PHIHOHSKI DHIMK _GLADILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto V . ^to-rr O/, C /i oo r\ Po^nina platana v gotovini Plev. z'10 (. 3 Ja) Spedizione in abbon. post. I. gr. ra Maršal Tolhuhin umrl TRST torek 18. oktobra 1949 Cena 15 lir • 2.50— din Ores Komunistične partije i,^sre kominformistom hudo ' 3e &ovsem naravno *liiwrt£lreS na*e Nartije je raz-^avskim razredom vso Si r Informbiroja, nje->šije r^mizem revolucionarne j lR Ptafcje delavskega raz-Worf° ’ da za vse to nosi bisi*4 današnje vodstvo bolj' S. in Sovjetske zveze. Po se ni omejil le na tsipujj .nie golih tez in trditev, Ijil 5 jif *toje zaključke uteme-in s stvarno analizo tožajj in krajevnega po- HL, strategije in taktike ■>;,,, ® Partije in Sovjetske ^ “ttigi svetovni vojni, in !« ie prav ta strategija 'f boljševiike partije in tlfc^~°°Jetsfcc zveze kriva za * titf^arn'‘ neu*peh delavske-,11 0 vrsti držav, in za %a„ *0Rec oborožene borbe t m Naroda. fioV- ,oj)w. Hdsno, ker je to prva SZ dolžnost vsake komu-j,. , rtije in vsakega komu-Ji stojiš dolžan boriti se z vse-Jftej. 1 sttami za interese de-St rj, razreda. Interesi delav-^ m. Ieia P® so neločljivo ve- li. kongres povedal K ,resnico in pratr.co. C e Vj j -1* Prauica danes nista jelt^emu vodstvu boljševi-1 r‘jihtJe in s°vjotske zveze, je S pj1. sfvor; p nobenem pri-tiiiijj 0 ne obvezuje komuni-Prej niti komunistov, da Sim 41)030 Pastjo in pred de-:\j ^razzetmeT on jih navaja le ,l7nPorialistične in re-k.arnpQnjc proti Sovjet-c pustimo ob strani dolžnost komunistov V|J° zUe?a razreda braniti So-t ,• ‘"0 Pred napadi impe-S* podrlS>etovn^ reakcije tu-\ e. W(17! :,u sovražne prcrpa- V0U»1 ent 30 sicer s stuorni' It. ' ki 1 m ne je 2 zanika- ta nJneaa ne prepriča, k? s^gumentirano kritiko ]etske zveze in bolj- ševiške partije od strani jugosZo-vanske komunistične partije, in je vsako zanikanje tu še tem ma)ij na mestu. A kominformisti so pred takim božjim strahom, da niti ne zanikajo, ampak enostavno molče. Molče Pa zato, ker imamo prav mi. C e bi imeli prav oni, bi govorili in dokazovali oni, mi pa bi bili prisiljeni na molk. Molče zato, ker jim je tako ukazano; molče, ker je to v interesu sovjetske države, ne pa v interesu socializma in revolucionarne borbe delavskega razreda in zasužnjenih narodov; molče, ker se ne da dokazati, da Sovjetska zveza ne izkorišča gospodarsko zaostalih držav ljudske demokracije, ampak, ker je res, da jih izkorišča s sistemom tako imenovanih mešanih trgovinskih družb; molče, ker kcminfor-mistične partije niso avantgardni odred delavskega razreda v 'svojih državah, ampak poslušno orodje sedanjega vodstva boljševiške partije. Zato molčijo in bodo molčali, dokler bodo pristajali na sovjetsko definicijo, po kateri se delavski razred deli na «s!one» in «ščene-ta», in na osnovi katere je Sovjetska zveza «ston», vsakdo pa, ki se postavi po robu nesocialističnemu nasilju tega eslonat), postane ipso facto izdajalec, trockist, tolpa, klika, in celo «ščene». CZa vse tiste pa, ki so se postavili po robu kominformističnemu nasilju v Trstu, pa je Gasparini dodal še svoje: homunculusi. Tako je komin-formistična hierarhija popolna: nadljudje (Sovjetska zveza), alias «slon’»; ljudje, alias kominformisti; homunculusi, alias «ščeneta»! Kaj hočete, tega si nismo izmisli, li mi. Take izraze uporablja sovjetska diplomacija. In* diplomacija, ki uporablja take izraze, ni socialistična diplomacija, ampak di' plomacija države, ki vodi politiko državnih interesov in ki deli svet na vplivna področja Znani so tudi procenti, ki jih ni nihče demantiral! Kaj morejo v takem sistemu delati komunistične partije drugih držav? Kaj ostane od njihove revolucionarne vloge in dolžnosti pred lastnim delavskim razredom in lastnim narodom? Na ta vprašanja naj bi skušal odgovoriti Gasparini, na katera bo delavski razred nekoč terjal prav tako resen odgovor. In takrat bo težko pred lastnim delavskim razredom izgovarjati se in iskati opravičilo za početje, pred katerim bi se moral sramovati vsak, ki se ponaša z imenom komunist in dela pod imenom komunistične partije. Mi smo jim že povedali, kam vodi taka politika sedanjega vodstva boljševiške partije in Sovjetske zveze, in to vidijo tudi sami; a nimajo poguma, da bi javno povedali to, kar danes ve že vsak preprost delavec: taka politika vodi k popolni likvidaciji vsake revolucionarne borbenosti delavskega razreda. To ve dobro tudi sam Gasparini; a krivda je, po njegovem, baje naša; nas, ki baje ne predstavljamo nič, Ici smo «plačanci» in celo «homunculusi». Oni pa, ki jih je , baje 45.000, borbe ne moi-ejo voditi. In to po njihovem lastnem priznanju. Resnica pa je, da oni borbe ne marajo, ker so kominformisti, t.j. socialpatriotski oportunisti, ne pa revolucionarni komunisti. Borbe pa ne marajo, ker jih je borbe strah! Bolje je čakati na novo vojno in na prihod Rdeče armade. (Do takrat pa je najmanj nevarno gojiti rdeče nageljne za njen sprejem. Dosti več pa sedanje vodstvo boljševiške partije in Sovjetske zveze od njih itak ne zahteva!) SZ PRISTALA NA LIKVIDACIJO grškega osvobodilnega gibanja Grška demokratična vlada odredila prenehanje vojaških operacij demokratične vojske - Sovjetski zvezi je glavna skrb onemogočiti Jugoslaviji, da bi bila izvoljena v Varnostni svet - Višinski hvali Perona, da bi si zagotovil argentinski glas proti Jugoslaviji ATENE, 17. — Radio ((Svobodna Grčija« je javil, da je grška demokratična vlada dala nalog za prekinitev vojaških operacij grške demokratične vojske in da se preneha z državljansko vojno. Poročilo poudarja nato, da se sedaj npri Združenih narodih skuša najti mirna rešitev grškega vprašanja s sodelovanjem Sovjetske zvezen, ter pripominja, da grške demokratične sile ne bodo demobilizirane. Sovjetska zveza je torej brezpogojno kapitulirala pred kapitalisti in jim prodala grške borce za svobodo. Kakor je znano, se je Gromiko že na zadnjem zasedanju glavne skupščine QZN v New Yorku v maju pogajal s pomočnikom zunanjega ministrstva ZDA in z ministrom Velike Britanije Mac Nei-lon o ustavitvi državljanske vojne v Grčiji. Sovjetski in grški voditelji so hkrati s to «miroljubno» akcijo oskrbeli, da bi našli plašč, pod katerim bi se skrili pravi krivci podlega izdajstva osvobodilne borbe grškega naroda. Jugoslavija je bila za to vlogo že v naprej določena. Zagnali so peklenski hrušč proti Jugoslaviji, toda megla, za katero so hoteli skriti to «miro-ljubno» akcijo, ni bila dovolj gosta, da lug resnice ne bi prodrla skoznjo. Napoved o prenehanju državljanske vojne v Grčiji so tako v New Yorku kakor v Londonu zma- goslavno pozdravili. List «New York Times» piše, da predstavlja to «važno zmago proti komunističnemu prodiranju« ter pripominja, da je treba to zmago pripisati predvsem Trumanovi doktrini. V ostalem pa piše tako ameriški kakor angleški tisk, da je Sovjetska zveza likvidirala partizansko giba-nje v Grčiji, zato da bo sedaj z Albanijo lahko bolj nemoteno izvajala pritisk na Jugoslavijo. NEW YORK, 17, — Novi poizkus sovjetske delegacije, da bi preprečila na sedanjem zasedanju glavne skupščine OZN izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, se je včeraj pokazal pred očmi vse svetovne javnosti. Sovjetski delegat Višinski je hvalil argentinskega predsednika Perona in je prosil BRITANSKI H0N6 K0N6 OBKOLJEN PO KITAJSKI LJUDSKI ARMADI Britanski krogi priznavajo, da je nastopil čas, ko bo treba priznati novo kitajsko ljudsko republiko - Veleposlanik ZSSR v Pekingu predložil poverilna pisma - Nacionalisti so zapustili otok Amoy PARIZ, 17. — Agencija »France Presse« sporoča obvestilo radia ljudske republike Kitajske, da je Roskin, veleposlanik ZSSR pri kitajski ljudski republiki, danes popoldne predložil poverilna pisma predsedniku Mao Tse Tungu. V govoru ob tej priložnosti, kjer je bil navzoč tudi minister zunanjih zadev Cu En La j, je sovjetski veleposlanik izrazil svoje zadoščenje in ponos, da je prvi diplomat, ki je akreditiran pri novi kitajski republiki.• Cete kitajske ljudske armade so se danes izkrcale na otoku Amoy, kot poroča agencija ((Central News«. Čeprav ta agencija poroča, da je bil prvi kontigent kakih 800 izkrcanih vojakov prejšnjo noč u-ničen še pred zoro, so vendar nacionalisti po poročilu iste agencije otok Amoy zapustili ter se umaknili na otok Cimun. 7 milj bolj na vzhod Neka redna enota ljudske vojske je prispela včeraj na mejo s Hong Kongom pri Samčunu, kjer se je nacionalistična posadka 400 mož predala brez bojev. Zastave svobodne Kitajske vihrajo sedaj ob vsej meji Hong Konga s Kitajsko državo- Britanske policijske oblasti so postavile ovire čez ceste in mostove, ki vodijo na britanski teritorij, vendar so do zadnjega prihajale stotine kitajskih kmetov na teritorij Hong Konga, pa četudi so morale preplavati reke, samo da so se rešile novačenja, ki ga je izvajala nacionalistična vojska. Prihod čet kitajske ljudske armade v Kantonu ter na mejo britanskega teritorija V Hong Kongu predstavlja glavni predmet pisanja današnjih britanskih časopisov. Čeprav v člankih o zadnjih dogodkih še ni posebnih komentarjev, je iz izraženih mnenj vendar možno razbrati, da z odločitvijo glede priznanja nove kitajske vlade ne bo mogoče več dolgo odlašati brez nevarnosti za Veliko Britanijo. ((Tudi izven možnosti hotenega napada«, piše konservativni «Daily Te-legraph«, «je sedanji položaj poln nevarnosti. Številni begunci prihajajo v Hong Kong in v sedanjih okoliščinah je le težko izogniti se obmejnim incidentom«. Isti list piše nadalje: «Anglo-kitajski odnosi se morajo naslanjati prej na politično realnost kot pa na iluzije, da Cahgkajškov režim še dejansko eksistira«. Laburistični «Daily He-rald« pa javlja, da je minister Herbert Morrison danes ponoči .izjavil: «Kar se tiče pogajanj s komunistično Kitajsko, stvari zelo hitro napredujejo, vendar ne morem dati nikakih podrobnosti. Odločitev bomo sprejeli o pravem času«. Kuomintangov izvršilni svet je imel včeraj svojo prvo sejo V novi nacionalistični prestolnici Cun-kingu. Ministrski predsednik je zahteval popolno pomoč vladi. Besno je tudi napadel vlado svobodne Kitajske v Pekingu. Predsednik Licungjen z nekaterimi generali baje pripravlja načrt za organiziranje ((totalne vojne« v južni Kitajski. Prebivalstvo bi se organiziralo V delovne bataljone, ki bi morali sodelovati z vojaškimi silami. Kot prvi izmed diplomatskih predstavnikov, ki so še pri kitajski nacionalistični vladi, je prispel danes v Cunking ameriški odpravnik poslov Robert Strong. Za njim nameravajo priti še britanski in francoski diplomati. Neka nacionalistična ladja je pred Šanghajem izven kitajskih teritorialnih voda zajelg ameriško tovorno ladjo «Flying Trader«. Na ladji je 50 oseb ter tovor v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Gre za tretjo ladjo iste družbe, ki so jo zajeli kitajski nacionalisti, ki drže blokado pred Šanghajem. vodjo argentinske delegacije, naj glasuje za sovjetsko kandidaturo v Varnostnem svetu, t. j. za CSR. Na sovjetski delegaciji v New Yorku so priredili obed na čast vodje argentinske delegacije Ar-ce-ja. List «New York Post« piše v svoji številki od 15. oktobra, da je zadnji zagovornik Perona Andrej Višinski, Pri sprejemu na čast vodje argentinske delegacije Ar-ce-ja je Višinski prekomerno izkazoval prijateljska čustva diktatorju Peronu. Vodja argentinske delegacije Arce sg je moral nedvomno večkrat vprašati pri tem sprejemu in med razgovorom z Višinskim, ali je res na uradnem spre:--mu v prostorih sovjetske delegacije, ali pa če ni slučajno na sprejemu zunanjega ministrstva v Wa-shingtonu. Ko :,e govoril o Peronu, je Višinski izrekal samo hvalo. Hvalil je prekomerno Perona poudarjajoč, da je neodvisni poglavar Argentine velik mož, izreden demokrat. «Je velik voditelj argentinskega ljudstva«. Naravno, je Višin, ski izjavil vse to z dobro premišlje. nim namenom. Ko je končal s svojo hvalo Peronu, je prosil Arceja, naj podpre sovjetsko kandidaturo v Varnostnem svetu. Prosil ga je, naj ne glasuje za Jugoslavijo, pač pa za CSR, Arce se je zahvalil Višinskemu za hvalo Peronu, pomislil je za trenutek na sovjetsko ponudbo in je nato odgovoril, da mu je žal, toda da Argentina kljub temu ne bo glasovala za CSR. Zavedajoč se svoje moralne šibkosti in svoje nemoči pričo neovrgljivih dejstev, ki jih je razkrina-kala jugoslovanska delegacija, se sovjetska delegacija vedno bolj po. (Nadaljevanje na 2. strani) VARŠAVA, 17. — Namestnik ministra za zunanjo trgovino Cutin, ki je že mesec dni opravljal posle ministra, ki se nahaja v Moskvi, je bil razrešen svoje službe. Pričakujejo, da se bo v kratkem izvedla v ministrstvu za zunanjo trgovino zamenjava osebja. Govori se, da je bil namestnik ministrstva za poljedelstvo, Kowa’ski, član delavske stranke, aretiran. Much je f/mil mandat V marshallizirani Franci|i bo težko kdo sestavil vlado, ki bi bila trajna • PARIZ, 17. — V francoski vladni krizj se je zopet Končalo eno poglavje. Jules Moch, dosedanji notranji minister, ki je že več dn* sestavljal novo vlado, je svoje delo zaključil s tem, da je predsedniku republike vrnil mandat, ker vlade ni mogel sestaviti. Da njegovo delo pri sestavljanju nove vlade ne bo lahko, je bilo jasno že od vsega začetka. Njegov program za vlado namreč ni bil tak, da bi mogel zadovoljiti vse tiste politične skupine, ki so do sedaj sodelovale v vladi in na katere je moral tudi Moch računati, če je hotel zagotoviti svoji vladi trajnost. Ko so se javljale vedno večje težave, so se že razširili glasovi, da namerava Moch sestaviti vlado samih socialistov. Seveda bi bila taka vlada mrtvorojeno dete ter bi ob prvi preizkušnji v parlamentu padla. Danes opoldne pa so prišle vesti, ki so imele značaj uradnosti, da je Moch vlado že sestavil in da • jo bo ob 13.30 predložil predsedniku Auriolu. Toda tudi te vesti so se izkazale za netočne. Ce je povzročalo Mochu velike težave vprašanje finančnega ministra — nihče ne mara v tej težki dobi prevzeti odgovornosti za finančna vprašanja, — pa je bilo prav za prav vprašanje ministra za informacije vzrok Mochovega neuspeha pri sestavljanju vlade. Jules Moch je namreč na zadnji seji voditeljev vladnih skupin predlagal, da bi vodil ministrstvo za informacije kak radikal z dvema tajnikoma, od katerih bi eden pripadal MRP-u, drugi bi pa bil socialist. Toda predstavniki MRP-a so se postavili na stališče, da bi bilo prav, da se to ministrstvo počeli njim, potem ko so že prevzeli težko odgovornost s tem, da so sprejeli ministrstvo financ in državnega gospodarstva. Radikali Pa so zahtevali ministrstvo informacij zase. Tedaj je član MRP-a Le-tumeau sporočil Mochu, da ne mara sprejeti finančnega ministrstva, katerega je že bil pripravljen spre-jeti. Po vsem tem Mochu ni kazalo drugega, kot da se odpravi v Eli-zijsko palačo ter javi predsedniku Auriolu, da zaradi težav pri sestavljanju vlade vrača mandat Predsednik republike je takoj pričel ponovna posvetovanja ter že sprejel Roberta Schumana, dosedanjega zunanjega ministra. Jutri bo nadaljeval s posvetovanji. Nekateri mislijo, da bo sedaj pozval kakega radikala, da reši krizo, in sicer bi naj bil to bivši finančni minister Rene Mayer. VVASHINGTON, 17. - Mednarodna banka je danes objavila, da je dala Jugoslaviji 2,750.000 dolarjev posojila za nabavo v ZDA materiala, ki je potreben pri izkori ščanju gozdov. Enako posojilo je za iste namene dobila Finska. MOSKVA, 17. — Moskovski radio ie javil, da je -sovjetski maršal Fedor Tolbuhin po dolgi bolezni danes umrl. Truplo pokojnika bo izpostavljeno jutri v domu Zveze sindikatov in bo nato shranjeno na Rdečem trgu. Fedor Ivanovič Tolbuhin je bil star 65 let. Študiral je v vojaški akademiji V Moskvi in se je udeležil prve svetovne vojne kot častnik. Leta 1920 je bil imenovan za divizijskega generala, leta 1940 za generalnega majorja, v septembru 1943 pa za armadnega generala. Tolbuhin se je posebno odlikoval v bitki za Stalingrad. Prevzel je nato komando 4. in pozneje 3. ukrajinske armade. V novembru 1944 je dospel do Blatnega jezera na Madžarskem; istega leta pa je podpisal premirje z Bolgarijo. Odlikovan je bil z redom Suvorova leta 1944, z Leninovim redom pa leta 1945. ia itaiiianii VENEZIA, 17. — Na vab-lo Zveze borcev jugoslovanske osvobodilne vojne je danes odpotovala v Beograd Skupina znanih italijanskih partizanov, ki so skupno z jugoslovanskimi sodelovali v borbi za osvoboditev Beograda. Skupina bivših italijanskih partizanov se bo udeležila proslave 5, obletnice osvoboditve Beograda. liianska Irgoisha delesila jivala 1 RIM, 17. — Italijanska vlada namerava v kratkem poslati v Moskvo trgovinsko misijo za pogajanja za nabavo 3 milijonov ion Žita. Vlada tudi sestavila zakonski predlog za ratificiranje pogodbe o vojnih reparacijah, ki jih Italija dolguje Sovjetski zvezi. Gre za plačilo 100 milijonov dolarjev, ki se bo deloma izvršilo s prenosom italijanskih do-broimetij v Romuniji in pa z dobavo določenih proizvodov Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza bo Italiji dobavila surovine, ki so potrebne za proizvode kot n. pr. kroglične ležaje, razne instalacije, ladje majhne tonaže itd. Stavbe v Italiji GENOVA, 17. — Pristaniški delavci Genove, La Spezie in Savone so stopil; v stavko, ker zahtevajo zvišanje mezd. V Neaplju pa sp vsi delavc; pristaniška objavili 24umo stPV’ro, da podpro svoje zahteve ^'ede delovnega umika. Policija je s solzilnimj bombami razgnala komunistično zborovanje v Carbonii na Sardiniji. Tamkajšnja Delavska žbomica je objavila dveurno splošno stavko v znak protesta prot; postopanju policije. VI. redna zasedanje Ljudske skupščine LRS LJUBLJANA, 17. — Na podlagi ukaza prezidija ljudske skupščine LRS U. štev. 150 z dne 12. oktobra 1949, sklicuje predsednik ljudske skupščine LRS 1. sejo VI. rednega zasedanja ljudske skupščine LRS Za d.ne 21. oktobra 1949 ob 16. uri. Seja zakonodajnega odbora ljudske skupščine LRS se bo vršila dne 20. oktobra 1949 ob 9. Uri. v prostorih ljudske skupščine, ,SW 2Jtb Mr ‘T&LtZer Obj V v celoti govor in 1 na n t>eterina, ki ga je J v di v ^oresu KP STO- k-Wa^in k referatu tov- Rasizem miljskega (rinternacionalističnega# župana V soboto je prišel v Plavje vida-lijevski miljski župan Pacco, da bi se prav tako, kot so to počenjali in počenjajo vsi buržoazni župani, našim vaščanom prilizni z raznimi obljubami, da bo miljska občina sedaj — odkar je on župan — napravila to in ono... Ker pa je vas Plavje ena izmed mnogih slovenskih vasi m.ljske občine, so vaščani svojega italijanskega socialpatriotičnega, komin-formističnega župana najprej vpra-šali, kako to, da občinski miljski svet, v katerem imajo v.idalijevci večino, ni izvolil v občinski odbor prav nobenega Slovenca, čeprav je dobro znano, da je Vidali dobil tem večino ravno s pomočjo glasov zavedenih slovenskih volivcev milj-ske občine, katerih je po samem priznanju vidalijevcev (kako so vendar velikodušni!) celo ena tretjina! «Zakaj torej, gospod župan, niste volili nobenega Slovenca v vaš občinski odbor?« Na to vprašanje je takole odgovoril ((komunistični« in aintemacio-nalistični» župan Pacco: «Slovertcev zato nismo izvolili p občinski dobor, ker so nekompetentni«. Ta odgovor vidalijevskega župana nas ni sicer prav nič osupnil, saj smo iz ust njegovih pristašev že skoro eno leto in pol navajeni poslušati, da smo «s’ciaoi». Vendar Pa ima izjava kominformističnega župana še prav posebno veljavo. V tej naši blaženi coni A smo kljub vsem blagrom in kljub nekompetentnosti Slovencev tako srečni, da imamo od šestih županov samo dva italijanska: enega demokristjan- skega, t. j. ing. Bartolija v Trstu, drugega pa kominformističnega in kompetentnega Pacca v Miljah. Zato pa sta ta dva tako odlična predstavnika svojih strank, da imata — kot rečeno — vsaka njuna izjava ali dejanje še prav pose-ben-čar. Bartolijevih konpetentnih izjav in dejanj smo že mnogo in večkrat omenili ter povedali tudi svoje mnenje o njih, ugotovivši, da se ne razlikujejo mnogo od županskih izjav in postopkov čcirtstoletnega crnissimega italianissimega režima. Sedaj pa vidimo, da spada v to vrsto tudi italijanska kominformi-stična izjava, ki pač logično sledi lz enakega postopanja s Slovenci V Tjiiljski občinit kakvšnega. so deležni1 tudi Slovenci v tržaški občini, kjer j Prav tako ni nobenega j venca v občinskem svetu. Razlika je le ta, da je ing, Bartoli aprevidnejši» in da Slovencev še ni javno ozmerjal z nekompetentnostjo. Dal je rajši prednost svojemu aintemacionali-stičnemu» sorojaku, najbrž zato, da bo bolj držalo, češ: celo kominfor-mistični intemacionalisti so mnenja, da ste manj vredni; kaj naj porečemo šele mi...? Seveda izhajajo. takšne izjave in postopki naravnost iz fašistične mistične šole o izvoljeni italijanski rasi in nimajo prav nič skupnega z naukom Kristusovim, še manj pa z nauki Marksa in Lenina. Podobne reči so se lahko naučili samo iz milanske '«Unita» in od njenega republikanskega Mussolinijevega direktorja, ki se mu pravi Ulissi ali David lajalo. (Prav zato skuša ta list Vidali plasirali ravno v Trstu, medtem ko ga Jaksetich hvali Lot enega najboljših dnevnikov :ia svetu). Vendar pa nastane vprašanje, kaj bo rekel n. pr. miljskemu sosednji kominformistični župan Lavriha iz Doline, ki menda še vedno trdi. da je Slovenec? Mar ie tudi on nekompetentni pripadnik te proklete slovenske nižje rase? In kaj porečejo sami kominformistični izvoljeni in neizvoljeni vidalijevski slovenski kandidati v miljski občini sami? Ni dolgo tega, ko je enemu izmed njih isti župan Pacco vzel besedo, ko je na seji izpregovoril dve slovenski besedi. Na to je omenjeni slovenski kominformistični občinski svetnik ponižno molčal. Mar bodo on in ostali tudi tokrat molčali? Cernu jih je Vidali sploh postavil za kandidate, če niso kompetentni? To je pač mnogo bolj komplicirano vprašanje in zadeva tržaško in miljsko kominformistično strategijo, za katero pa je »mnogo poklicanih, toda le malo izvoljenih!« Tu ne gre namreč za majhno stvar: gre za nič manj kot za prepričevanje in speljevanje Tržačanov na pristanek na. priključevanje Trsta k preljubljem De Gasperijevi Italiji «del mio cuore», kjer so vsi od pete do kolena — kar se da kompetentni, saj imajo več komunističnih županov, ki so celo za Trst kompetentni, kot smo videli w zadnji predvolivni kampanji. In qe le temu tako, bodo ljudsko oblast in diktaturo proletariata napravili v Italiji vsaj s takšno lahkoto kot so zbrali n. pr. 300 milijonov lir za Ulissejevo aVUnita«, ki se prav . gotovo ne bo smatrala za kompe-| tentno, da bi vsaj na svoji tržaški strani objavila znamenito izjavo svojega miljskega župana. trama Rn0b>'t « ... ............... 80vi Sonji posebno 02emliu, v posebno SNrodn. začasnega režima je na tem, impe- flfih ^?n°’Pl'avnih omejitev, kJS 2 an velikih silah, v na- W dosi! in ®?ece priča neza-InC* l£tiurekovania ljudi *°V rt ^ m°nopol zaščit-delovnega ljudstva, tržaške podružnice koncema za razpečavo kominformističnega blaga. Delali pa bi jim veliko krivico. Če bi smatrali, da se pečajo zgolj s prekupčevanjem ter bi jim odrekali veliko vnemo in iznajdljivost pri njihovem doprinosu k ((veliki stvari« razbijanja demokratičnih pozicij v svetu, posebno še, če upo-števamo, da so imeli na lastnem terenu — poleg njihovih grških ((tovarišev« — brez dvoma doslej naj. večjo nalogo. Enako jim ni odrekati ustvarjalne sile Pri fabriciranju originalnih klevet in laži, ki so obogatile skupno zakladnico revizionizma in za katero so bili deležni priznanja in hvaležne uporabe z vzhoda in zahoda. NJIHOVA ((TEORETSKA« ANALIZA Znano je, tovariši, da je ena izmed značilnosti, na katerih boleha novi revizionizem ta, da se izogiblje načelnih razprav tako, kakor hudič blagoslovljene vode — po našem ljudskem reku. Vendar pa gre (po Trstu) glas, da zmore vidalijevska podružnica prilično število priznanih pismoukov in avtoritet marksizma - leninizma. Spričo stalnega trobentanja parole o »takozvani« ljudski oblasti v coni B, ni čudno, da spreleti človeka želja, da bi se seznanil tudi z njihovo ((teoretsko# analizo naših razmer. V tem strem. Ijenju moraš obrniti premnogo «slavnih listov« njihove zgodovine, predno prideš do skromnega člančiča, ki ga je priobčil «11 Lavorato-rc» dne 5. januarja t l. V skl-du s splošnim strahom pred načelnostjo je seveda previdni in skromni avtor opustil svoj podpis, kljub temu da ie hrabro posegel po orožju, ki se ga njegovi vrstniki očitno Izogibajo. Citajmo in čujmo najprej naslov tega članka: LJUDSKA OBLAST V COINI B in vidalijevski socialšovinistični pismouki «Gli ejfetti del trozkismo in tut-to il circondario istriano. I soli a star bene sono i contadini ricchi. Borghesia contro borghesia e non lotta di classe: questa la ragione del malcontento generale in zona B«. Priznati je treba, da' se človek zaradi pomanjkanja potrebnega teoretičnega znanja na mah, že pri naslovu znajde v mučnem položaju spričo ((dialektičnega« protislovja. Tkida poskusimo srečo in nadaljujmo. Clankar bistroumno predpostavlja, da si čitatelj zastavi vprašanje: katera buržoazija se bori in proti kateri? — ter hiti pojasnjevati govoreč o ((jugoslovanski vladi« v coni B. «Purtroppo nella sua direzione primeggiavano elementi borghesi i guali hanno dato un tono particola. re al movimento popolare, non per-mettendo ad esso di fare il passag-gio dalla rivoluzione borghese a guella proletaria di cnrattere inter-nazionale». Poleg splošno znanega ((dejstva«, vzetega iz splošne zakladnice revizionizma in katerega tudi naš član-kar vestno poudarja »dejstva« o vladajoči ((trockistični kliki«, naletimo torej tukaj na povsem novo od* kritje o »prvačeniu kapitalistični ■ elementov v vladi« kot originalni vidalistični teoretski doprinos_ kominformistični stvari: «dia'ektično» protislovje preraste v »dialektični« vozel y pojmu trockista-kaoitalista. Do te stopnje dognanj so brez dvo- ma še niso povzpele niti največje avtoritete kominformistične znanosti. KAR SE BABI HOČE, SE JI TUDI SANJA Zaključek, izražen že v naslovu, o ((splošnem nezadovoljstvu x coni B« bi nas — ne glede na ugotovitev, da kar se babi hoče se ji tudi sanja — navedel na zlobno misel, da je člankarjev ideal ljudske oblasti v splošnem zadovoljstvu vseh druž-benih razredov Vendar pa si nikakor ne bi drznili podtikati mu takih idej, da nam sam ni tako rekoč pri priči, v čertem odstavku, priskočil na pomoč s sledečo ((analizo« naše gospodarske politike: eLa politica economica intrapre-sa nel circondario istriano attra-verso la riforma agraria, il con-troiio attraverso i delegati del po-tere pojx>lare nelle aziende indu-striali, la confisca dei beni ai com-promessi col fascismo, il passaggio della manipolazione del commercio dei commercianti locali a guelli ju-goslavi, avvenuto attraverso la co-stituzione di vari enti commerciali, come ad esempio ((Riba«, eOmnia» «Gorivo« ecc., legati alVeconomia jugoslava e favoriti dalVemissione della jugolira, mentre da un lato hanno colpito le classi privilegiate fornendo in tal modo i primi esuli contrari al potere popolare anche se realmente sarebbe stato 1’espres-sione del popolo, dall’altro lato fa- ceva credere ai progressisti che realmente si andava verso un nuo-vo avvenire». (Podčrtal S. P.). S KLOBUKOM V ROKI... Oprostite, tovariši, da sem se, kljub velikemu in važnemu delu, ki vas še čaka. toliko časa zadrževal na ničvrednem pisunstvu, s katerim se ukvarjajo ljudje, ki so izgubili že vsako mero časti in dostojanstva. Niti nimam namena, da bi se spuščal v posamezne že navedene trditve pisca tega članka, uiti v njegova nadaljnja izvajanja. Dotaknil sem se ga le zaradi tega, ker je omenjeni članek o našem okrožju edini, na katerega sem naletel, da ima pretenzije resnosti; storil pa sem to še iz nekega razloga. Zadnji navedeni citat o nepotrebnih sovražnikih »vsake« ljudske oblasti, esulih iz vrst fašistov in izkoriščevalskih razredov, ki da Rh je ustvarila naša ljudska oblast s tem, da je udarila po njihovih privilegiranih pozicijah, ne le žgoče tepe po ustih obrekovalca, ampak nam tudi kaže še bolj očitno kot v dosedanjih prjmerih kominfor-mističnih «doprinosev» v tem vprašanju vso idejno mlakužo, v katero so se skotalili najnovejši revizionisti. Oni si predstavljajo, da mora delati ljudska oblast po starem pregovoru gnile nemške buržoazije, ki je upogibala hrbet pred pruskimi fevdalci, po pregovoru, ki pravi, da se vse doseže s klobukom v roki. Take koncepcije bi radi razpečaval; pri nas, na ozAnlju, kjer s ponosom prepevamo, da je triumfi-rala rdeča zastava. Medtem ko so pod dojmom materiala V. kongresa KPJ drugod hitro pospravili svoje teorije o idiličnem sožitju kapitalizma s socializmom v sistemu ljudske demokracije, pa v Trstu očitno je niso prišli na tekoče. Ne štejmo tega v zlo. V take težave pač nujno zabredejo tisti, ki se skregajo z marksistično dialektiko, ki se «vle-žejo« na pozicije marksizma; «bog je visoko«, da bi jih razsvetlil, »car pa je daleč« za pravočasne direktive. TAKO JE PISAL LENIN Ne bi bilo prav, če bi se danes omejevali na bedne poskuse vida-lizma, da bi umazal to, kar s; je naše ljudstvo priborilo s krvjo in znojem da bi umazal našo ljudsko oblast, medtem ko sami Usti, ki jim je bila zaupana dragocena dediščina Velikega oktobra, teptajo y prah osnovna načela in vzore, za katere so se borile ljudske množice in vsi napredni ljudje v zgodovini, načela, katerim so pot iz nebes v stvarnost prvi nakazali ustanovitelji in prvoboritelji modernega proletarskega gibanja, načela, katera je zmagoviti delavski razred vnesel v temelje svoje prve države, načela, na katerih stoji in z njimi pade naša in vsa- ka ljudska oblast in vsaka svetla perspektiva zatiranih množic, ki danes bolj kot kdaj vključujejo vse, kar je poštenega, pozitivnega v imperialističnem svetu. T;iko osnovno načelo, vzvišeni cilj, je likvidacija izkoriščanja človeka po človeku. Ena izmed 'značilnosti starega sistema in eden izmed ostankov stare navlake v glavah ljudi pa je princip: «Cim boli bodo drugi stradali, tem več bodo plačali«. Na tem principu počiva danes mehanizem svetovnih cen blaga, na teh cenah pa vzdržuje Sovjetska zveza svoje gospodarske stike z drugimi socialističnimi državami. Poglejmo, kaj pravi o tem Lenin: ((Kaj se zgodi, če računam; čim bolj bodo drugi stradali, tem več bodo plačali. Ali bom potem delal kokomunist? Delal bom kot izkoriščevalec... Evo proti čemu se moramo boriti. Ce bi se stvari tako nadaljevale, bi se vrnili nazaj k oblasti kapitalistov in buržoazije. Stara družba je bila osnovana na naslednjem načelu: ali ti delaš za njega, ali on dela za tebe; ali ti zapoveduješ sužnjem, ali pa si sam suženj Se preveč je jasno, da ljudje, ki so bili vzgajan i v taki družbi, vsrkajo z materinim mlekom psihologijo, navade in ideje bodisi gospodarja, bodisi sužnja... Z eno besedo brigajo se, da imajo vse tisto, kar jim je potrebno, drugi pa so jih ne tičejo. (Lenin na 3. vseruskem kongresu komunistične mladine). Tako je govoril Lenin mladini o notranjih vprašanjih, ki so se pojavljala v novi sovjetski državi; iz samih njegovih besed pa ni" težko doumeti, da jim je pripisoval splosm pomen. Ne zaradi vas, tovariši, ki dihate zrak ljudske revolucije in ki veste, za kaj gre, zaradi drugih v Prstu postavimo znova vprašanje, ali je Prav da se upiramo nasilj ter s tqm bojda slabimo mgteria ne sile socialističnega sveta, n; mesto da bi «v skupnem interese klonili glave ter molčali. Pustim pri tem ob strani vprašanje, kd ze več časa s širokosrčnimi pot< zami prepušča imperializmu mati rialne baze jn materialne sile 1 • . ■ ,u,stvarila junaški proleti nat m delovno ljudstvo raznih di ze* in “do te baze in sile brani. Dovolite mi, da v odgovor na prv P°n°vno posežen no L nmu. po njegovem tolmačenju pc mena boja proti revizionizmu: «To, kar mi zdaj doživljamo prc P°gosto samo idejno..., to kar zdaj 1 raksi prihaja na dan samo v p< ™mezmh delnih vprašanjih dela skega gibanja (danes prihaja že ? ra? °P St' P )- t0 m. m delavski razred še prav goto i P> e živeti v neprimerno večjem o segu, ko bo proletarska revoluci (danes revolucionarni razvoi v sv , ‘fj. op. S. P.) zaostrila vsa sr, o n vprašanja,osredotočila vsa nssogla: Ja v točkah, ki so najbolj neposrec nega pomena za opredelitev zadrži nja množic (podčrtal S. p.) m m bo primorala razlikovati v bojne metez-u sovrl,žnike od prijatelja metati & naših vrst slabe zavezn so>’i*Loi lahko odločno udaril j 189) (Lenin, Dela XII, st Ali je danes ((neposrednega pi mena za opredelitev zadržania mm zic« teorija o nemočnosti uspešn oorbe proti imperializmu brez p< moči sovjetske armade, ali ni? A d! rw»(i primeI JdRoslavije in ti di Grčije do izdaje, ter danes pr mer Kitajske z jadrno samolikvid; cijo ameriških int»rvencijskih nač: tov dovolj prepričljivo pokazal vs. brezupnost vojaškega roložaia in perialistov spričo vere prpNiigni .(Nadaljevanje na 4. stranij, PRIMORSKI DNEVNIK ■*> a —> SZ pristala na likvidacijo (nadaljevanje s J. -*,rani) taplja na vsaki seji glavne skupščine. Sovjetska delegacija smatra, da mora biti na tem zasedanju glavne skupščine njena glavna naloga preprečiti vstop Jugoslavije v Varnostni svet. Vse to je ugotovil tudi ameriški dnevnik »ChruUan Science Monitor«. Ob analiziranju stališča sovjetske delegacije na zasedanju glavne skupščine OZN in poudarjajoč, da sovjetska delegacija skupno z delegacijami pod njenim vplivom ni bila v stanu odgovoriti na dejstva, ki jih je navedel predstavnik Jugoslavije, piše list: Jasho se lahko sklepa iz poteka dela na sedanjem zasedanju, da Sovjetska Zveza .vidi v Jugoslaviji svoj sedanji najtežji in najvažnejši problem. Prvi krat je sovjetska delegacija postala ne samo negotova, pač pa se je lotila tudi panika. Glavna skupščina je končno sklenila, da bodo volitve v Vanjpstni svet v četrtek. Sedaj pričakuje večina opazovalcev in delegatov, da bo Jugoslavija izvoljena z dvotretjinsko večino. Razen ZDA, držav Latinske Amerike in arabskih držav. so sedaj tudi Švedska, island in Danska sklenila, da bodo rlaso-val? za Jugoslavijo. Norveška bo storila isto pri drugem glasovanju, kakor verjetno tudi Velika Britanija. Kakor je znano, je sovjetska delegacija skušala pogoditi se z zahodnimi državami tudi na račun grškega naroda. Sovjetski predstavniki so ponudili ZDA »diplomatsko pogoditevi). Sovjetska delegacija ie bila pripravljena ((odpovedat) se tako imenovanim Gromikovim uslugam za rešitev spora v Grčiji« (amnestiji, razpisu grških demokratičnih volitev) s pogojem, da bi ZDA odrekle svojo podporo kandidaturi Jugoslavije v Varnostni svet. Drugače rečeno. ZSSR privoli v brezpogojno kapitulacijo in likvidacijo grškega narodnoosvobodilnega gibanja, v represajje pro. ti borcem in pristašem osvobodilnega gibanja, v kakršno koli vlado po volji monarhofašistov in njihovih zaščitnikov a pogojem, da se onemogoči izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet. Ta poizkus dokazuje, kako malo je voditeljem sovjetske države do usode grškega naroda, kako vseeno jim je, kakšen bo konec narodnoosvobodilne vojne v Grčiji in kaj se bo po takšnem koncu zgodilo s Komunistično partijo Grčije in ni e* n im članstvom. Dejstvo, da prodire glas Jugoslavije pod gosto spleteno zaveso laži in obrekovanja, ie povzročilo veliko zaskrbljenost In pobesnelost med sovjetskimi voditelji, ki niso vajeni, da bi se njihovi načrti ne izpol. njevaii brez ugovora. Savjetski zvezi je nedvomno mnogo na tem, da bi Jugoslaviji onemogočila, da bi se njena beseda slišala v katerem koli mednarodnem forumu ali organizaciji. To -> pereča potreba sovjetskega vodstva, ki jo je povzročil strah pred utrditvijo mednarodnega položaja in ugleda Jugoslavije v svetu, kar je posledica začetnih uspehov njene borbe za enakopravne odnose med socialističnimi državami, za dosledno in odkrito politiko miru in mednarodnega sodelovanja. ZSSR priznala nemško demokratično republiko BERLIN, 17. — General Cujkov, vrhovni poveljnik sovjetskih čet v Nemčiji, je obiskal predsednika nemške demokratične republike Wilhelma Piecka in je sporočil, da je bil Puškin imenovan za šefa sovjetske diplomatične misije pri nefhški demokratični republiki. Predsednik Pieck je dal nalog vladnemu predsedniku Grotewohlu, naj imenuje diplomatičnega predstavnika nemške demokratične republike pri sovjetski vladi. Tudi Bolgarija je sklenila priznati novo nemško državo. laskrtilienosl v Angliji zaradi gospodarske krize LONDON, 17, — Gospodarski odbor britanske vlade Je danes zaključil preučevanje ukrepov, ki jih namerava vlada podvzet; za pobijanje krize. Ti ukrepi bodo jutri javljeni ministrom in v petek parlamentu. Londonski listi izražajo v velikih naslovih zaskrbljenost zaradi gospodarskih ukrepov, ki jih je napovedal Attlee. v čeprav se je udeleževalo tek »vanja <7 tekmecev trinajstih raz-čnlh narodnosti, odobritev na prihodnji seji ob činskega sveta. Ta odločitev določa zasebno licitacijo za oddajo v najem občinske kolibe, ki je bila žgrajena pri Stari mitnici. Prav tako so odobrili drugi ukrep istega občinskega odbora. S tem ukrepom je bilo namreč povišano število učnih moči v otročkih vrtich In občinskih iolah za osem stalnih mest to zaradi tega, ker bo odprli dva nova otroška vrtca. Prvo pri Sv. Soboti, drugo pa v poslopju IACP v ul. Abro 5. Prva Šola ima pet sekcij, druga pa dve. Ponovno je conski odbor nato začel razpravljati odločitev tržaškega občinskega odbora, ki določa nove plačilne lestvice za mezde in doklade bivšim pripadnikom mestnih gasilcev. Na eni izmed prejšnjih sej je conski odbor opozoril, da so bili vsi ti bivši občinski gasilci ponovno sprejeti v občinsko službo, to pa zaradi tega, ker je vojaška uprava ukinila mestne gasilce. Zaradi tega je občina morala urediti položaj bivših gasilcev in ustanoviti zanje nt'.: začasni službe -1 položaj Ker pa ni jasno, da bi se občina držala dolžnosti, ki izvirajo iz takega stanja, je conski upravni odbor vso zadevo ponovno vrnil občini in je obenem sporočil, naj zadevo reši tako, kakor je svoj čas predlagal conski upravni odbor, Bivii miljzkl občinski odbor |e svoj čas sklenil oddali gradnjo ne- ke barake za brezdomce nekemu tukajšnjemu gradbenemu podjetju na podlagi zasebnih pogajanj. Istočasno so se pogodili, naj bi sedanje prostore, kjer so brezdomci, preuredili v garažo na avtobuse railj-skega občinskega podjetja. Conski odbor je sedaj odobril sklep milj-ske občine. Zato je sedaj odločilna beseda na strani predsednika cone in finančnega departmana vojaške uprave. Na seji 23. septembra 1.1. je conski odbor začel razpravljati o primeru, če bi ena ali več občin te cone nameravalo uvesti občinski družinski davek namesto dosedanjih doklad na glasovirje in druge podobne vrednosti, v zakonu določene pod označbo »valore locati-vo». Na podlagi sklepov, ki so jih tedaj sprejeli, so zadevo predali odvetniku Volliju, ki je na tej seji dal izčrpno poročilo o načinu, kako je bil uveden ta zakon v večjih mestih Italije. Ker pa odbor ni še prejel vseh podatkov, je bila odločitev o tej zadevi odgodena do nadaljnjega. infojbatorji.. Vsaka druga beseda je bila «slavi» in to na tak način, da je bilo slišati «šlavi» in ne »slavi*. Tožilec je tudi dobro znal povedati, kaj pomeni ime Darko prevedeno v italijanščino, kako se piše itd. Potegnil je na dan zahodno civilizacijo, ki kajpada sloni samo na Rimu. Od kod je Rim dobil to civilizacijo mož ni znal povedati, oziroma je pozabil, kajti Man-zonijevi «Zaročenci oziroma njihov Don Abondio, katerega je Grubissi imel stalno na ustih, je zatemnil vso civilizacijo in kulturo razen one rimske, zrasle na račun podjarmljenih narodov rimskih napadalec. Da bo govor bolje zabeljen z ocvirki, je gospod Grubissi «prelevamente in foibe* označil za dejanja balkanske značke, kate--rih Italijani ne bi bili nikdar sposobni delati. Gospod Grubissi, ki kljub svoji togi ne more skrivati svojih čustev, označenih brezdvomno najprej pod geslom Italijani, po- zablja da so pripadniki slavne kraljevo cesarske armade z vso črno golaznijo zakrivili nad našim narodom toliko podlih zločinov, da človeka preveva naravnost gnus v spominu na tiste čase, ko so polizani oficirji te slavne armade in črni razbojniki gospodarili na naši zemlji, tu v Julijski krajini, v Jugoslaviji, da ne govorimo o Afriki. Vso slavno rimsko civilizacijo, dvatisočletno točneje povedano, je naš narod okusil v obliki streljanja talcev, načrtnim iztrebljanjem življa, deportacijami, konfinacijami, zažiganjem vasi in ropanjem imo-vine. Ce si pa gospod tožilec želi natančnejših podatkov, pa mu lahko preskrbimo razne uradne dokumente s številkami in fotografijami. Prav gotovo pa je, da avtorji teh zločinov še danes krožijo svobodno po svetu, zahvaliti se morajo le srečnemu naključju ali pa potuhi s stratli raznih krogov, če niso plačali svojih zločinov s kaznijo, ki si jo zasluži zverina V človeški podobi. Na žalost pa je ta kazen doletela le del teh zločincev. Po tem tako imenovanem uvodu, kot ga je označil tožilec, se je gospod lotil same obtožnice, m sicer dokazov proti obtožencem in na koncu svojega govora predlagal, naj bi sodišče irreklo tole kazen: Ccntento Ugo in Šema Karel naj bi bila obsojena vsak na 7 let }n 6 mesecev ječe, Corsi Mario na leta ječe, Ravallco Nicold na 4 leta in 6 mesecev ječe, Contento Dino na 8 let in 6 mesečev ječe, Valladi Licio na 4 leta ječe, Radivo Peter na 1 leto ječe. Tožilcu je sledil s svojim govorom odv. Morgera, ki brani obtoženca Uga Contenta. Verje! je prazni Di Lenardo Glauco iz ulice Navali 29 je javil policijski postaji v ulici Herinet, da ga je neki Galim-bert; pošteno povlekel za nog oziroma ogoljufal. Ta Galimberti, o katerem točnejših podatkov ni, se je izdajal nič manj kot za lastnika ladje «Aicione», ki je te dni zasidrana v Trstu in v tej dobri veri je Lenardo izročil lažnemu lastniku, nahrbtnik s vsebino; ki je bila vredna 80 tisoč lir. Lenardo je namreč nasedel na obljube, kajti Galimberti mu je stalno zatrjeval, da ga bo vkrcal na ladjo. Seveda pa je zato hotel kaj dobiti na račun. borbo. Pogajanja go ostala kljub dobri volji kovinarskih delavcev samih brezuspešna. Izvedeli smo, da so se vršila v raznih podjetjih in tovarnah zelo uspela zborovanja kovinarskih delavcev, na katerih so z vso odločnostjo zahtevali, da se prične čirn bolj odločna borba v obrambo njihovih pravic m zahtev. V prihodnjih dneh se bodo pogajanja za rešitev- spornega vprašanja ponovno nadaljevala. Včeraj popoldne so ge sestali na uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij, da b; skupno s predstavniki delodajalcev rešili sporno vprašanje uslužbencev livarn za testenine, ki vodijo že dolgo časa borbo za uresničitev ene izmed glavnih zahtev, in sicer, da bi jim delodajalci brezplačho na kažali določeno količino testenin Pogajanja niso dosegla uspeha, ki so si ga delavci tovarn za testenino želeli; zato bo prišlo prav gotovo v kratkem do novih pogajanj. V primeru, da bi se tak položaj še nadaljeval, bodo delavci tovarn za testenine svojo borbo zaostrili Mita osoila Mnoga dekleta Čudne so dogodivščine policijskih patrov, ki krožijo v nočnih urah po cestah. Bilo je že zjutraj, ob 4.45, ko jc ena izmed teh policijskih patroi s policijske postaje v ulici Ko-logna hodila po Lonjerski cesti. V pralnici tako imenovane hiše za «sfrattati* so agentj zagledali 19-let-no Liliano M., ki je spala zavita v krznenem plašču. Prebujeno dekle je povedalo agentom, da jo je mati zapodila z doma, ker da ni živela zglednoš Agent; so spremili dekle k materi, tg je pa izjavila, da jo noče domov več in je sporočila agentom, naj ji hčerko kar odpeljejo na nravstveni oddelek civilne policije, ti pa naj jo spravijo v kakšen zavod. Ker se mati nj dala omehčati, so agenti hočeš nočeš morali dekle odpeljati na nravstveni oddelek policije. 2alostni primer povojnih razmer v Trstu. Na eni strani razkošni užitek, na drugi pa pomanjkanje in revščina, borba za vsakdanji zaslužek, Koliko deklet in sploh mladih žensk je prav v tem kontrastu največkrat iz življenjskih potreb zdrknilo iia spolzka tla, da si priskrbi življenjski minimum. Poskus samomora 22-letna Paula Annut iz Aquile-je je včeraj morala v tržaško glavno bolnišnico. Omenjena je zaužila 20 tablet uspavalnega sredstva v baru Astoria Kot običajno v takih primerih je ženska zaužila to iz samomorilnih namenov. Odkrito tihotapstvo orožja Včerajšnji tržaški veeernik je pod petkolonskim naslovom objavil precej senzacionalno ves.t o tihotapstvu avtomatičnega orožja med Italijo in tukajšnjo cono. Ker tukajšnja policija oziroma bolje rečeno tiskovni urad policije noče o tej zadevi dati nobenega poročila, alj pa pravi, da tukajšnja policija ni naredila nobene operacije glede tihotapstva orožja, posnemamo iz večernika v glavnem tole: V soboto zjutraj je bilo na obmejnem bloku v Devinu precej živahno, Pričakovali so prihod angleškega vojnega ministra. Kljub velikemu prometu z vozili kajpada je bila policijska kontrola baje precej skrbna in prav tej baje se je treba zahvaliti, da so odkril; tiho-tapstvo orožja. Na devinskem bloku je tedaj privozila iz Trsta limuzina Poniiac. Čeprav so bila vozila v vrsti in čakala na pregled s strani civilne policije, nato tudi s strani italijanske, so š te strani policisti vsak avto natančno preiskali. Isto usodo je doletela limozino Pontiac, v kateri sta bili dve osebi, in sicer dva zakonca mlajšega datuma. Ko je policist odprl prostor za prtljago na zunanji strani avtomobila zadaj, je obstal. V blago, prepojeno z oljem, so bili zaviti samokresi, karabinke, vse skupaj opremljeno s saržerji in kajpada v dobrem stanju. Vse orožje je bilo avtomatično. Cim so policisti to zagledali, so takoj odpeljali avto h kraju, stran od radovednežev in pridržali lastnika avtomobila z njegovo ženo vred. Kmalu nato so avto z lastniki vred v dobrem spremstvu odpeljali v Trst. Natančnejših poročil, kot smo zgoraj že omenili, ni. Vprašanje je, kdaj bo policija spregovorila o tej stvari in dala izčrpno poročilo, ne da bi postalo kaj zasenčeno. ILUSTRIRA M. BAMBIČ SPISAL- PETINDVAJSETO POGLAVJE Irena se je prebudila. Lučka je že davno dogorela, 2 morja je plul beli dan. Naglo se je dvignila, mehki kodri so se ji vsuli na lice. Popravila si jih je s čela, z oči. Razočarana je gledala po sobi. Ni ga, Iztoka ni In vendar se ji je zdelo, da je sedel vso noč ob njej, da se je pogovarjala z njim, da Ji je pripovedoval vesele povesti z doma Slovenov. Hodila sta po nedoglednih planotah za čredami ovčic, počivala v mračnih gajih. Z vej so pele svobodne ptice pod svobodnim soncem. In Iztok je bil mogočen ln spoštovan, ona ljubljena in čaščena. A sedaj ga ni! Obljubil Je, da se vrne, zgodaj vrne. Sonce se že igra z valovi, a njega še ni. Irena se je prestrašila. Grozne lati Je Iztok bival ponoči. Ce so hoteli uničiti njo, če je bilo zanjo dobiti razbojnikov, ali jih ni za Iztoka? Silen Je, junaškt. Njo Je otel, ali otme sebe? In če je padel v boju, Je padel zaradi nje — Irenino drobno srce Je vztrepetalo, drhtela je po vsem telesu, po obrazu so prikipele solze, za-p laka la je in se potrta in vsa nesrečna zgrudila nazaj na ležišče. V pretrganih stavkih je ihteč šepetala psalme in prosila Kristusa, naj ga otme, naj ji prizanese, naj se je usmili... Polagoma se je umirila Otrla si je rosne oči. •Motim se, preprosta,« je premišljevala. «Cemu se žalostim. Saj je že prišel. Moja duša ga je čutila v sanjah. Tiho Je dvignil zaveso, pogledal name in odšel. Ni me budil, ni si upal, predobri. A sedaj pride; kmalu se ZRanc zagrinjalo, dvoje žarečih oči se bo ozrlo name. Počakam ga. Se treniti nočem z očesom. Najini po- gledi se bodo srečali. In on bo bral v mojih očeh, da sem ga čakala, da sem hrepenela po njem in se bala zanj. Povem mu, kako sem jokala, on pa se bo smehljal; pogladi ml lase, poljubi me na oči ter poreče: Slavček moj, čemu se plašiš?* Tedaj se je resnično zganilo težko zagrinjalo pri vhodu. Irena je zakoprnela od radosti: Prihaja! On je! Moj !z*ok! Toda namesto Dtoka so se pojavile drobne očt Epafroditove. ((Pozdravljena v lepem jutru, prc-jasna dvorjanica!* Starec se je ponižno, dvorjanski priklonil. »Pozdravljen, dobri gospod! Kje je Iztok?* »Odjezdil je v vojašnico; visoko je njegovo odlikovanje in rodilo mu je posla in skrbi. Vrne se kmalu.* »Kajne, da je bil že tukaj? V sanjal) sem občutila njegovo navzočnost.* Grk ni za trenutek pomislil. Lagal je, da bi je ne preplašil, »Seveda je bil. Kako bi odletel golob, da bi ne pogrlil golobici.* »Ah, in jaz sem mislila, da ga slutnje so ji stisnile srce. Ko bi Azbad... despojna... V carski paše ni, da ga Je zaseglo zlo v palači!* »Ljubezen vidi noč, kjer sije beli dan!* »Kako sem preprosta!* Irena je zakrila obraz z rokama in se veselo zasmejala. •Prosim, prejasna dvorjanica, ne zapuščaj sobe. Epafrodtt Je tvoj najskrbuejši hlapec. Ničesar ne boš pogrešala, hčerka moja. Ali ven ne smeš, zlati otrok. V Bizancu vse gleda, vse toži, gluhe stene slišijo!* Torek 18. oktobra Luka, Travica Sonce vzide ob 1.33, Ob 17.15. Dolžina dneva »J* Luna vzide ob 1.33, zatone ob 15.52. Jutri, sreda 19- oktobra Edbin, Stojgoj SPOMINSKI DNEVI 1812 so bile izbrane Napoleonove čete pod Muratovim poveljstvom pred Moskvo potolčeno in naslednji dan je Napoleon ukazal umik proti Kalugi. 1869 je umrl v Kranju SIMON / JENKO, pesnik t \ Sorškega polja. V Rodil se ie 1835. i v , v vasici Podreči. i Jenkova pesniška J j zbirka prikupnih, ^ * -otožno sanjavih V«Pesmi» je ena •/'najvplivnejših pe- sniških Zbirk, kar smo jih Slovenci kdaj dobili. 1893 je umrl Charles Gounod, francoski skladatelj. Rojen 17. VI. i818. 1912 napovedo Srbija, in ostale članice balkanske zveze: Bolgarija, Črna gora in Grčija, Tur. kom vojno za osvoboditev Balkana izpod turškega jarma. 1913 je umrl v ZDA v West-Orangu veliki izumitelj Tomaž Alva Edison, ečarovnik iz Meloti-parka». Izumil je žarnico, fonograf itd. Po številu itumov je prekosil vse svoje prednike in sovrstnike. SI.Ull;l\!SKt) IV/1KII UHO MIIUIŠČIS za Tržaško omnIj* že napovedani predstavi I® bi se morali vršiti danes v Marezigah in jutri v Šmarja odpadeta zaradi bolezni V ** samblu. PRESKRBA Razdeljevanje ječmenovega drožja. V sredo od St. 1-30, četrtek od 31-65, petek od 60-100, sobota od 101-140, nedelja Donijo in Oreh, ponedeljek od 141-190, torek nič, sreda od 191-270. Dodatne živilske nakaznice za bolnike. Pričelo se je razdeljevanje dodatnih živilskih nakaznice za bolnike v občinskem prehranjevalnem uradu v ul, Rettori 2, soba 199 in sicer za novo četrtmesečje november-februar. Upravičenci iz Rojana, z Opčin in s Proseka naj dvignejo nakaznice na svojih uradih. Pri dvigu se mora pokazati redna živilska nakaznica upravičenca in plačati 5 lir za vsako dodatno nakaznico. --------- OF Danes ob 16. uri bo redni sestanek okrajnih tajnikov OF na našem sedežu, ul. Ruggero Manna 29. II. ip OF za Dijaško malico Ob priliki* II. kongresa KP STO-ja in v njegovo počastitev je nabral II. rajon OF vsoto 5.600 Ur, Ui so poklanja Dijaški matici. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «lv. Cankar* obvešča vse odbornike, da bo redna od-borova seja v torek 18. t. m. ob 20.30. Istočasno obvešča vse pevce, da bo redna pevska vaja v četrtek 20. t. m. ob 20.30. Izlet v Trnovski gozd Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 30. t.m. izlet v Trnovski gozd, na Golake ln na Kuceij. Planinci in ljubitelji narave, ne zamudite tega lepega Jesenskega iz lgta. Vpisovanje do 20. t.m. v čevljarni Gec v Rojanu ul. Tra i Rivi 2. Šola Glasbene matic* NAKNADNO VPISOVANJIll jencev v glasbeno šolo ulici S, Francesco 22 od vrš! ’ vsak dau. Vsi oni goje»«it ® mogli prisostvovali razdeli^' ka, naj se javijo kakor *or' w oeno. Vodstvo Glasbene Razstava furlanskih uiM^ v gaieriji Scorpione V galeriji «Scorplone> tl, S. Spiridionc S-b je izredno ž Tlliva rny TOREK 18.10.1949 RADIO 12.00: Zabaven opo “.™. i.uuaven '(ji: cert. 12.30: Znani viol m* P Poročila (v ital. in sl Poje sopranistka An> 13.35: 10 minut lahke i)m), * a Ljudska univerza (y 1 pju® (( I°ra orkester radia oroi»Ls> 14.30: Pregled tiska dal. in slov.). 17.45: K ENČFiLSIOR. 16.30: »P®1 sodki», G. Garson in fiirn0^1 10.00: «Festlval risanin Disney. ., FENICE. 16.30: ((PreKlrt1*' chetti, H. Vidah FILODHAMMATICO. Jf °°‘ J. Jfj rodni škandal*, J- ČD> I ■aVeS' ITALIA. 16.00: «Mlada Coburn. d* ALABA1IDA. 15.30 y Fellx, Pedro Armeooar Fernandez. \i OP’ VIALE. 16.00: «Car°rtu.K tain« GAHiBALDI. 15: «0”'* Cornel Wilde, Eve‘h„a t A' MASSIMO. 16.00: Spret) WjlKef._ noma», W. Bendix. «■ na AHMONIA. 15.30: «^eda i Poer, Anne Baxter. tKaz«l> . NOVO CINE. 18.00: ^ prikazni*. peKN*' ' SAVONA. 15.30: «Bar Johnson in Misona. ODEON. 18.00: «BernrJ,,1 rili - , IDEALE. 15.45: »Ne rec .p. Maureen O' Hara'obto2ena”’ MA11CONI. 16.00: Del Rio. KINO OB MORJU- lJ . vior, ne na Havajih*, «• '0jj. ADIJA. 15.00: »Obupna lW*. RADIO. 16.00: «slon !/enilja VVITTOHIA. 18.00: * je|.ney. 18.00 stav«, R. Scott, L- ;rdKj» AZZUHRO. 18: «Befln?.r|ent»' <,5! * VENEZIA. »Žalostni O^gurivO BELVEDERE. ,8•00A|tčh0',,• skao, L. Day. ‘ , n. ua.y, — n-> KINO NA OPC1NA* Jutri: «Pnldl 1 w t Vsem sorodnik'^’ijj znancem po / no vest",'da P mučni bolezni za IVAN ŠT 0l*fA 18 f°ire.b asr*4S' žalosti v Trst 18. X. I949- Žalujoča dnl žit« S h S S h s 18 T RSKI DNEVNIK ■- - - ' 1 ' - ' ri ' "r ■ ... Južniča uredništva primorskega dnevnika v kopru - ulica c. battisti 301/a pritl. - tel. 70 Ao opasilo-velik kulturni dan v Dekanih rnmmmm IIIIISMSJ »MA ■fcaL^' - ' W E* •* hk ^ NQSE, PLESALKE IN PLESALCI, KI SO NASTOPILI, GODBA IN ČLANI EKIPE ETNO. GRAFSKEGA MUZEJA IZ LJUBLJANE. H, Je zakladnica, ki jo hra-\ j., V9>1 in naši slan ljudje, lil tji, Jakladnica so še ohra-Jfle, kL*tarin^» predmeti in Ksi-ir,unlčU požar v na-‘tkladni borbi, druga žl-[kiso !ca Pa so naši stari ljud-«ijajp raniL v spominu navali, . . bi Pestmi, katere so pre-v rod le po ustnem Jv ji1? ?hranil0 do današnjih Jiitjj ^nii veliki gradnji ijma- 50 Se 2 vso ljubeznijo Vso požrtvovalnostjo l^ovanja C aeI°. Si vtS vire z vso navdušenostjo in poglabljanja ®, da otmejo pozabj in v 3 Vire, ki so ostali 1, spominu naših starih ii»?!ywn je neusahljiv vir jtjji ., ,'ca, umetnika, zgedo-\}5’P satelja, pesnika in misle-‘l“ L, Sna'a 2-i° dobro upora-litUS- D5 'n Jurdič. Prav je, d*l dana*nii oblikovalci INa do 3’ nav®d in življenja ob-'tSi ®aših ljudi po vaseh. Tu it: ostalo nepokvarjeno in j?.0 s Primesjo tako vsilje-J?ga znanja. zazveni beseda — tuje v občutju načega človeka. 3(5 tako dela kot je de-ljudstvom fašizem. Pre-Va6i istrski človek zavedal afHtla, da bi bil pozabil io fašizem 'sSiv raznar°dovanja, bolj tjvtedstvo občutilo, kaj mu ior^^ato, in prav zato je \gšto in odločno vodilo Bbdo. Vse, kar je spalo v globinah ob-čutja in spominov naših starih, je v nedeljo našlo izraza na »Brskem opasilu#, ki ga je priredilo Prosvetno društvo «Jadran» s sodelovanjem ekipe etnografskega muzeja iz Ljubljane. Nas je zelo zanimalo povabilo na to prireditev in bo prav tako tudi čitatelje. Tovariši od ekipe etnografskega muzeja so pri svojem delu prišli v stik s tistimi starimi ljudmi, ki jim je spomin na nekdanje čase ostal živ in svež kot za časa njihove mladosti. V razgovoru z njimi so jim pripovedovali, kako sq v Dekanih pred 60 leti imeli svoje domače Plese. Naravno, da je to vzbudilo veliko zanimanja. Malo po malo sc zvedeli, kakšni so bili ti plesi in godba zanje. Seveda so vse takoj uporabili. Z veliko dobre volje so sodelovali tudi stari ljudje in prak-tično pokazali njihove plese ter na-značili odgovarjajočo godbo, Po večkratnih vajah je mladina povzela za starejšimi domačo in res družabno plesno umetnost. Tako je V nedeljo Prosvetno društvo »Jadran« otvorilo domače «Br-ško opasilo# na trgu Sredi vasi. Zbralo se je zelo veliko ljudstva tudi iz bližnjih vaši. Veliki večini starejših ljudi je bila beseda »Brsko opasilo# zelo privlačna, ker jim je povedala, da b0 nekaj njihovega. Mladina Pa je prišla iz tiste velike radovednosti, ki }i je prirojena. Prireditev je y imenu prosvetnega društva otvorii domačin in podal besedo tovarišu prof. Bo-i risu Orlu. % pesem, umetnost in ples so resnična ^ v naši podobi, je naša preteklost utei je ob splošni po- Htii 1 naslednje: Ik^lil 0grai-kega muzeja je i.kp-, sec nied vami, da zbe-Č o vašem preteklem življenju. Kaj nas je £‘ shij " J| Vam je dobro znano, i kg»V Va^e kraje predvsem lil iUfc,e • ^er sm0 bili doslej o, 'Ž 4 etn1 prec|elu slovenske •SSuj ^raiiji razmeroma sla-(j Hjr*šli pa smo med vas Vv1)sm‘ ^'eega razloga, Ljud-^ISlgia S8 neprestano razv»ja V* k ^nkrimi 100 ali življenje po vaših . em popolnoma dru-^ danes, Bot novim iiSini pogojem se fr fiov'e ST rc vrednotc za' br«, ■ To je povsem na- Predelu ne kulturno, da se i, - unn fmisla bi bilo, da bi i.\ % ,„ab- Toda nikakor ni V ?ojt I ^ rešimo za narod ■Y lin ,2*°dovino to naše ?TWt(i iivlienje, našo staro ®e govorim o zna-)l ie tem na tako znake Jtj j ®^®°bna biti ljudstvu ijj sposobna, da prispe-IEJlg0j, k Politični in kultur- IS n .sP09obn; h. i bte* na4ega človeka. Taka *Htv^anost’ znanost o živ-■ haSiii nikakor ne zavira . bat; h vasi. Ona na pri-L^bli). '»vetljuje razne za-iu v liudskega življenja, j v 010 Podobo položaja straznih Pogledih, v .ani Je naloga etno-00o„anaSnj‘ socialistični A hi-« v riu na store pode-kate?m 'a,n jjudskcm živ-Cfcv^čitj se moremo mar- Pečatda bi Se n0S Pri tVj.ie 2aostalosL. Res, \ ^ &reživ‘.iKrotl umetnemu JkV11'0 n„ pojavov, ven- K,1* y l .novem i^oristiti V 'v>i^y. "a«em Starem Ijud- « 'Vi*11 Podobi- Izročilo, teTn.več W«2 ^že pr' drc io,- ^agoceno in življe- -F tiu 'ieja!'1’ ples, umetnost — 'f4 s °venski pesnik V? CvfSje v,,ni sam° nekakšno Mi1V ®r«Wi Sam° stara žara-Vpij ®o t,«. ^ to so resnič' 8 star"1.001. Pri Rove-N - st.8 bodrJu. °’ pri narodu lSS^lo. A^ru dski Plesi so bili ?l-oakor ‘t«1185"!1 kahii .Ratenmi nas ob- nmi nas ob-ičng tujina, da ki je bij ne-bj rekli CJwS ‘katere^TD* rPlc“ ivC' ki „ ^u najemu sta-SS •*» Imeli pri- Z77 ^dtvu kftlu • io to ples Prihaja ljudska skupnost, vzajemnost do najčistejšega izraza V našem času, ki zahteva skupnih naporov za socialistično izgraditev naše domovine, za našo boljšo bodočnost, nai vaši stari brSki Plesi goje v Vas živ smisel za delovno skupnost in večjo medsebojno povezanost. Taka naj bo njih vloga v današnjem času. S tem hočem povedati, da morete te vaše brske plese, ki sodijo med najiepše podobe skupnosti vaših starih prednikov, znati povezati vašim delovnim življenjem. Po poštenem, pravem delu se prilega pošteno, zdravo veselje. Po vzajemnem skupnem delu — pravo, skupno vzajemno veselje. Z nekaj izjemami nastopajo plesalci, ali kakor so vaši očetje dejali «plesci», v ljudskih narodnih nošah vaših krajev. Vašo staro nošo morate čuvati in gojiti. Ob slavnostnih prilikah naj bo vaše praznično oblačilo. Vaši: kakor mandrijarska in brška sta slovenski nosh saj podajata roko slovenskim deželam: mandrijarska Osrednji Sloveniji, Gorenjski — brška pa preko Notranjske — Beli Krajini. Vaša brška noša jd pri nekaterih svojih delih n. pr. kamižotu še posebno znamenita in se ponaša z bogatejšim izročilom kot mandrijarska. Današnje slavje smo imenovali #Brško opgsilo# Marsikdo bo morda vprašal: «Zakaj Brško?# Ko smo raziskovali vaše vasi, so nam stari možje in žene povsod govorili, da ste nekdaj imeli brski gvant, brško nošo, oblečena v Brščlco. Zato smo upravičeno vpeljali ta naziv tudi na ostale oblike vašega ljudskega življenja In v tem primeru na vaše brške plese. Danes se vam vrača v življenje eden najlepših kosov vaše stare ljudske kulture. Naša etnografska ekipa je srečna, da vam je pri tem po svojih močeh pomagala. Toda naša pomoč nikakor ne bi izšla brez vašega sodelovanja. Zato si štejem dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem, ki so tov. prof. Hrovatinu in ostalim članom ekipe na kateri koli način pomagali. Predvsem naj se zahvalim starejšim možem in ženam kot: so Vonika Lena, Tonca Stanoevska, Pavla Vrkianova, Jucka Kovačiča, Mor-čevka in njena hči Valerija, Jože in Tone Grgure, Vane Sinček, Va. ne Rokis,' Vane Malaran, Drejček Dačer, Jože Ciučarin in druge. Naj živi vaje brško opasilo! Naj se razvija vaše ljudsko življenje na zdravih osnovah po izročilih vaših prednikov!# Pi-ed pričetkom izvajanja plesov je spregovoril tudi tov. prof. Hrovatin, ki je poudaril vso plehkost modernih plesov. Naši domači ljudski plesi zahtevajo velike pozornosti, ker je vse združeno z godbo. Pri teh plesih sodelujejo tudi gledalci ne samo nastopajoči. Stare navade, ki izražajo na razno načine rast in razvoj, so del ogromnega bogastva, ki živi v nas. Tudi drugi kongres je poudaril, da je potrebno razvijati ljudsko kulturo. Ob veliki pozornosti je privabila godba na prazni prostor skupino parov, ki so bili oblečeni v lepe narodne noše. Štirje parterji so vso sliko še bolj poživljali. Sledilo je več plesnih točk, ki so vse gledalce zelo navdušile. Bilo je nekaj tako pristno domačega in našega, da so vsi občutili. Moramo priznati, da so tovariši ekipe etnografskega muzeja napravili veliko delo. S sodelovanjem ljudstva so rešili pozabe nekaj pristno našega, kar bo mladina lahko razširila po vseh vaseh. Slišali smo starega moža, ki je ves navdušen dejal: «Zelo sem zadovoljen, da sem prišel na prireditev in nisem šel v gostilno na pol litra kot po navadi. Videi sem ponovno nekaj od tistega, kar smo imeli včasih#. Prav je povedal mož, naše jc bilo in domače kar je bilo prikazanega. Bred več kot 50 leti so izvajali te plese v Dekanih irt drugih vaseh. Briška opasila so trajala dva in tudi več dni. Tov. Zaje iz Tinjana je v domačem razgovoru s tovarišem od ekipe dejal: «No, saj tudi ti nekaj veš. «Vesel je bil, da je s svojim spominom lahko pripomogel k dobremu izidu briškega opasila. Tako kot tov. Zajc je prispeval tudi 75-letni Rundelič iz Dekanov in tudi ostali starejši ljudje v vasi, da je tov. prof. Hrovatin z njihovo pomočjo znova poživel in prenesel na mladino nekaj tistih lepih starih plesov. Naj vidijo vsi. kaj so znali lepega in dobrega naši stari ljudje takrat, ko še ni gazila po tej zemlji peta čmosrajonega fašista. Zato pa so bili ti stari ljud- je tako veseli članov ekipe, ko so ti prišli k njim in jih s tako pozornostjo poslušali ter zapisovali vse njihove domače izraze. Prišli so k njim z vso preprostostjo in domačnostjo in na prvi pogled osvojili njihova srca. Kako drugače je bilo takrat, ko so prišli faši-sti. Ti so jih za eno samo po domače izpregovorjeno besedo oklofutali, če jih že niso odgnali v zapore. Niso mogli verjeti, ko so slišali, da bo javen nastop sredi vasi. Zanje je bilo skoro nemogoče, da bi si kaj takega predstavljali. Nekje v globini je oživljalo občutje nekdanjih zborovanj pod vaško lipo. Prav tako je bilo danes, le da je bil na trgu namesto lipe visok drog in na njem zastava. Ko je ob zaključku plesov zaigrala zanje ih njim na čast godba — njihovo vižo — je stari Rundelič prijel mlado 16-letno tovarišico in se kot v svojih mladih letih zavrtel po plesišču. Prav tako brata Zajc iz Tinjana in druge stare vaške korenine. Tov. Rundelič nam je Pred prireditvijo pripovedoval: «V mladih letih smo prišli na ples s kosirji. Ce smo se stepli, ni bilo za eno «falcado» s kosirjero po hrbtu ali roki nobene zamere#. Takrat je bilo tako. Stara bojevita odločnost se je v partizanih prav tako dobro obnesla. Danes je spomin na tiste čase živ le v toliko kolikor spominja na žalostno dobo suženjstva in tujega gospostva. Košir in odločna volja naj danes veljata v borbi proti vsem tistim, ki bi poskušali zavirati velik razvoj ljudem, ki so toliko pretrpeli. Zato ponavljamo za zaključek tudi mi besede tovariša prof. Orla: «Naj zaživijo znova brška opasila po vseh vaseh sončne Istre! OGAREV. Za plačilo globe Antifašistične žene v Ankaranu so zbrale 2.122 dinarjev za plačilo elobe Primorskemu, dnevniku, «Primorsfei dnevniku se s tega mesta najlepše zahvaljuje ženam v Ankaranu in jih pbstavlja vsem ostalim ženam kot zgled visoke zavednosti in razumevanja do našega demokratičnega tiska. Tudi diiuki so PT ii Pirana kongres KP STO Fo vsem teritoriju STO-ja, posebno pa v coni B se je ljudstvo dostojno pripravljalo na II. kongres KP. Razna tekmovanja pri fizičnem in kulturnem delu so bile močan izraz njihove ljubezni do Partije, ki jih vodi v boljše življenje. S tem svojim zanosom 50 ponovno dokazali, da so zvesti svoji Partiji, ki vodi ljudstvo po pravilni poti — po poti marksizma-le-ninizma. Obenem pa so z mnogimi uspehi zopet izpodbili lažno klevetanje, tako imperialistov kot in-forrabirojevcev. Tudi dijaki P T iz Pirana niso hoteli izostati pri tem. Zal, jim ni bilo mogoče izvesti tekmovanja v širšem obsegu, kajti V Piran sq prišli šele v začetku meseca oktobra. Zato pa so hoteli pokazati svoje zaupanje v Partijo S tem, da so se obvezali, da bodo v duhu načel naše Partije še nadalje krepili svoje vrste in z učenjem V šoli dokazali, da so pravi sinovi slovenskega naroda, ki bodo nekoč, prekaljeni v borbi za pravice vsega človeštva, zastopali naš narod v svetu. Delegacija dijakov PT pa je kot priznanje izročila II. kongresu KP STO-ja model kuterja —- delo dijakov modelarjev. S tem sa tudi dijaki PT V Piranu izrazili svojo voljo, da bodo še naprej gradili pot v socializem pod vodstvom naše KP, Fr-en. NAJDENO Pri petkovi predstavi «Ogenj in pepel# je bilo v četrti galeriji gledališča najdena manjša vsqta denarja. Kdor je izgubil, lahko dvigne denar pri vratarju gledališča. IZGUBLJENO V Kopru ali bližnji okolici je bila v soboto izgubljena partizanska spomenica iz leta 1941 št. 2896. Ker je za tovariša, ki le gornje izgubil, dokument zelo velike vrednosti, prosi poštenega najditelja, da izroči najdeno na naši podružnici v Kopru. Jutri predavanje v mali dvorani gledališča Slovensko prosvetno društvo «0. Župančič« v Kopru vabi vse člane in nečlane na zanimivo in poučno predavanje, ki bo v sredo 19. t.m-ob 21. uri v mali dvorani prenovljenega gledališča. Predaval bo tov. Milko Matičetov, vodja ekipe etnografskega muzeja iz Ljubljane o uspehih raziskovanja v bližnji koprski okoiici. Ji! Razni trgovci v Kopru, Izoli in Piranu so bili zadnje čase kaznovani zaradi prekrškov odloka o nedopustni špekulaciji, Tako Pe-tronio Palmira, trgovka v Piranu, ker je prodajala moške čevlje po 6.000 din, ženske stare čevlje pa po 1.800 din. Petronieva je bila še pred časom kaznovana zaradi podobnega prekrška 2 globo 4.000 din. Tudi sedaj so ji naložili prav tolika denarne kazni. Parovel Egidij, trgovec iz Kopra, pa je bil kaznovan na 3.000 din denarne kazni, ker je prodajal v svoji trgovini razr.o blago, ki ga je nabavil v Trstu po isti ali pa še večji ceni, kot ga je plačal V metrolirah. Organi, ki jih je poverjena kontrola nad takimi sebičnimi špekulanti, budno pazijo, da ne trpijo tisti, ki danes največ prispevajo k izboljšanju življenja. Se se najdejo taki ljudje, ki bi radi na račun delovnega ljudstva živeli skoro brez dela in delali take dobičke kot Parovel, ki se je požvižgal celo na razmerje med dinarjem in liro. Njemu je bilo vseeno, dinar in lira, katera danes nima skoro nobene vrednosti. Dinar pa ima osnovo v velikih gradnjah in dolu vsega ljudstva v okrožju in Jugoslaviji. Zato so Parovel in vsi njemu podobni špekulanti prejeli še premalo kazni, ker je take napore delovnega ljudstva s svojimi grdimi špekuiantimi kv^Mjaml omalovaževal. Zaenkrat je sicer ušel. Toda prihodnjič... Naša narodno osvobodilna borba je s svojo veliko zmago nad naci-fašizrrtom položila temelje poštenosti tudi v trgovanju. Kdor se tej poštenosti, ki je odlika novih ljudi, umika, ni pošten demokrat, ampak je protiljudski element, ki zasluži ostre kazr.i. TOPO LOVEC Polet delovnih množic Izlet po Jugoslaviji Prejeli smo cd preprostega kmečkega človeka iz Topolovca v Slovenski Istri dopis, ki sa rade volje objavljamo v celoti, ker zgovorno dokazuje, kako gledajo naši najbolj preprosti ljudje s podeželja na rasnere v Jugoslaviji. Dopis se glasi: Kdo st ne bi želel ogledati življenja in krajev v današnji socialistični Jugoslaviji, ko delovno ljudstvo stremi in dela za dobrobit vseh. Pred nekaj dnevi smo imeli to srečo, da sta iz Kopra odpeljala dva kamiona na Reko, da vidimo našo novo Jugoslavijo in vidimo sadove dela delovnega človeka, ki stremi za teni. da sl izgradi boljšo domovino, kakor jo je imel do sedaj. Z Reke nas je popeljal vlak do prestolnice Hrvatske — do Zagreba, kjer sa nas prav prisrčno in navdušeno sprejeli predstavniki Zveze borcev. Kmalu nato smo si ogledali mesto samo, Maksimir — Živalski vrt in seveda tudi velesejem, kjer so razstavljena dela lahke in težke industrije, od motornega kolesa pa do traktorjev in drugih poljedelskih strojev, ki predstavljajo uspeh prvih dveh lot »Titove petletke#. Tudi nismo pozabili na pionirsko progo, kjer se mladi pionirji vzgajajo za bodoče železničarje, Slišali smo tudi pripovedovati 'o predoru v bližini Zagreba, ki bo skrajšal progo od 30 na 8 km. le žal, da si nismo točno zapomnili imena kraja. Bili *mo navdušeni nad tem, kar smo videli, saj smo sc sami na lastne oči prepričali, da so vs« klevete reakcionarjev — kapitalističnega bloka neresnične. V načrtu smo imeli tudi to, da si ogledamo prestolnico FLRJ-Beograd pa so nam javili, da je toliko podobnih izletniških skupin na poti, da je zaenkrat nemogoče priti do tja. Zaradi odmerjenega časa smo obrnili smer našega izleta v Slovenijo na Gorenjsko. Sprejel nas je Bled, ki s svojim jezerom in krasno okolico slovi širom po naši zemlji, saj je tam Prešernov kotiček. Povzpeli smo Se do Blejskega gradu, ki se raz mogočno skalo ogleduje po jezeru. Toda zopet smo i- meli malo smole, kajti grad so popravljali in tako si ga nismo mogli ogledati. Zato, h ajdi naprej! Ustavili smo se v Ljubljani, kjer st nismo dali miru, da ne bi stopili v Slška. Tam, kjer so bila še nedavno polja, se delijo in leske-čejo danes nove stavbe ((Titovih zavodov — Litostroja#, ki izpričujejo moč naroda, kateri se je v krvavi borbi otresel verig hlapče-vanjat Veliki stanovanjski bloki pričajo O podjetnosti in požrtvovalnosti novega človeka Titove Jugoslavije. Oglejte si to deželo, oglejte si Žulje delovnega ljudstva, ki hoče živeti svobodno. Trud jn napor na-1 prednik množic naše zemlje bo zdrobil v prah vse neresnične klevete naših sovražnikov. Zdaj vemo, da gre Titova Jugoslavija po pravi pati, ki je bo privedla do izgradnje boljše bodočnosti delavnega ljudstva. Bilo je leta 1945, ko sem se vračal iz koncentracijskega taborišča v Nemčiji v svojo domovino. Marsikatera vas, hiša, razbita železniška postaja so pričale in kazale popolne sledove nacifašištičnega razdejanja. Videti je tudi bilo slabo gospodarstvo propadle stare Jugoslavije. In danes? Po nekaj letih sem videl napredek, polet delovni R množic FLRJ, razlika med letom 1945 in 1949 je takšna, da je ne more utajiti nihče, tudi tisti ne, ki ji nasprotuje z vsemi silami. Z našega izleta sem ponesel najlepše vtise domov in sem prepričan, da bomo tudi uri nas dosesr. late uspehe, ee bojno složni in če bomo tako delali, kakor delajo v Jugoslaviji S. P. MALI OGLASI Kmetnaproza v Bertokih kupi šivalne stroje, mizarsko ročno ali strojno orodje, čevljarsko orodje,, strojno ali ročno. Išče krojače, mizarje in čevljarje. Ponudbe na uprava zadruge v Bertokih. GORIŠ PCI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA PNEVNIKA~V GORICI ♦ SVETOOORSKA UUCA 42 » TEI. 74t pi CI IN PLESALKE, KI SO r FLEbALU IN z- 0PASILOM. KI SO NASTOPILI Z BRIŠKIM PREDKONGRESNA KONFERENCA MI.ADINE Nikdar se ne bomo odrekli pravicam ki so temelj našega obstoja tiri/ainsRnnizSloi/enije Obisk slovenske trgovinske delegacije v Gorici V nedeljo 16. t. m. dopoldne je manjšinska organizacija Zveze slovenske mladine v Italiji sklicala predkongresno konferenco. V krasnem oktobrskem jutru so se predstavniki In predstavnice slovenske mladine iz vseh slovenskih vasi na Goriškem polnoštevilno udeležili napovedanega zborovanja, na katerem se je mladina pomenila o svojem dosedanjem in bodočem delu. Po otvoritv.i je življenja polni slovenski mladini, ki je z nestrpnostjo pričakovala navduševalne besede, spregovoril tov. Černe. Zbranim mladinkam in mladincem je govornik najprej še enkrat pre-aočil važnost mladinske organizacije, ki je steber nadaljevanja slovenskega življa za mejami svoje domovine. V svojem navdušenem govoru je mladini' predvsem priporočal, naj skrbno čuva svojo zavednost, ljubezen do svoje domovine in naj se ne pusti premotiti d nobenega, ki bi jo hotel zavesti na tista Slovencem dobro znana pota, k; vodijo do raznarodovanja našega življa. Zavednost je največji zaklad. Zavedati se moramo, da smo sinovi slovenskega naroda in nihče nas ne bo nikdar mogel privesti do tega, da bi izdali s krvjo osvobojeno domovino. Dovolj je bilo 2a slovenski haiod trpljenja! Pred dvema letoma, ko so nas krivično odsekali od neie domovine in nas kot neuporabljivi ostanek nase celote vrgli pod tujca, se je mladina zaprisegla, da ne bo klonila in nikdar več dopustila, da bi se s Slovenci pod Italijo godilo tako, kakor se Je godilo V petindvajsetletnem suženjstvu. 2e če so ji po krvavi bOrbi odrekli da bi se okrepila v toplem naročju svoje domovine, se pa nikdar ne bo odrekla tistim pravicam, ki so temelj njenega obstoja in razvoja y tuji državi. V mladini je po tem krutem u-darcu vzkipela želja po svoji organizaciji. Organizirala se je in si na svojem ustanovnem kanjjresu začrtala svojo pot. Pot slovenske mladine pod Italijo je trnjeva pot. Boriti se mora za dokončno uveljavljenje tistih pravic, ki si jih je pridobila z neštetimi žrtvami-Čeprav so te pravice slovenski manjšini zajamčene v ustavi, vendar do sedaj še niso bile uveljavljene in mladina si je zadala nalogo, da ne bo odnehala, dokler ne bo dosegla popolne enakopravnosti, Hoče uzakonitev svojih šol in kulturni razvoj. Komaj je žejna vstala iz prahu in blata, kamor jo je pahnil fašistični režim in že ji hočejo šovinisti od razbeljenih ustnic iztrgati čašo slovenske kulture. Toda pest slovenske mladine je to čašo krčevito stisnila v roki in je ne bo nikdar več spustila. Žejna ie In hoče se končno napiti svoje narodne in ljudske kulture. V enotnosti svoje organizacije, katere moč se je jasno pokazala ne samo na njenem ustanovnem kon- gresu, marveč tudi na letošnjem taboru v odgovor vsem klevetam in nizkotnih! napadom, bo mladina skrbela za svojo izobrazbo in telesno vzgojo. Ustanovila sf bo izobraževalne in fizkulturne krožke. Prisvojila si bo krasoto in popolnost materinskega jezika ter lepoto kulture svOjega naroda. Z vsemi svojimi močmi bo skrbela zato, da bo vredna svoje domovine in da ocu- va tiste pridobitve, za katere so njeni bratje darovali mlado življenje. Po političnem in organizacijskem poročilu je sledila diskusija, ki se je je udeležilo več mladincev. Vsi so pokazali veliko zanimanje za vse mladinske probleme in so se Po končani konferenci razšli, trdno odločeni, da bodo takoj pristopili z vsemi silami k delu. V soboto je prišla V Gorico posebna slovenske trgovinska delegu-olja iz Ljubljane, da bi sc s tukajšnjo Trgovsko zbornico pogovorili glede izvajanja videmskih sporazumov, ker so pri izmenjavi blaga nastali nekateri nesporazumi in težkoče. Delegacijo sestavlja podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino v Ljubljani dr. Puc in ravna telj izvozne družbe ((Slovenija Ex-port-Import#, dr. Gaspari. Pogovori z zastopniki Trgovskih zbornic v Gorici in Vidmu so trajali ves dopoldne in je prišlo v Usui prelpisi ze nemile iliiseii Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča: Vse zainteresirane trgovce obveščamo o zakonu št. 264 z dne 29. aprila 1949, ki navaja preupise g.ede najemanja nameščencev. V naslednjem navajamo v izvlečku najvažnejše odlomke. Delodajalci morajo najemati uslužbence, ki jih potrebujejd, iz-kijUchb preko urada za nameščanje, ki je postuvljeu za doticno področje, v obveze, bo kaznovan z globo od 2000 do 10.000 Ur za vsu-jvega delavca ali nameščenca, ki bi ga zaposlil z drugačnim postop-som. Eakon predvideva izjemo te splošne obveze v naslednjih primerih: a) Pri zaposUtvi zakonskega druga ali sorodnika delodajalca do tretjega kolena: b) pri nameščencih za vodstvo podjetja; c) pri konceptnih uslužbencih in tistih specialistih, ki so najeti z javnim natečajem; d) delavci, ki imajo pri podjetju soudeležbo vštevši polovinarje in delne kolone; e) za služinčad, vratarje, nameščence pri profesionalnem študiju in za vse tiste, ki so zaposleni pri družinski postrežbi; f) za delavce, ki bodo zaposleni v podjetjih z ne več kot tremi uslužbenci. Imena novih nameščencev V primerih pod črko d), e), f) morajo delodajalci javiti uradu za nameščanje. Zahteva po nameščencih pri uradu za nameščanje mora navajati število po posameznih strokah in kvalifikacijo. Delodajalec ne sme odkloniti zaposlitve delavcem, ki mu jih je poslal urad za nameščanje razen y primerih, ko gre za osebe, ki so bile od njega predhodno upravičeno odpuščene. Delavci, ki so bili svojčas odpuščeni od kakšnega podjetja zaradi zmanjšanja obrata imajo prednost pri ponovni namestitvi v istem podjetju v času enega leta. V naslednjih primerih se namesto številčne zahteve lahko uporabi tudi imensko zahtevo po delavcih: a) Za vse delavce pri podjetjih, ki običajno nimajo več kot pet uslužbencev. Za ostala podjetja pa do 1/10 kadar se zahteva zaposlitev za več kot devet delavcev; b) za konceptne delavce aM tiste, ki morajo imeti posebno strokovno ali kvalifikacijsko usposobljenost; c) za osebje, ki so mu poverjene zaupne naloge kakor nadzorstvo in čuvanje tovarn, delavnic in drugih objektov podjetja; d) pri prvi zaposlitvi delavcev, ki imajo študijske diplome izdane od strokovnih šol. Delodajalci, ki So podvrženi disciplini za zaposlitev nameščencev morajo sporočiti pokrajinskemu' uradu za nameščanje ime In kvalifikacijo delavcev, s katerimi so iz kakršnega koli vzroka prenehali delovni odnosi. To sporočilo je treba napraviti najkasneje v petih dneh po odpustitvi delavcev. Vsaka zamuda take objave bo kaznovana od 500 do 1000 lir za vsakega delavca in za vsak dan zamude, SAMOMOR DELAVCA Pretekla soboto zjutraj si je v svojem stanovanju v Tržiču odvzel z dvema streloma iz samokresa življenje 43-letnj delavec Valenti Peter. Domneva se, da ga ie do tega koraka privedel zelo kritičen ekonomski položaj. KOLO SO NAŠLI ■ Na goriški policiji čaka na gospodarja kolo, ki so ga dne 4. t. m. orožniki našli zapuščeno v bližini zavoda gluhonemih. Kolo je moška In v zelo slabem stanju. KAZNOVANI NOČNI PEVEC Sinoči so agenti javne varnosti naložili globo 28-letnemu Pavletiču Alojziju iz ul, Tunis! 5, Pavletič je namreč v pozni noči motii nočno tišino s preglasnim petjem, ki ie brez zadržanja vrelo lz njegovega grla. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 9, do 15. oktobra t. 1. 9 rojstev, 6 primerov smrti, 7 porok in 6 vknjiženih porok. Rojstva: Vodopivec Bruno, Rutar Marijan, Leban Lucijan, Di San-giusto Ana, D'Avella Antonija. Jakončič Loreta, Gallai Marija Terezija, Kocijančič Lidija, Sambo Gian-carla. Smrti: 57-letna Brach vd. Bon Lucija, 67-letni Tarlao Jožef, 62-letna Rosberg vd. Coderani Valerija, 57-letna nuna Cigoj Veronika, 72-Ietna gospodinja Zlo vd, Danev-ščič Lojzka. V Standrež Smrt zavedne žene V prvih jutranjih urah je v soboto dne 15. t. m. preminula Mo-lar Lina (Natalija), gostilničarka t) Standreiu. Pokojnica je vršila vžorno in požrtvovalno svojo obrt in je bila zaradi svoje dobrote in prijazne postrežljivosti pri vseh Priljubljena in spoštovana. Kot Zavedna slovenska žena je odkrito in odločno podpirala osvobodilno borbo, Zaradi tega j« morala leta 1942 v zapor, kjer je ostala M dni. V zaporu se je močno ošibila njeno zdravje. Kot značajna ženska je ostala vedno zvesta programu DFS i« je sodelovala v vseh naših naprednih množičnih organizacijah. Bila je usmiljenega srca in iparsikdo je bil deležen njene nesebične pomoči *n tolažilne besede, skratka, bila je blaga duša. Toda kljub vsej njeni dobrotljivosti pa ji ul bila preža-nesena marsikatera grenkota, * in neprihka. pOgreb drage popotnice je bil včeraj popoldne in se ga je udeležilo mnogo ljudi. Pri slovesu ji je domači pevski zbor zapel nekaj ža-iostink. Počivaj v miru, dobra Lina, in vsi, ki so te poznali, te bodo Ohranili v najlepšem spominu. Rok prijave za družinski davek Kakor znano je bil rok za prija vo dohodnine v svrho predpise dru žinskega davka podaljšan od 20 Septembra do 31- oktobra. Do tegs roka morajo predložiti svoje prija ve družinski poglavarji, ki imajo stalno bivališče v goriški občini ti. osebe, ki živijo game. Priporočana da naj ne Čakajo interesenti zadnjih dni, da se na ta način izognejo nt potrebnim vrstam in čakanju, Napisi v jesNinskih Irgovinah Zveza trgovcev za goriško pokra jino opozarja trgovce z jestvinam, na predpise zakona št. 2033 z dnv 15, oktobra 1925, Po tem zakone so dolžni izstaviti na zunanji in n» notranji strani svojih lokalov ime na nekaterih vrst blaga, ki ga ima jo na prodaj (kakor n. pr. sir, olje maslo, kis), Ti napisj morajo bit pritrjeni na zidu ali vratih, črk* morajo biti velike najmanj 10 ir. V črni barvi na beli podlagi. vseh točkah do sporazuma, 2e prihodnji teden bodo lahko ovoji!} iz Slovenskega Primorja večjo količino krme za živino, ki j0 tako zelo pogrešajo kmetje v goriški in deloma tudi videmski pokrajini. Prav tako je že od 20. septembra začala trgovina z lesom, ki prihaja iz Slovenskega Primorja, se po odredbe ministrstva za zunanjo trgovino lahko uvozi v goriško pokrajino samo v spremstvu posebnega dovoljenja, kj ga izdaja pokrajinski urad za industrijo in trgovino v Gorici. Protivrednosti za ta lds še ne sme položiti v blagajno splošnega računa med Italijo in Jugoslavijo, ampak na poseben račun pri Banca d’Italia v Gorici, ker ga bodo porabili za plačila po* prsvila jugoslovanskega orodja in strojev ter za nabavo blaga tukajšnje proizvodnje. Člani slovenske delegacije so v popoldanskih urah obiskali tudi podgorsko predilnico, kjer jim je ravnatelj g. Monolo razkazal ražue oddelke za predelavo bomhaia, Pri tej priliki so se gostje Iz Ljubljane lahko prepričali o industrijski zmogljivosti tega podjetja in sa na sp!o5no pokazali zanimanje za uvoz tekstilnega blaga, pri katerem bi ravno podgorska predilnica morala imeti glavno vlogo. Slovenska delegacija se je v nedeljo vrnila preko bloka pri Rdeči hiši zopat domov. Danes seja občinskega svela Kakor smo že svoječaano javili bo danes ob 16- urj seja občinskega sveta. Seja se bo vriila v dvorani deželnih stanov na gorlSkem gradu jn je na dnevnem redu več važnih vprašanj, ki zadevajo upravo goriške občine. Zimski urnik za brivce Od IV. t. m. dalje bodo po oklepu Zveze obrtnikov za goriško pokrajino imeli brivci v Gorici naslednji zimski urad: dopoldne od 8. do 12.30; popoldne od 14.30 do 19; ob sobotah podaljšan urnik do 19,30. Ob nedeljah poslujejo samo dopoldne od 8. do 13, ure. TAT KOLES POD KLJUČEM V nedeljo je policija aretirala enega izmed mnogih dolgorokih kolesarjev, ki so. strah in groza za lastnike koles v našem mestu. V za-por je namreč moral 59-letni Rota Melchior iz Trsta, Rota je pretekli četrtek odpeljal kolo 25-letni Kenda Valeriji iz Podgore. Kola ki je bilo skoraj novo, je policija Vrnila lastnici. VERDI. 17; «Leteča četa št. 61», G. Tlernejr. VITTORIA. 17; «Par nog za en milijon#. M. Monter. CENTRALE. 17: (.Dolina močnih#. F. Tone. MODERNO 17: ((Pogubljena mladina#, C. del Poggio. EDEN. 17: ((Teksaški gangster#, Jj Wayne, PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — ljudska oblast v coni B in vidalijevski socialšovinisiični pismouki (Nadaljevanje s 1. strani) množic v lastno moč? Ali ni jasno, da so najnovejše teorije revizionistov zadnja rešiina veja starega sveta? Ali je danes, v času, ko so srednji kmet, delovna inteligenca in patriotski elementi že skupno z delavskim razredom prelivali kri, v borbi proti tujemu imperializmu in njegovi zaveznici, domači buržoa-ziji, v kolikor ni hotela položiti orožja, ker so prišli do spoznanja, da je njihova stvar neločljivo povezana s stvarjo proletariata, ali je danes, v razmerah, ko je buržoazi-ja izgubila še zadnje moralne krinke s svojega obraza, ali je danes, v času, ko je ideja socializma podrla še zadnje ograje, ki so jo ločile od množic, — «neposrednega pomena za opredelitev zadržanja množic« rušenje proletarske morale in ubijanje vere v pravico in resnico — ali ni? Ali niso danes ostanki stare družbe v glavah in srcih ljudi, moralna izprijenost in zgrešeni pogledi, ki jih zdrav človeški razum ne more več povezati v celoten svetovni nazor, ali ni danes stara ideološka navlaka, ki se ie današnji človek če ni mogel otresti — zadnje zatočišče in zadnje upanje rešitve kapitalističnega družbenega sistema in naš največji sovražnik? TOČNA PREDVIDEVANJA M. PIJADA GLAVNI ZAKON REVOLUCIONARNEGA RAZVOJA Potemtakem nikakor ni naključje, da tov.Tito neprestano poudarja, da moramo gojiti ljubezen do resnice in pravice; za to resnico in pravico sploh se je vedno krila, v naši dobi pa se še posebej krije revolucionarna resnica; borba za resnico, včeraj zakon, je danes eden izmeJ glavnih zakonov revolucionarnega razvoja. Naj navedemo samo en primer, odstavek iz njegovega govora na IV. kongresu Zveze Komunistične mladine Jugoslavije: «Vedno smo bili prepričani, da je najmočnejše sredstvo komunista, da se bori za resnico in pravico, ker se proti staremu doslužene-mu sistemu ni treba posluževati, laži, saj je resnica, da je bil stari dosluženi kapitalistični sistem ničvreden in da mora priti nova boljša ureditev, ki je že v veliki Sovjetski zvezi dokazala, kako je dragocena. Zato bomo tovariši in tovarišice, še nadalje vztrajali na našem dosedanjem stališču in bomo rekli resnici, da je resnica, laži pa je laž: Nikoli ne bomo dopustili, da bi se morali odreči tem najboljšim lastnostim, saj je prav to bilo tisto, zaradi česar so komunisti, naši komunisti, da tu ne govorim še naprej, vedno uživali toliko simpatij med ljudstvom, ker se beseda komunista ne sme razlikovati od dejtmj». (podčrtal S. P.). Tu ne gre za lepe manire ali dobre nauke otrokom, tovariši, tukaj gre za globoko revolucionarno resnico. Ali ni jasno, tovariši, da je danes bolj kot kot kdaj koli težišče boja na tej fronti in s tem na fronti mobilizacije najširših množic v svetu? Vsega tega revizionisti niso videli, čim so se «vlegli» na stališče utrjevanja prve proletarske države in slej ko prej na njem počivajo. Ce je nesporna Zasluga nekaterih, da so gradili prvo domovino proletariata, je v novih prilikah zločin, če — kljub vsej škodi, ki so je že prizadejali — zamenjujejo sredstvo s ciljem, obliko z vsebino, državo z socializmom, ter s tem svojim početjem izpodkopujejo i državo i socializem. Z rahljanjam njunih načel so pričeli pred leti, sedaj pa jih že rušijo. TISTI, KI BI NAM MORALI BITI V ZGLED Tovariš Moša Pljade je še v teku omenjenega procesa izrazil svojo slutnjo, da so se inspiratorji verjetno moglj odločiti za tako komedijo le v pomanjkanju boljših argumentov za nov diplomatski korak. In ni nam bilo treba čakati več kakor nekaj dni, ko se je ta slutnja pokazala kot pravilna: ta madžarski proces je posta) argument za sovjetsko oddoved pogodbe z Jugoslavijo. Ce pa je .temu tako, če je proces moral služiti takemu cilju in ne ugotavljanju materialne resnice, se ne bomo čudili, če je moral v vseh podrobnostih izgubiti karakteristike socialističnega sodnega procesa in sodnega procesa, sploh. Po vsem tem nam bo razumljivo, tovariši, da je bila obtožnica (proti Jugoslaviji seveda), kar se da nedoločno sestavljena in da je bila tam, kjer je bila določnejša, s tako lahkoto ovržena (ne na procesu, ampak zunaj), tako da so morali inscenatorji tiste točke — seveda molče — preiti in zatajiti. Zato razumemo, da so kot dokazno gradivo pritegnili priče, ki jih sam sovjetski novinar in pisatelj Boris Polevoj neprevidno karakte-rizira za moralne propalice vseh vrst, medtem ko vemo, da ima za oceno izpovedb prič poseben pomeri njihova osebnost. Toda sam javni tožilec je izpovedal, da se ni pečal s »psihologijo« obtoženih in seveda toliko manj prič. Zaradi vsega tega je razumljivo, da so mogli doprinesti najmočnejši dokaz, alibi, prav tovariši v Jugoslaviji, katero so hoteli oblatjti. Zato so morali končno, inscena-torji obrnili na glavo tudi drugi osnovni princip vsakega procesnega prava, ki naj se ga drži še to ime, princip kontradiktornosti, princip, po katerem je obtožba eno, reševanje stvari drugo, in po katerem se garantira stvarna obramba obtoženega. Mi pa vemo in ves svet ve, da je v Budimpešti «predsednik sodišča znal spominjati in sugerirati, javni tožilec je znal čim manj spraševati, obtoženci pa so znali čim več, priznavati» (M. Pijade). KAJ PRAVI SAM VISINSKI Jasno je namreč, da problem odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami ni in ne more biti izoliran problem. To je le problem, pri katerem so najprej povzročile splošno krizo njihove napake v lastni hiši. O tem bomo slišali še veliko zanimivega, kar je ostalo doslej prikrito zunanjemu svetu. Ali je n. pr. naključje, tovariši, da gre danes Jugoslavija — in zanjo mi - po poti jačenja krajevnih ljudskih odborov, po poti demokratizacije oblasti, po poti vse večje udeležbe množic v oblasti medtem ko oni, ki bi nani morali biti v zgled, koncentrirajo kompetence v višjih organih, medtem ko oni reducirajo osnovne enote oblasti na izvrševalce ukazov od zgoraj, medtem ko oni reducirajo voljene predstavnike ljudstva v raznih enotah na formalne kontrolorje postavljenih uradnikov, ki o vsem odločajo? Naj tukaj dodam, tovariši, da so tudi pri nas nekateri, posamezni strokovnjaki, ki mislijo, da se dajo reševati problemi mimo poverjenikov. Ti tovariši — tovariši pravim, ker so mi znani primeri iskrenih pristašev naše stvari — morajo revidirati svoje stališče. Zastavijo naj si resno vprašanje: ali so na ljudsko oblast ali niso za ljudsko oblast. Naša oblast ni oblast uradnikov. ampak je oblast ljudstva. Govoril sem o tistih, ki bi nam morali biti v zgled. Tako daleč morejo priti -e ljudje, ki so oslepeli od lastnega blišča in moči ter so zato izgubili vero v silo množic, ljudje, ki so ustavili lastno revolucijo, ljudje, ki niso budno spremljali razvoja revolucije v svetu, ki niso kakor nekdaj Marks z ljubeznijo sledili «krtu, ki dobro rije«. Pred leti je dejal Molotov, da vodijo danes vsa pota v komunizem. Ni pa ničesar poveda) o stram potih, ki v teh časih bolj kot kdaj nezadržno vodijo v objem buržo-azije. Danes smo priča, s kako vrtoglavo naglico se nad revizionisti kopičijo vsi naglavni grehi stare družbe. V svoji slabi vesti pred lastnimi množicami so v svojih prijemih celo dosti manj izbirčni od današnjih imperialistov (pač pa do njih), vsaj poleg živčne vojne uporabljajo proti drugi socialistični državi gospodarsko blokado, odkrito pozivajo njeno ljudstvo na upor, trgajo mednarodne pogodbe itd. Višek njihove moralne izprijenosti pa je prikazal sloviti budimpeštanski proces. O tej sodni komediji se ]e ze dosti pisalo in se še bo, kar bo ostala v zgodovini kot primer žalostne s'ave Ml se je bomo dotaknili le v toliko, da vidimo, v kak moralni padec vede) revizionizem osnov, nih revolucionarnih vprašanjih in kako ta revizionizem načenja čedalje bolj tudi izgradbo socialistične državne ureditve v njenih posameznih delih. Toda pustimo, tovariši, naj se ko. medijanti sami raztrgajo z lastnimi besedami. Poglejmo kaj pravi organizator znanega procesa iz 1. 1936 in stvarni organizator procesa v Budimpešti, bivši javni tožilec Sovjetske zveze in današnji njen zunanji minister Andrej Višinski o omenjenem principu: «Res je, kontradiktorni postopek je težka stvar. Mnogo težje je izvesti postopek na osnovi kontradiktornosti nego na kateri koli drug — način. Kadar se obtoženi — subjekt pravic, kakor se to imenuje —• kadar se on otepava, kriči, tolče, brani — tedaj je teže izvesti tak postopek. — Toda, tovariši, kadar se postopek dokonča, kot rezultat te borbe in odpora, z zmago obtožbe, tedaj, se razume tak postopek pridobi v javnem mnenju toliko kolikor ne more pridobiti kateri koli drug postopek., ePalje pravi, da jg fo cpot za ugotavljanje dne materialne resnice, stremljenje, ki ka-rakterizira resnično pravosodje in resnično sodišče«. In naj ie kdo reče, da so se obtoženci v Budimpešti «otepavali, kričali, tolkli in branili!« Kako so se, o tem ve po zaslugi tudi samih kominformističnih poročil danes ves svet. Kako drugačna je, tovariši, v nasprotju s takimi sodnimi burkami, slika pravega socialističnega sodnega postopka: Kako so se dejansko z zobmi branili Mihailovič, ustaši in belogardisti v Jugoslaviji. Drioli in vsi ostali pri nas, vse dokler jih ni zlomila teža stvarnih dokazov, ki so ji bila odveč potovanja obtožencev v Sovjetsko zvezo zaradi misterioznih ((popravil«! Toda dajmo jim zopet besedo. Najvidnejši sovjetski procesualist Strogovič pojmuje pomen kontradiktornosti takole: «Stranke se borijo, pravdajo, zanikajo — in brez take borbe kazenski postopek sploh izgubi svojo prravno obliko». Po vsem tem je, tovariši, jasno, da je tovariš Tito samo nadaljeval isto misel in je zgornja mnenja sovjetskih odgovornih ljudi le konkretno uporabil, ko je dejal, da je budimpeštanski proces «naivečji madež, največja sramota, prizadejana mednarodnemu gibanju«. LAGANJE - SISTEM Besede Višinskega, ki sem jih navajal zgoraj, so bile napisane eno leto po slovitem procesu 1. 1936. ki se je letos v Budimpešti ponovil v spopolnjeni izdaji. To razkriva, da je pri teh ljudeh metoda zavestnega laganja prešla v sistem dela. Oni v praksi ne jemljejo res no tega, kar sami slovesno proglašajo za najvažnejša načela in za teoretične temelje. Teoretične temelje, ki za komuniste, za delavski razred, za delovne ljudi sploh, pomenijo napotilo za akcijo In za revolucionarno prakso. Ti ljudje torej zavestno varajo zlasti lastni delavski razred in lastne množice, ki bodo nekoč tudi same terjale obračun za tako početje. Ti ljudje ravnajo tako v prepričanju, da so pridobitve, za katere so dali in dajajo proletariat in delovne množice , tolike žrtve, in marxistično-leninJstična teorija njihova privatna last, katrfro lahko po mili volji razmetavajo in teptajo. Mi Pa vemo, tovariši, da so vse pridobitve in zlasti marxizem-leni-nizem in partija, ki ga ostvarja, dragocen zaklad partijcev in ne-partijcev, ki so se borili in padali na vojnih frontah, partijcev in ne-partijcev, ki se bore na fronti socialističnega dela, proletariata in zatiranih narodov, ki se bore za svobodo vsega naprednega človeštva in vseh poštenih ljudi. Vsi ti bodo terjali obračun za zločinska početja današnjih revizionistov. Te ljudi je prva zagrabila za roko junaška KPJ s tov.. Titom na čelu. In mi ji stojimo in ji bomo stali ob strani, dokler ne prispo v naše okope velikanske sile, ki jih bo po vsem svetu mobilizirala moč pravice in resnice . Živel II. kongres KP STO! 2ivela KP STO in njen sekretar tov. Branko Babič! Živela herojska KPJ s tov. Titom na čelu! Peto kolo nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja Odprt tudi nogometašem novi stadion ..PRVI MAJ II Sv. Ivan-Opčine 1:0, Ponzianina-Gorica 5:1, Sv. Ana-Aurora 3:1, Meduza-Umag 1:1 v . • V Ul I wu W, • V. III IM ■ -— 'I —' ’ ' ’ - /J Piran - Nova Gorica 2:1, Brtonigla - Novi grad 0:0, Arrigoni - Montebello Posebna zanimivost nedeljskih nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja je bila ta, da so bila to nedeljo prvič odprta vrata V nov stadion ((Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Lepo zeleno igrišče je tako za gledalce, še posebno pa za igralce bilo izreden užitek. Mehka zelena trava je prijetna za oči in dobra za nogometaše, če ga doleti nesreča, da štrbunkne. Takih primerov pa je v vsaki tekmi polno. Za V. kolo nogometnih tekem so bile na novem stadionu odigrane kar tri tekme in sicer ob 10, 13 in 15 uri. Prvi, ki so otvorili nogometno sezono na tem igrišču, so bili domačini iz Sv. Ivana, ki so se za svoje nasprotnike ta dan še posebno potrudili, da so odnesli 2 točki. Po treh tekmah je bila to njih prva zmaga in upajmo, da se na tem igrišču ne bodo pustili od nikogar premagati. Ce že velja pravilo, da mora moštvo na domačem igrišču zmagati, potem upajmo, da bodo Svetoivan-čani tudi to storili. Ostale nogometne tekme tega prvenstva so potekale v glavnem tako kot smo predvidevali z razliko Meduze in Brtonigle, katerima smo napovedali zmago, do-čim sta igrali neodločeno. Presenetilo nas je samo moštvo Mon-tebella, ki je v svojo mrežo dobilo 12 golov, kar je vsekakor preveč. Na vsakega igralca Arri-gonija je tako prišel po 1 gol, dočim je kapitan moštva dobil še enega za nameček. Sedaj pa začnimo s podrobnostmi. V BORBI ARRIGONI - MONTEBELLO SE IGRALCI LOVIJO V ZRAKU ZA ZOGO. Sv. Ivan-Opčine 1:0 (0:0) streljal naravnost v gol, vendar je vratar Corsi srečno ujel žogo. V začetku drugega polčasa je bil Sv. Ivan ves čas v napadu. Ze v 5’ je malo manjkalo, da ne bi Sv. Ivan dosegel zmago, kar pa je Purič preprečil. Pozneje pa so Svetoivančani vendar dosegli gol in s tem tudi zmago. Najboljši igralci Opčin so bili .Bizjak in trije branilci. Ponzianina-Gorica 5:1 (4:1) Ponzianina se je z novimi igralci postavila zopet na noge in Goričanom ni zadostovala dobra volja, da bi se uprli taki premoči. Posebno dobra sta Carlin in Paoletti, ki sta vse akcije odlično izvedla. Vso tekmo bi v kratkem ocenili s tem, če povemo, da je imel vratar Ponzianine Ve-lussi zelo malo dela. Hitri začetek akcije Ponzianine je neprestano ogrožal nasprotnikova vrata. Vendar je šele v 23 minuti pognal Paoletti žogo v mrežo in tri minute kasneje Pertot. Seveda je bila Gorica ves ta čas v akciji in skušala na vsak način igro izenačiti. Najboljši je bil Figel, ki je v 36. minuti neubranljivo pognal žogo v. mrežo, najslabši pa je bil Srebrnič, ki je napravil avtogol. Kljub svoji lepi in živahni igri je Gorica morala podleči Ponzianini. Sv. Ana-Aurora 3:1 (2:0) Zmaga Sv. Ane nikakor ni nezaslužena, čeprav je imela Auro-ra nekaj smole. De je v tehničnem in borbenem oziru prevladovalo moštvo Sv. Ane, so največ doprinesli Gleria I in II, Godnik IV in Gubertin. Mogoče je imela Aurora slab dan, da ni pokazala tiste intenzivnosti kot smo jo od nje pričakovali. Najbolj ga je polomila obramba, posebno y drugem polčasu. Ni bilo pa tudi prave povezave med napadom in halfi, da bi lahko moštvo napravilo kaj v svoj prid, čeprav je imelo včč prilik. Tako bomo kar kratko zaključili, da ta dan pač ni imela sreče. Potem ko je bila Aurora v prvem polčasu na vsej črti slaba, je po odmoru prišla v akcijo in dajala hude strele seveda so šli po večini ti streli ali mimo ali pa naravnost v roke vratarju, ki je bil zelo pazljiv. Sele v 31’ je v neki zmešnjavi, ki ni bila povsem jasna, padel edini gol za Auroro. Novi grad-Brtonigla 0:0 Sv. Ivan je letos moštvo polno življenja in ima odlično igro. Njegova zmaga proti Opčinam je zaslužena, čeprav se mora y glavnem zahvaliti osebni iniciativi Pregarca II, ki je v 11’ drugega polčasa poslal žogo neubranljivo v nasprotnikovo mrežo. Ce bi Opčine malo pazile, bi bil lahko izid neodločen. Tekma je bila od vsega začetka zelo živahna- Vratar Opčin Purič ima dobro oko, a ne zna prijeti žoge; kljub temu pa je ubranil zelo močan strel Ermanija. V 20’ je Milič preigral Barovino in V Brtonigli sta se to nedeljo srečali dve mladi moštvi v tem prvenstvenem tekmovanju. Vsa tekma se je igrala bolj z dušo kot z dobro tehniko. Občinstvo, po večini iz Brtonigle, ki je pričakovalo zmago domačega moštva, je bilo razočarano. Cim je pričela Brtonigla z močnimi napadi, je v kritičnih trenutkih zagrešila napako in prav isto se je dogajalo z Novim gradom. Ves čas tekme so se vrstile samo napake za napakami. Kljub temu pa je bila za spoznanje boljša Brtonigla in če bi kdo od obeh zaslužil zmago, bi jo zaslužila ona. Arrigoni-Montebello 12:0 (12:0) V Izoli je bila v nedeljo prvenstvena nogometna tekma med ta-mošnjim moštvom in Tržačani. Čeprav smo z vso gotovostjo ve- & ~ j,,v '' t j- >’ || ■■■ :•>.•..• NEVAREN STREL KI BI BIL LAHKO USODEN V SREČANJU MED SV. IVANOM IN OPČINAMI. MOŠTVO SV. ANE. Ki JE NA IGRIŠČU «PRVI MAJ« PREMAGALO LANSKEGA PRVAKA AURORO. Ob priliki II. razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja Dve kolesarski tekmi v Kopru 22. t. m. Kolesarska sekcija Zveze društev za telesno vzgojo (ZDTV) v Kopru bo na pobudo pripravljalnega odbora za razstavo gospodarske delavnosti organizirala posebne kolesarske tekme. Tekme bodo na dan 23. oktobra in so namenjene kolesarjem-začetni-kojn in diletantom. Tekme imajo predvsem propagandističen pomen. Z njimi hočejo prireditelji vzbuditi med istrsko mladino čim več zanimanja za kolesarski šport. Navedenega dne bo najprej e tekma, pri kateri bodo sodelovali kolesarji, ki se niso že udeležili prav nobene tekme. Proga bo dolga 40 km in sicer se bo pričela v Kopru ter bo napravila 12krat krog okoli trikotnika mimo nekdanje železniške postaje v Kopru ir. Semedele. Po končani tekmi začetnikov se ma diletantov za tako imenovani «medinarodni kolesarski kriterij«. Proga bo šla isto pot kot prva po asfaltirani cesti brez vzpetin in bo isto tako krožna, ker bo moral vsak tekmovalec prevoziti 3 km dolgo progo 40krat. Tako bo proga v celoti dolga 120 km. Prve tekme za začetnike se lahko udeleži vsak mladinec našega okrožja, ki se ni, kakor že rečeno, še nikdar udeležil kolesarske tekme. K tekmi se lahko prijavijo tudi mladinci, ki nimajo dirkalnega kolesa. Tekma za diletante je samo za one kolesarje, ki so vpisani v ZDTV ali v drugo z njo združeno organizacijo. Tekma bo za posameznike in za moštva. Klasifikacija bo izvedena na podlagi doseženih točk za vsakih pet krogov. Ekipa, ki bo imela prve tri najboljše dirkače od pe- bo pričela druga kolesarska tek-tih prvih, bo prejela pokal ((Razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone STO-ja«. Tekmovalci bodo preskrbljeni na dan tekmovanja s hrano in bodo prejeli glede na dosežene uspehe tudi darila. Najboljši dirkač iz skupine za ((mednarodni kolesarski kriterij« bo prejel RADIJSKI APARAT. Za priglasitve k tekmi in za nadaljnja pojasnila, naj se vsak interesiranec obrne na ZDTV v Kopru oziroma v Trstu. deli, da bo Arrigoni zmagal, ««. dar nismo Pričakoval: Montebello ke razlike golov. odpo» sploh ni dajal nobenega in jc mirno dopustil pravo P«* vo golov. Kakšna bi s!rrigoni-razlika, ko bi v moštvu Ams^ ja ne manjkali ta dsm^ igralci Paoli, Milloch in se Seveda govori v Prl tebella, da je ta dan mani*1 „ najboljši vratar P113000'^ & zmago je Arrigoni lestvici prvenstvenega nja. Meduza-Umag 1:1 ^ aeHf Da je koprsko mošt.v^ 11 odneslo na nedeljski te magom 1 točko se ra0^)]jašil & dobri igri v drugem ^‘vron(eJ bolje rečeno tik Pred igre, ko je v 37 minuli - ^ izenačil stanje. Malo cuc veda bilo, če bi morala na lastnem igrišču odrti ^ ji zom. K tekmi bi PripolL,r je Umag bil boljši od n“ [Ji ka, tako v obrambi, klez iJ oba brata Lenarducci d ^ tudi v napadu Rarove^ • ^ uspeh bi Umag dosegel,.^ treniral. Vse lepe akcije na strani Umaga in P bi mu upravičeno čas« • ^ sprotnikovega gola je kr* v njava pred vrati, zmesm tero je Parenzan izrabit Piran-Nova Gorica 2:1 Za tekmo v Sv. b Nove P moštvom iz Pirana i“ pčjflS rice nismo dobili bocnoramo ‘J .o poteku in zato se m ^ ■dovoljiti samo z rezUi \» govori v prid Piran3-,^0^ jili t gj poraz od treh tekein’f igralo moštvo iz Nove ni* ki kaže, da ti mladi f3™ od “ kos istrskim nogometaš®1^ moštev je Nova veriei na desetem mestu in bd ^ prihodnjo nedeljo zlezj3 -O- Svedska-Norveška 3:3 (0:1). V Stockholmu sta igrali reprezentanci Švedske in Norveške neodločeno. V predtekmi med reprezentancama B pa so Švedi zmagali z 1:0. liko niže, saj bo iffle sprotnika lanskoletn«B «Auroro». v Sv. Lufll1 ^ V nedeljo je bilo igV nogometno srečanje ** 0' Portoroža in MZ iz N ,p0jV. moštvi sta igrali z vel® ^teiP strastjo lepo, hitro bjrDjz pak. Rezultat 2:0 za ** j. Kr?’ it, T-, zriaiT KO- roza pove, da je b',aici boljši. Seveda so 1?' pra napravili nekaj ^ajb° dov, a jih niso izrab'*1. a J111 ull,u i"*- njih igralec je bil V'a ,rau» j) Pirančani še vedno nepremagljivi Lahkoatletska športna nedelja ZDTV v kopru V nedeljo je bilo v Kopru lahkoatletsko srečanje športnikov iz Istre in Trsta, ki so včlanjeni v ZDTV. Tekmovanja v raznih športnih disciplinah so se udeležili atleti iz Trsta na čelu z odličnim Bandelom iz Pirana pod vodstvom Corsija ter Nabrežine, Buj in Kopra. Številni gledalci so z zanima- njem sledili temu ljudskemu športu in nagrajevali z aplavzi zmagovalce. Največ točk je dobilo športno druatyo iz Pirana, ki si je tako osvojilo pokal. Podrobni rezultati so bili naslednji: Moški. Tek na 100 m: 1) Trani (Piran) 11!,8, 2) Venier (Piran); no 400 m: 1) Lokar (TS) 55”2, 2) Sedmak (TS): na 800 m: 1) Pierobon (Piran) 2’42”, 2) Mikulin (TS); 5.000 m: 1) Abram (TS) 17’10”, 2) Tamaro (Piran); hoja na 10 km: 1) Govorčin (TS) 49’32”3, 2) Vidali (Piran); troskok: 1) Venturini (Piran) 12.82 m, 2) Zetto (Piran); tek na 1500 m: 1) Pierobon (Piran) 4’16”, 2) Abram (TS); skok v daljino: 1) Zetto (Piran) 5.97 m, 2) Trani (Piran); disk; Kenda (Piran) 31.10 m, 2) Preselj (TS); skok v višino: 1) Venturini (Piran) 1.70 m; 4x100 m: 1) Piran 48”4; štafeta 4x400 m: 1) Piran 3’42”5; met kopja: 1) Pitacco (Piran) 43.64 m, 2) Mora (TS). Zenske. Tek na 100 m: 1) Gia-ri (TS) 14”5, 2) Tamaro (Piran); skok v daljino: 1) Pettener (Piran) 4.44 m, 2) Tamaro (Piran); met krogle: 1) Petener (Piran) 9.02 m, 2) Savron (Piran); štafeta 4x100 m: 1) Piran 58”4. Skupfti rezultat: Piran 149, Trst 99 točk. Mednarodni šahovski turnir v Benetkah je zaključen BENETKE, 17. — Zadnji dan mednarodnega šahovskega turnirja v Benetkah je jugoslovanski mojster Gligorič remiziral S Kott-nauerjem (CSR). Končno stanje je naslednje: 1) Szabo (Madžarska) 11,5 točk; 2) Rossolimo (Francija) 10,5; 3) Prins (Holandska) 10; 4) Gligorič (FLRJ), Foltys (CSR), Barcza (Madžarska) in Golombek (Velika Britanija) 9,5; 8) Paoli (Italija) 8,5; 9) Kottnauer (CSR); 10) Tarta-kovver (Francija) 7 točk itd. DROBNE Jugoslavija in Avstrija bosta odigrali meddržavno nogometno tekmo 13. novembra v Beogradu. Isti dan bo na Dunaju tekma Du-naj-Zagreb. —O— Belgija-Svica 3:0 (0:0). Ta mednarodna nogometna tekma je končala zasluženo z zmago Belgijcev. —O— Poljska-Bolgarija 3:2 (2:1). V tej mednarodni nogometni tekmi je Poljska zmagala s resno razliko golov. Atletski dvoboj Italija-Belgija v Milanu je končal z zmago Italijanov s 120:98 točkami. —O— Svetovno prvenstvo v smučanju bo v ZDA od 30. januarja do 18. februarja 1950. leta. —O— V Atenah, na mednarodnem atletskem tekmovanju so francoski atleti postavili dva nova državna rekorda. Ostermayer je vrgel disk 42,80 m, kar je za 1 meter boljše od prejšnjega rekorda. Drug rekord je postavil Sillon, ki je v skoku s palico dosegel 4,15 m. —O— Prvenstvo Češkoslovaške v de-setoboju je osvojil Moravec s 7071 točkami in s tem postavil nov državni rekord. Madžarsko nogothe111^,^ Csepel iz Budimpešte J .0jrf vanju v Berlinu jrreiriAs zentanco Saške z 2:1- -°" V < Prvenstvo Madžari^? IVO)'1 tonskem teku je os«- j mi v času 2;4:48,0 Pr,oZ j« 2:43:59,0. Na 3000 W prvi Jeszensky, ki J® j,2 boljši čas v državi 9- čet doSeg —O" V Legnanu je bil* lesarska dirka «' , r chi«. Na 251,6 km Lj. zmagal Mario R'cC1 . K'sta^ Logliem in Pontissce«^ tej ^ spela v istem času. ,jšil>. j! na]b°i„«oi .» movalcev vrstni red Co$\ )5' tak-le' i- jiaž3'^ točk, 2. Maggini 2°, V 6. 4. Leoni 18, 5. R'c“ sci 14. 7. Martini ZMOTNO BI BILO TRDITI, DA SE GORIČANI NISO PREMAGATI PONZIANINO. * , , PRIZOR S TEKME MED PIRANOM IN NOVO GORICO. VRATAR SV. ANE RESI NEVARNO SITUACIJO. IZREDNO RAZGIBAN TRENUTEK V 1 —■— „ K <11 „ad _ Tplefn,, 93-808 - UPRAVA: ULICA K. MANNA SL 29 - Telefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO: ULICA MONTELCH! Stev. 0glJS0v; Za v5ak mm' v,5trie v jinnl 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60, osmrtnice 70 lir. OGLASI: od 8.30-12 in . fLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. sn/a Tel 70 na « . ,.,-----podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. Odg. urednik STANISLAV RENKO •piska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: *5- Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega 650 165. >*" (15 P* ^Kegf ffVjt O#** inozei115