter nabiranje zadružne glavnice, ki pa je in ostane vedno last onih, ki so jo ustvarili, last zadružnikov. Torej sta si zadružništvo in kapitalizem oprečna prav tako kot zadružništvo in komunizem. Dočim smatrajo slednji državo kot nekakega varuha narodnih mas in najboljše orodje za socialne reforme ter grade pravni in družabni red »od zgoraj«, ne smatra zadružništvo države primernim za socialni preporod. Reforme in socialni ter gospodarski preporodi prihajajo vedno le od osebnosti in socialni red je odvisen od lastnosti istih. V zadružništvu ni mesta borbi razredov, temveč širokemu sodelovanju vseh družabnih slojev. Samo v eni točki soglaša zadružništvo s socializmom in sicer v tem, da se mora človeška družba razumno preurediti. Tudi zadružništvo socializira, toda brez nasilja. Orisali smo v kratkih potezah nekaj momentov iz zgodovine zadružništva. Iz teh vrstic lahko vsak posname veliki pomen mednarodnega zadružnega dne, ki je pravzaprav ne samo praznik vseh zadružnikov, temveč še več, praznik vseh konzumentov, t. j. nas vseh. Zadružništvo ni privilegij samo nekaterih stanov, ni privilegij kast. Zadružništvo je pokret celokupnega človeštva, ki stremi, kot pravi Hans Miiller, za tem, da ustvari pravo ceno, ono ceno, ki je bila ideal srednjeveških cerkvenih očetov in filozofov, katere pa kljub vsem poizkusom niso mogli doseči. In vendar je danes ta ideal dosežen. Doseglo ga je zadružni-štvo-udruženje, ki teži za tem, da ukine dobiček. In ker je zadružništvo pokret, dostopen celokupnemu človeštvu, je ta-korekoč dolžnost nas vseh, da se zadružno organiziramo in 1. julija dostojno proslavimo mednarodni zadružni dan z geslom: »Vsi za enega, eden za vse.« smo beležili v teh letih v vzhodni Evropi in vzhodni Aziji, prav tako pa tudi v mali Aziji, severni Afriki in južni Ameriki. Mir ni bil mogoč v svetu, ki ga je civilizacija zožila in stisnila kakor zrak v kompresorju. Evropa je izžarevala civilizacijo tako dolgo, dokler slednja ni zavladala po vseh kontinentih. Čim bolj pa je postajala civilizacija skupna last. tem večja je bila paralelno njena moč razdejanja, kajti z njenim širjenjem so vstopile izvenevropske rase v boj za izkoriščanje in posest zemlje. V svetovni vojni so se borili vojaki vseh ljudskih plemen na evropskih in izvenevrop-skih bojiščih in s tem je bil uničen nim- bus bele rase, z njim pa njen privileg obvladovanja sveta. Trenutno je evropskim narodom še dana prilika, urediti to Evropo-, bodisi mirnim -potom ali z orožjem. Diplomatsko predigro velikega obračuna doživljamo ravno v teh dnevih, toda svetovne vojne se kljub njenim gr oz nim žrtvam ni smatralo za sodišče narodov. Ostal je le majhen evropski obračun v izmeri koalicijskih spopadov v preteklih stoletjih. Izvojevan pa ni bil v slični konstelaciji kakor bivše vojne, prinesel nam tudi ni ze-dinjene Evrope, nego njeno klaverno razbitost. Hermann Stegemann pravi v svoji knjigi »Weltwende«, da je bila to zadnja vojna, ki je videla marširati Anglijo v korist evropskega kontinenta, poslednji-krat je Francija poizkusila s svojo hegemonijo, zadnjikrat se je borila Avstrija -za svoj obstanek in bila je poslednja vojna, v kateri je Rusija nastopila še kot evropska sila. S tem pa je bil evropskemu imperijalizmu izkopan — grob. Že jutri se lahko vname borba za Evrazijo, ne oziraje se na to, da-li bi se pred obračunom v Pacifiku vnela še lokalno-kontinentalna vojna v Evropi. Takrat bo Evropa že stransko torišče in bojišče tega obračuna. Borba za Evrazijo bo nujno vključila borbo za Evropo, ki je le geografski del evrazijskega ozemlja. Sredozemsko morje je v tej nujno-vzročni zvezi centralno, ne obrobno morje, s tem »mare Kuttume beležke Za naš film! Treba je napraviti konec importu tu-jerasnega filma. _ Tuji filmi kvarijo našo mladino. — Narodno-obrambna važnost. Beograd, začetkom junija 1934. V zadnji številki smo prikazali situacijo okoli osnovanja samostojnega »Slovanskega filma«. Pri tem smo pustili popolnoma ob strani situacijo, ki jo ustvarjajo pri nas av-strijsko-židovski in rajhovski filmi. Iz vsega, kar bomo navedli danes, pa bo samo potrdilo činjenico, da “moramo Jugoslovani priti čimprej do svojega, vsaj pa slovanskega filma. Vsa jugoslovanska kino podjetja so vezana filmov, redko na kvalitativno boljše francoske in angleške filme. Glavno vlogo igra na import pretežno avstrijskih in nemških tu razumljivo »popularnost« filma, ne oziraje se na kvaliteto. Tuji, importirani filmi do-našajo prav lepe dohodke državi (carina, davek), kakor tudi kino podjetnikom. Nihče pa pri tem ne pomisli, da vse to ne odtehta škode, ki jo napravi često malovreden fiim. — Sodobni film je k-o-t moderna tehnična iznajdba (zvok, najnovejše: plastika!) takega pomena, da.mu mora slediti vsakdo, ki noče zaostati. Gre t-o tako daleč, da je film, oziroma kino postal de! življenjske potrebe sodobnega človeka. Naša narodna gledališča in prosvetna društva s svojimi predstavami ne morejo za njim, ker je povsem različen njih ustroj, način, predvsem pa gmotno stanje. Lahko bi rekli, da je film zrastel preko knjige, preko gledališča, In s tem je treba računati, ker se moramo zavedati vpliva, ki ga ima film na človeka, predvsem pa na mladino. Kinogledališča lahko nudijo za majhen denar vsakomur oddiha, zabave in pouka ta-korekoc »na brzu ruku«. Poset naših gledališč pa je onemogočen širokim masam radi sorazmerno visoke vstopnine. In knjiga? Saj mnogokrat v tej naglici člo-vek nima časa za čitanje, predvsem človek iz mase. In zakaj bi čital? Ves roman mu prikaže v pičlih dveh urah film in to poceni, kar je glavno! — Saj bi bilo do sem še vse v redu. Sedaj pa pride vzgojni moment povprečnega filma za narod, predvsem pa za mladino. Vedeti moramo, kaj nudijo importirani filmi kvalitativno. Prišli bomo do žalostnih za-ključkov, da je nad 70% importiranih filmov dvomljive, plehke vrednosti, preračunane na tendenco aii pa na najnižje instinkte človeka. In take filme gleda tudi naša mladina. Tej naši mladini se prikazuje življenje v taki osladnosti, da ni čudno, če mladina baš pod vplivom filma pogosto obupa nad samo seboj, ko v realnosti naleti na ovire. Ob vsaki priliki stokamo nad našo mladino. Njenih zablod dolžimo šolo, krivca se išče povsod, samo na to zlo ne pokaže nihče.* Koliko bi lahko navedli primerov o zablodah mladine, pa o tem prejasno priča naše dnevno časopisje v svojih poročilih. Film je oni, ki je vsilil mladini v zavest domnevo, da je življenje samo lahkoten flirt in pustolovščina, a ne boj za obstanek, na katerega je treba V M a r i h o r u , 'dne 15. VI. 1934. t intermim«, kakor za časa Cezarja in Teoderika. Prej je Sahara delila Afriko in Evropo. Sedaj je obmejni pas potisnjen med Kartum in Senegal. Severna Afrika, podložna nekdaj Rimu, je danes razdeljena med Francijo in Anglijo. Italija si je vzela Tripolitanijo, Sredozemsko morje pa je pridobilo politično važnost kot v davnih epohah. Odkar je Napoleon stopil na tla Evrope, se je pomembnost severne Afrike še povečala. Evropa pa v jugovzhodu ni imela sreče, ker je Mustafa Kerna! po vojni zadržal s svojo nacionalno revolucijo vsako nadaljnje prodiranje preko Anatolije. Francija je slabe sreče v Siriji, Anglija se bori za ključ Levante, ki obsega Arabijo. Arabci pa Sre- in Transjordanije z njenimi obalami ne marajo več smatrati kot ozemlje pod angleškim protektoratom. Meje Evrope se tu niso razširile niti za las, še večja pa je njena izguba, če pomislimo, da se je Rusija »premaknila« v — Azijo. Politična meja Evrope danes ni na Uralu in Donu, marveč na zapadu Sovjetske Unije. Azija je potisnila Evropo proti zapadu. 100 milijonov ljudi, ki so kljub mongoloidnosti pripadniki bele rase, se je odtujilo evropskemu krogu. V zadnji vojni so se borili Kanadci, južni Airikanci in Avstralci na evropskih bojnih poljanah, odločali so v morilnem bratomornem klanju bele rase; mo ra a ni več daleč čas, ko bodo kot črnovojniki poslani v odločilno bitko za Pacifik. biti pripravljen. Koliko tatvin, vlomov in drugih kriminalnih deliktov ima na vesti film! Večina importiranih filmov je torej pravo zlo in mirne duše lahko rečemo: Kakor jc alkohol kuga za narod, je tako uvažanje filmov in njih površna cenzura od strani obla sti zločin! — Kak vpliv pa ima taka filmska »umetnost« v pogledu narodno-obrambnega dela bo jasno vsakomur, ki ve, kako so ti filmi običajno pobarvani. Prihodnjič se bomo obširneje dotaknili tudi tega. Iz vsega pa bo razvidno, da pri nameri ustvaritve »Slovanskega filma« ne igra vlogo denar, temveč nekaj povsem drugega... Makso Furijan. * Ob tej priliki bi mi opozorili samo na ljubljansko Zvezo kulturnih društev, ki jo imajo v rokali ljudje, ki baš v sedanjem času toliko vedo povedati o svojih »patriotskih namerah«. Imenovana zveza prikazuje pod svojo firmo filme, ki so vse prej kot v skladu z jugoslovansko miselnostjo. Sicer se pa bomo tudi s tem obširneje pobavili v eni prihodnjih številk našega lista. (Pripomba uredništva.) Črna PROTESTNO ZBOROVANJE. Protestni shod tukajšnje podružnice Narodno strokovne zveze je pokazal, da se naše postojanke z vsakim dnem jača-jo in da se narodno delavstvo v polni meri zaveda svojih pravic. — Na shodu. ki je bil mnogoštevilno obiskan, sta poročala tov. Varšek iz Ljubljane in tov. Vojska iz Maribora. Tov. Varšek je delavstvu obrazložil namero delodajalcev, da bi se nekatere točke obrtnega zakona izpremenile — seveda v škodo delavstva. Prav jasno je naslikal tudi položaj, ki bi s tem nastal. Ob koncu svojih premišljenih izvajanj je pozval delavstvo, naj se še bolj oklene svoje organizacije, ki bo storila vse, da se tak poizkus zatre že v kali. — Za njim je izpregovoril tov. Vojska, ki se je v glavnem dotaknil smer nic Narodno strokovne organizacije, ki ne bazirajo zgolj na obljubah, temveč streme za dejanji, ki pa morajo biti vedno in izključno v korist delavstva. Svoj temperamentni govor je zaključil s pozivom na delavstvo, naj po svojih najboljših močeh pomaga pri dosegi smotrov NSZ. Govore obeh govornikov je delavstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Nato je bila prečitana resolucija-ki se bo dostavila vsem merođajhim činiteljem. V resoluciji se povdarja, da je delavstvo enotno, brez ozira na 'politično pripadnost, proti nameri delodajalcev-— Po kratki in stvarni debati je tovariš Varšek zaključil uspelo protestno zborovanje. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Daite iim dela daite iim kruha! Tiska Mariborska Bcedstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj Stanko Detela v. Mariboru Borba med kontinenti Svetovna volna ie bila le „koalicijska vojna*5 zgodovinske oblike - Belo pleme se igra s svojo usodo