9. štev.
V Kranju, 1 marca 1902.
III. leto.
60RQC€C
Mitičen in gospodarski lisi.
Valilo na naročbo. '™t^£L0Ti
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Šol nam dajte!
ii.
Oestokrat se pritožujejo duhovniki, kako škodo imajo, ker so pri župniščih obširna zemljišča. Ali se ne bi dala taka škoda preprečiti ? 0 kako lahko! Taka zemljišča naj bi se porabila v učne svrhe za izboljšanje kmetijstva. Tako bi imeli dvojni dobiček. Duhovnikom bi ne bilo treba toliko iz «svojega» doplačevati,- narod pa bi se učil. V zvezi s temi zemljišči naj bi se ustanovili kmet. nadaljevalni tečaji za šoli odraslo mladino. Koliko dobička bi donašale take naprave! Ko bi drugega ne bilo, že to bi bilo emi-nentno važnega pomena, da bi mladina v zgodnji mladosti tako ne posurovela in se ne privadila pogubnemu žganjepitju. Kolikor poznamo požrtvovalnost našega uči-teljstva, prepričani smo, da bi se z veseljem lotilo dela. Vsak delavec je pa vreden plačila. Tudi takim učiteljem naj bi se prisodile nagrade in sicer res nagrade ne pa — skoro bi rekel: beraški darovi, n. pr. 14 kron na leto, kar se je zgodilo že mnogokrat.
Tu ne velja tisto skopuško štedenje. Gospodarju, ki ne popravlja strehe, da nima malenkostnih troškov, ki torej štedi, podere se v par letih ostrešje na glavo. Tudi nam že bode podrlo in to prav kmalu, ako ne krenemo na druga pota, ako bomo vedno le — šparali.
Za nove topove mirnega srca štejemo tisoče milijonov, kakor da bi imeli v vsaki vasici po dvoje zlatih rudnikov, za šolo — pa je škoda vsakega vinarja.
Le poglejmo našo sosedo Nemčijo. Tudi ona si nabavlja v dobi človekoljubja izbornega morilnega orodja, a skrbi pa tudi po vsej svoji moči, da nje ljudstvo napreduje na polju mednarodnega tekmovanja na polju obrti, ki je dandanes najbogatejši vir dohodkov, a ne le za obrtnika, temveč tudi za kmeta. Nemci v rajhu imajo na razpolago brez števila strokovnih šol vsake vrste; obiskovalci teh šol dobe znatne podpore, da se morejo izšolati. In ko so se kaj naučili, dobe dosti kruha ne le doma, ampak tudi pri nas jim damo smetano, ker nimamo svojih izšolanih ljudi; naši pa dobe posneto mleko ali pa še celo samo siratko. Le oglejmo si samo
stroko elektrotehnike. Že pri napravi preprostega hišnega brzojava moramo seči po tujcu, kako smemo potem misliti, da bi pri večjih elektrotehničnih napravah zaslužil naš človek več ko 2 K na dan, ker se ni ničesar učil, tedaj ne more opravljati drugega dela, nego da prenaša lestve.
Koliko sto tisočakov odneso iz Avstrije zidarji v blaženo Italijo, našinci pa dobe nekaj soldov, ker jih za drugo niso mogli rabiti kot za nosače malte, kar ni zameriti, ker se niso imeli prilike učiti. Pred nedavnim časom se je izrazil tuj podjetnik, da je naše ljudstvo jako inteligentno, da se hitro priuči, če se mu le pokaže, česar se je sam prepričal. Ko je nekje na Kranjskem gradil neko večje poslopje, prišlo mu je na misel, poskusiti dva Slovenca, kako bi se učila. Potrudil se je malo, da ju je učil, ko je imel priliko, in uspeh je bil nepričakovan. Ko nam je to pravil, dostavil je: «Ko bi Vi imeli take šole za zidarje, kakršne imamo pozimi Italijani, v nekaj letih naši niti beliča več ne zaslužijo pri Vas.»
Taka je sodba tujca. In če se Lahom tako dobro obrestuje za zidarske šole investirani denar, da se več kot pol leta preživi tisoče in tisoče rodbin z denarjem, ki so ga prislužili posamezni rodbinski člani, zakaj bi se Slovencem ne, ker so ti zadovoljni celo s kruhom, ki ga Nemci takorekoč proč vržejo. A tudi v drugih strokah je istotako. Ako nočemo žrtvovati za šole, bomo pa morali šteti velike svote za bolnice, ubožnice in — ječe. Sicer smo se že sjlno pozno zbudili, a vendar je upati, da se še pravočasno ganejo odločilni krogi, da ne bode prepozno. Zatorej jim zakličemo še enkrat: «Šol nam dajte!*
O ideji Sokolstva.
Dalje.
Druga, glavna, toda enakoveljavna in paralelna pot ideje Sokolstva je duševna izobrazba. Ne zadostuje nam, ako imamo le telo popolno, popolnost našega duha pa ne. To bi bila preveč enostranska izobrazba in nepopolna. Telo je shramba duha, mozeg je pa njega organ. Mozeg, to so možgani s hrbtnim mozgom in živci, so v tesni zvezi z ostalimi organi našega telesa, in če so zdravi drugi deli našega telesa, je zdrav tudi naš mozeg in s tem je podana mogočnost in podlaga naši duševni izobrazbi. Človek si tedaj zlahka lika svoj razum in ši pridobiva vedno širše obzorje. Sedaj šele postaja ta, poprej le po imenu človek — pravi človek z mogočnim razumom. Njegov razum ga dela človeka, ga povzdiguje nad vse, kar vidimo okrog sebe, on ga postavlja n. pr. na stopinjo
Vam fpa škoda zdi onih [grofev, ki bi jih morali zato plačati. Ko je bil občni zbor otvorjen, seveda otvoril ga je zopet knjigovodja, ne pa predsednik, kar tudi ni pravilno, ker ni imel nobenega pooblastila v to. Predvsem je baje omenil, da je občni zbor sklepčen pri vsakem številu članov. Tedaj je občni zbor sklepčen tudi takrat, kadar sami sedite v pisarni, zalo ni čudno, da delate popolnoma po svoje, kakor bi bili edino Vi gospodar čez vse. Zdaj vsaj vemo, kar eden sklene, namreč občni zbor, to je mnenje vseh. Popolnoma po Oblakovem. Prvo je bilo na dnevnem redu stanje blagajne srednjevaške posojilnice in hranilnice. Knjigovodja je povedal, koliko je prebitka, ter predložil račune in bilanco. Bistriški župnik pogleda račune in izreče pohvalo, temu pri trde tudi vsi navzoči, saj so se zbora udeležili razen nekaterih samo taki, ki pri vsaki priliki kimajo in blebetajo — o ja — o ja, gaspud, potem pa jim naj gaspud pripovedujejo o Buiih ali ljudožrcih. Drugo pa je bilo izvolitev novega predsednika. Pred vsem moram povedati, da mu je stari načelnik začel smrdeti, ker je liberalno volil — o joj — groza in strah. Omenil pa je Anton Oblak, da je sicer uspešno deloval, a ker je liberalno volil, ne more biti več za načelnika. Zato bi bile tudi vaše stare hlače za predsednika, samo da bi bile naročene na »Domoljuba*. Kaj ne, Anton Oblak, že v duhu ste se veselili, ako boste prodrli s svojim predsednikom, ker potem boste zopet nemoteni vodili svoje knjige in pratke. Pa šlo je popolnoma brez boja, zakaj bivši predsednik se je odpovedal tako častni službi. To pa menda drugim odbornikom ni bilo po volji, ker nobeden ni vzdignil roke, ko je knjigovodja prvič zaklical, kdo je za novega predsednika. Knjigovodja pa je postajal rdeč, kakor kuhan rak — in šele, ko je povedal Janez Arh, da noče biti zato za predsednika, ker se je vse delalo brez njegove vednosti, tedaj so možje takorekoč prisiljeni vzdignili roke. Privoščimo vso čast novoizvoljenemu predsedniku biti kot peto kolo pri Oblakovim polomljenem gospodarskem vozu. Sicer je pa oče Zetek že tako okušal dobrote Antonove, ker je že »pokušal ričet» v Radovljici. Da je bil izvoljen za predsednika, to je le nekaka častna kolajna v zadostilo vseh prestanih težav in bridkosti. Kajne, Zetek, le s trudom se kaj doseže. Med drugim je omenil Janez Arh, bivši predsednik, da ni podpisal vabila na občni zbor, ki se po pravilih mora prijaviti v »Slovencu*. Nato je trdil Anton Oblak, da ga je J. Arh sam podpisal. Ko pa je zahteval J. Arh priče, se ni mogel nobeden oglasiti, tedaj očitna laž. Kaj, ko bi se bilo to že večkrat zgodilo pa pri kaki važneji reči. Nato je sledilo reševanje prošenj. Zadrugi v Srednji vasi se je privolilo 800 K, gasilnemu društvu v Srednji vasi 40 K, gasilnemu društvu na Bohinjski Bistrici isto-tako 40 K. Prošnje gasilnega društva v Srednji vasi baje pri zborovanju še prebral ni, da bi tako uničil vrednost dobre stvari, pač pa je zabavljal, da se pri gasilnem društvu le vadijo pijančevanja. Oho — gospod, le počasi, pri nas še ni nobeden sedel v Radovljici radi tepeža, pač pa so se godile že take reči v vaši zadrugi. Tudi nam še ni bilo treba skrivati steklenic — zakaj? Morebiti, da se boste še spominjali. Tedaj metlo v roko ter pometajte prej pred svojim pragom; ne bostu še tako hitro osnažili Svojega hleva. Kaj pa, ko bi se tudi mi malo podrgnili ob Vašo »Marijino* društvo, saj je tudi med Vašim društvom ljulika in to še precej, a nobeden pameten ne bo zabavljal o vseh. Tedaj, kaj bi z zvijačo ugonabljali, Česar poštenim potom ne morete. Seveda tega društva niste Vi stresli iz Vašega črnega rokava, zato Vas bodejo v oči čelade in vaje, v katerih pripovedujete svojim zaslepljen-cem, da jih ni treba. Sicer se pa takim možem, ki se dajo poditi z »bala* zjutraj ob petih od »farovškega matovivčka», kaj tako bedastega lahko vtepe v glavo, kajne, oče Zetek. Konečno naj še omenim, da je na veliko žalost vseh zadrugarjev poginil oni za zadrugo zgodovinsko znameniti »Triglav*. Ob prihodnjem občnem zboru bode baje predaval Anton Oblak o njegovem uspešnem delovanju za zadrugo. Čuje se neki tudi, da se naj napravi iz njegove kože pergamen, na katerega naj se na-pisuje zgodovina slavnoznane zadruge in Antona Oblaka.
Bohinjec.
- 85 Iz Smlednika, 19. februarja. Dne 6. t. m. smo bili skup klicani vsi davkoplačevalci glede dogovora za popravo župnišča. Nekateri občinski odborniki so hoteli namreč to vprašanje kar sami rešiti, menda zato, ker so razsvetljeni od Šušteršičevega sv. duha. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju pa je postopalo pravilno, ker je ukazalo, da se mora to javno oklica ti. Ko se je zopet to zgodilo, so razširjali laž, da se posvetovanje ne bo vršilo dne 6. februarja, temveč dne 0. marca ter na ta način premotili ljudstvo, da bi ostalo doma, odborniki pa da bi sami delali troške drugim. Nek občinski odbornik se je brezvestno bahal in ustil, da ima dovolj denarja in da lahko plača, ter zaničeval posamezne osebe, a navzoči možje si niso dolgo dali mašiti ušesa s takimi zbadljivimi besedami. Vzdignili so se zoper njega, in hitro jo je moral od-kuriti, še pijače ni mogel plačati. V drugi gostilni se mu je godilo ravnotako. In res. mož ta dan ni imel pravice piti za svoj denar.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Cesar je imenoval deželnosodnega svetnika gosp. dr. Andreja Ferjančiča višjedeželnosodnim svetnikom. Čestitamo. — Prestavljen je sodni pristav g. dr. Val. Flerin iz Senožeč v Kranjsko goro. — ('. kr. deželnovladni konceptni praktikant g. dr. Viktor Vincenc Schvvegel je imenovan c. kr. deželuovladniin kocipistom v X. činovnem razredu.
Volitev delegatov za okrajno bolniško blagajno v Kranju se bo vršila jutri ob polenajstih v mestni ubf ici v Pungratu. Nasprotniki delajo z vsem naporom, da bi dobili blagajno v svoje roke. Kakor se kaže, jim diše tisočaki, kateri so se tekom let prihranili. Ko je pred šestimi leti prešla blagajna v tedanje roke, ni imela ni-kakega promoženja. Vsled umnega in varčnega gospodarstva znaša danes blagajnično premoženje nad 6500 kron. Ker nasprotniki ne morejo očitati nič stvarnega sumničijo načelništvo in blagajnika na prav nesramno-lažniv način. Tako je minuli torek prišlo k tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu šest takih ptičev, ki so se dali na protokol, da se v bolniški blagajni vrše nerodnosti, vsled česar naj bi glavarstvo zaukazalo takojšnjo revizijo. Glavarstvo je takoj odredilo revizijo, pri kateri se je pokazalo, da je bila pritožba prav navadno su m niče nj e, da je blagajna v uzornem redu in da soglaša vse do zadnjega vinarja. Ovaduhi bodo dajali pred sodiščem odgovor za to svoje junaštvo. Uprizarjajo tudi še druga falotstva zoper blagajnika, a o tem, kakor o drugih zadevah hočemo izpre-govoriti v prihodnjem listu, da bo občinstvo spoznalo, s kakošne baze ljudmi se moramo v Kranju pretepati. Današnji »Slovenski List* nam bo vsekako tudi preskrbel dosti gradiva. Za danes naj omenjamo le še toliko, da agitirata za nasprotnike zlasti krojač Skalja in knjigovez Leveč. S tem je povedano vse. Pričakujemo od somišljenikov, da sebodopolnošte v ilnoudele žili jutrišnje voli tve.
Seja kranjskega občinskega odbora od 28. febr. 1.) Poročila županstva: a) Deželni odbor je potrdil izjavo radi gimnazijskega prizidka in se je že vršil ogled na lici mesta; b) dunajska tvrdka Kurt Bauer želi napraviti načrte za električno železnico iz Kranja v Kamnik. Zadeva se izroči stavbenemu in finančnemu odseku; c) deželni odbor poroča, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40 odstotkov prispevka k skupnim troškoni za kokriški vodovod, in pozivlje županstvo, da naj prosi pri c. kr. okrajnem glavarstvu za vodopravno obravnavo. Župan naznani, da se je to že zgodilo. 2.) Občinski svetovalec Ferd. Sajovic poda v imenu finančnega odseka račune, in sicer onega občine s prebitkom K 11.258*02, račun mestne ubožnice in ubožnega zaklada s prebitkom K 504*80, nadalje račune F. Omersove, S. Robičeve in Val. Pleivveissovc ustanove. Pregledovalcem računov se določijo občinski odborniki F. Krenner, M. Matiašič in J. Majdič. 3.) Odobri se račun gasilnega društva s prebitkom K 1780*14 (poročevalec občinski odbornik F. Krenner). 4.) V imenu odbora »Dijaške kuhinje* poda občinski odbornik dr. E. Savnik obširno
84
kot najpopolneje bitjo vsega stvarstva. Le razumen človek pride do spoznanja in spoznanje je vir kreposti.
Sokolstvo apelira na paralelno izobrazbo duha in telesa. To je njegov markaiilni znak in s tem je storjena glavna podstava vsemu napredku in obenem glavna ovira vsem pajčevinam duha. Ker neguje Sokolstvo tudi telo, znati to povratek k naravi, k prvoviru preprostosti in lepote. Vchikel te idejo je deviza: Naprej, ob strani razuma!
Mimogrede bodi omenjeno, da bi moralo imeti vsako sokolsko društvo svojo, kolikor mogoče bogato knjižnico, katero naj izkuša razširiti v »ljudsko knjižnico«, kajti ravno ta društva so v prvi vrsti v to poklicana.
Poglejmo pa to idejo z drugega stališča. Bodisi obrtnik, trgovec ali uradnik, vsak izmed teh ima čez dan dovolj posla s svojim opravilom. To redno se ponavljajoče opravilo ga odreveni. On se vživi v ta svoj vsakdanji opravek in ne zanima ga nobena stvar izvan njegovega delokroga. Tako mu enolično potikajo dnevi. Njegovo telo in duh oslabita, življenska moč mu gineva, potem pa pridejo še neizogibne bolezni, katere ga podero v rani grob. Kdo je bil ta človek, vprašajte po njegovi smrti, in reklo se Vam bode skomizgaje z ramami: «Bil je dober človek, ki ni podiral, a tudi ne zidal. Drugega ni znano.» — Oglejmo si pa nasprotno človeka, ki je prešinjen s sokolsko idejo. On si izkuša ojačiti svoje telo, razviti ga enakomerno. Njegovo telo je potem ravno ko sveča, polno mišičevja. V njem vse kipi zdravja. Vsaka bolezen mu je tuja. Pa ne le to. Njegov duh je svež. On je lačen znanosti, njegovo oko zapazi vse okrog sebe, vse ga zanima, njegov duh se mu bistri in razširja se mu obzorje. Njemu je delo prvo in zadnje, bodisi duševno ali fizično in kot tak je svojemu vsakdanjemu poslu ne le kos, ampak on ga opravlja bolje, nego drugi, za svoj trud pa ima tudi bolje plačilo. Se nadaljuje.
V Kranju, 1. marca.
Proračunska razprava. V ponedeljkovi seji poslanske zbornice je govoril slovenski poslanec dr. A. Ferjančič. Bavil se je zlasti s slovenskim šolskim vprašanjem. Temeljito je popisal krivice, ki se gode dan na dan slovenskemu narodu, ne da bi nas vlada ščitila proti Nemcem in Italijanom. Poživljal je vlado, naj brani koristi države in njenih najzvestejših narodov in odločno nastopi proti sovražnikom države. — Poslanec dr. Ferjančič in tovariši so interpelirali poljedelskega in železniškega ministra radi železniške zveze z Idrijo. — Ministrski predsednik Korber je imel ta teden velik govor, ki je bil pravzaprav obupno prosjačenje za dovolitev proračuna.
V grški zbornici je pričela opozicija z obstrukcijo. Seja dne 24. m. m. je trajala ceh noč. Poslanec Trikupis je oklofutal poslanca Budurisa.
Na Laškem pričakujejo splošnega štrajka železničarjev ; zatorej je vlada poklicala pod zastave vse rezerviste, rojene leta 1878.
Na Španskem se še vedno pojavljajo nemiri. Dokler ni bilo razglašeno obsedno stanje, so brez ovinkov strahovito razsajali, ropali in morili. Generalni kapitan Barges pa je nekoliko ukrotil to druhal. Vojaštvo sme streljati kakor hoče in kogar hoče. Ustreljenih je bilo nad 280 oseb, ranjenih nad 540, zaprtih pa nad 700. V Kataloniji štrajka nad 200.000 delavcev.
Nemški princ Henrik je bil ravno na potu v Novi Jork, kjer je bil dne 22. m. m. velikanski požar. Zgorel je Park-Avenne-H6tel z okoliškimi hišami, med drugim 15 oseb, ponesrečilo pa nad 50. Princ je dospel drugi dan v Novi Jork. Sprejeli so ga vseeno sijajno.
Dopisi.
Iz Stoba pri Domžalah, 19. februarja. Pri nas postajajo narodne razmere čimdalje bolj žalostne. Zopet smo šli za en korak nazaj. Odprla so se nova vrata nemški kulturi in germanizaciji. Ko se je zadnjič vršila tu občinska seja, so tukaj naseljeni Tirolci dosegli toliko, da se jim bode zidala šola nemške zveze splošno razupite «Sudmarke» na troške tukajšnje, sedaj še slovenske občine. Po proračunu občinskih mož (pred vsem seveda Tirolcev) bode moral vsak davkoplačevalec plačati od vsake krone
8 vinarjev, in sicer to v prospeh nemški kulturi, v pro-speh tistemu narodu, katerega namen je izpodriniti domačine z njihove zemlje ter razprostreti kakor orel svoja gospodujoča krila črez nje. Vobče je znano, kako dandanes kriče nekateri na vseh vogalih, da rešitev naroda tiči v tem, ako se ljudje uče nemščine. Mi nimamo ničesar proti temu, ako se je uče v svoj prid. Saj se je neki vladar ob svoji priliki izrazil nekako takole: «Svet stoji na koncu devetnajstega stoletja pod znakom prometa; tisti prodira stene, ki ločijo ljudstva, ter pospešuje nove zveze med narodi.» Kakor rečeno, mi nimamo ničesar proti temu, a vseskozi moramo karati, daje naše ljudstvo tako mrtvo, tako slepo, da ne razvidi, kak cilj zasledujejo ti Tirolci in kako. Njihov namen je priti polagoma v posest vseh tukajšnjih posestev, nastaniti čim več mogoče svojih ljudi, pomešati jih med domačine ter iz tega pre-ustrojiti popolnoma nemško naselbino. Število Tirolcev pa se že itak leto za letom izdatno množi. A domačin hajd iskat si po svetu kruha. V svojo žalost moramo pripomniti, kako tu ti tirolski fabrikantje 'svoje rojake (ki so dostikrat navadni kravarji ali pa ovčarji) protežirajo. Domačin, ki hodi dvajset let v njih tovarne uživat strupen, vdušljiv zrak, ima na dan komaj dve kroni ali pa še manj, dočim ima kak tirolski delavec, ki je baš došel semkaj in čestokrat nima o slamnikarski obrti niti pojma, služi na dan šest kron. In kakor se razvidi iz naslednjega, so ti tirolski fabrikantje sila preračunljivi. Vse njihovo delovanje se vrši nekako za hrbtom, pod neko pretvezo. Vedejo se napram uplivnim osebam navidezno nepričakovano prijazno. A vse to je le nekaka zvijača, s pomočjo katere hočejo doseči svoje namene ter delovati po dosegi teh v svoj prid, a blagor domačinov jim je deveta briga. In kaj naj potem te gosposke kmeta domačin briga, ako ga več ne rabijo. In kaj naj ti, dragi Domžalec, hasne nemščina. Ha! Morda jo bodo rabili tvoji otroci le takrat, kadar bodo morali kot stiskano ljudstvo Tirol-cem v prid trobiti v en rog. Pomni, da vsak narod v današnji borbi za življenje varuje le koristi svojcev. Zakaj bi se potem zidala nemška šola, ubogi kmet in delavec, ko te že itak stiskajo od ene strani davki, od druge pa dolgovi. In kako ti bode pri srcu, ko bodo tvoji otroci po izgledu Tirolcev zaničevali jezik, katerega jim je tvoja žena, njih mati, z nekim višjim čuvstvom vcepila v srce. Zakaj bi se torej ne povečala slovenska šola, ki postaja radi naraščaja otrok vsako leto tesnejša. Ali bi ne bilo pametneje, koristneje, da se napravita dva višja razreda več, kjer bi si otroci tukajšnjih posestnikov pri dobrih učnih močeh prisvojili nekoliko več znanja, kakor da so vsled naraščaja siljeni obiskavati nemško šolo. A kaj so storili dosedaj v to svrho tisti faktorji, katerim ima biti narodni blagor posebno pri srcu? Ničesar. Tirolcem pa se izpolnjujejo želje in načrti, a domače ljudstvo pri vsem tem kakor slepo molči, trpi ter išče svoje rešitve v daljnji — Ameriki. Ako bo šlo to tako dalje naprej, bo kmalu izginilo slovensko delavstvo, in slovenski podjetniki iz svojih pokrajin ter se izgubilo v svetovni masi. S tem bo ginevala moč naroda, dočim se bo šopirila nemška oholost na slovenskih tleh.
Iz Bohinja. Ne bom Vam pisal postnega pisma, tudi ne, kako so naši fantje pokopavali pusta, pač pa Vam hočem povedati, kako je izvolil Anton Oblak novega načelnika srednjevaški hranilnici in posojilnici. Dne 26. januarja 1.1. je sklical občni zbor Anton Oblak, knjigovodja tukajšnje hranilnice in posojilnice, ki bi pa moral biti pravzaprav kapelan v fari sv. Martina. Pa saj je vsem znano, da tudi njegovemu šefu v Ljubljani bolj dopade meter, kakor pa brevir, zato tudi pri nas ni nič boljše. Kajne, ljubi naš g. župnik, Vi ste dosedaj prebirali brevir, a Vaš naslednik bo pa meril blago, zvečer pa računal v prijetni družbi, koliko je izkupil čez dan — hm — hm. Vera peša, vera, pa tudi vera v Antona Oblaka. Sklical je občni zbor knjigovodja in ne predsednik, kar ni pravilno. Dal pa je oklicati le pri farni cerkvi v Srednji vasi, ne pa pri farnih cerkvah Koprivnik in Bohinjska Bistrica, dasiravno je posojilnica za vse te kraje. Kajne, ljudje so dobri, da prineso denar v Vašo hranilnico, a Vi ne morete biti tako prijazni, da bi dobro povrnili z dobrim, ali se
86
poročilo za I. tečaj 1901/1902. Računski zaključek se vzame na znanje, izreče se zahvala odboru na uspešnem delovanju In izvolita se revizorjem računov občinska odbornika A. Korošec in A. Šinkovec. 6.) Rešijo se ugodno štiri prošnje za vsprejem v občinsko zvezo. 6.) Na predlog policijskega odseka se bo razpisala izpraznjena služba III. občinskega redarja z mesečno plačo 60 K. 7.) Občinski odbor sklene ugovarjati prošnji Jeseniške občine za dovoljenje tržnih dni na Savi. 8.) V imenu finančnega odseka poroča obč. odbornik dr.Val. Korun o računskem zaključku mestne hranilnice. O tem bomo poročali prihodnjič obširneje. Omenimo naj le toliko, da znaša skupni čisti dobiček K 17.285 89. Odbor odobri računski zaključek in izreče zahvalo upravnemu odboru ter ravnateljstvu na uspešnem delovanju. Na to zaključi župan sejo.
Gledališka predstava na koiist dijaški kuhinji v Kranju — preložena. Jutri v nedeljo zvečer napovedana gledališka predstava «Revček Andrejček» se preloži na prihodnjo nedeljo dne 9. marca vsled nepričakovanih ovir, kar blagovovoli p. n. slavno občinstvo vzeti na znanje.
Za lovce. Na Dobravi pri Kropi je tamošnji trgovec in posestnik g. Filip Pogačnik vjel v gospodarskem poslopju krasnega divjega mačka, katerega je najbrž zadnji veliki sneg tja zanesel. Gotovo se je mislil nenavadni gost mastili s kuretnino, kar mu je pa seveda izpodletelo, ker zagrabile so ga ostre jazbečarske klešče skozi čeljusti in zadnji del glave. Toda močna žival se je vkljub hudim zobem jazbečarskih klešč iztrgala in pobegnila urno nazaj v gozd.
V Tržiču snujejo društvo delovodij in industrijskih uradnikov za Tržič in okolico. Pravila so se predložila deželni vladi v potrjenje.
Nagrado za rešitev življenja v znesku K 5250 je dobil Franc Lavtar v Tržiču.
Iz Radovljice. Vrli hnbolazec g. Hugon Roblek je dne 25. m. m. napravil pot iz Kamne gorice, opravljen s krplji, po GO centimetrov visokem snegu, čez Polje, Police, Bohinjcev e peči, Bukovlje in Predtržko brv v dveh urah srečno v Radovljico.
Občinski odbor škofjeloški je imel v četrtek, dne 20. t. m. sejo. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1.) Pregledovalcem računov so bili voljeni gg.: N. Jesenko, Franc Kašman in Iv. Nep. Koceli. 2.) Na znanje se je vzel dopis c. kr. okrajnega glavarstva, tičoč se termina za ometanje dimnikov in v drugi vrsti tarifa, ki se naj določi dimnikarju. Kar se tiče termina, se je sklenilo, da ima dimnikar po vsakokratnem ometanju dolžnost, podpisati v knjižici, kakor zahteva v isti natisnjen red. Tarif se bo določil šele po sporazumljenju z dimnikarjem. 3.) Dopis c. kr. okrajnega glavarstva, tičoč se ogledovanja mrličev, se je odložil na prihodnjo sejo. 4.) Obravnavalo se je vprašanje o napravi mestne klavnice. Sklenilo se je, da se preskrbe v to svrho potrebni načrti. Takoj, ko bo rešeno pereče vodovodno vprašanje, sklepalo se bo o navedenem vprašanju intenzivnejše. Ako se ustanovi poleg prepotrebnega vodovoda še mestna klavnica, pokazala bo Škofja Loka vsekako naprednejše lice. Bomo videli, kaka bo bodočnost. Vsekako je pa želeti, da bi se vsaj vodovodno vprašanje ugodno rešilo. 5.) Lukančič-Prevodnikova ustanova v znesku K 52-— se je podarila sedaj omoženi Mariji Finžgar. 6.) O disciplinarni preiskavi mestnega sluge Antona Krmelja poroča župan Lovro Sušnik. V prošnji, katero je vložil imenovani sluga na županstvo, se potrdi samo točka, tičoča se Krmeljeve odpovedi, vsem drugim zahtevam se ne ugodi. 7.) Glede rešitve vodovodnega vprašanja se sklene: Županstvo se pooblašča, takoj stopiti v dogovor z vodovodnim društvom, in sicer pod kakimi pogoji bi tisto vsa že izvršena preddela za vodovod, kakor sploh zgradbo tistega odstopilo mestni občini. Dalje se naroča županstvu, naj se takoj obrne do zvedenca, ki naj bi pojasnil, kako bi se potrebni vodovodni prispevek ali naklada, ki bi bila potrebna za obre-stovanje in amortizacijo investiranega kapitala naj-pravičnejše razdelila.
Cesar je iz zasebne blagajne daroval gasilnemu društvu v Motniku 100 K.
Iz Škofje Loke. Povodom svoje 10 letnice priredi tukajšnje bralno društvo zabaven večer s petjem in igro • Revček Andrejcek».
Okrajni cestni odbor škofjeloški je izvolil dne 22. m. m. svojim načelnikom g. Franca Slibarja, župana in posestnika v Selcih, njegovim namestnikom g. Gašperja Carmana, posestnika vškofji Loki.
Novo šolsko poslopje bodo gradili prihodnjo pomlad v Bukovici ob cesti Škofja Loka-Železniki.
V Sorici je bil voljen županom Valentin Kein perle, posestnik v Spodnji Sorici, občinskim svetovalcem pa Anton Fröhlich v Zgornji Sorici, Franc Demšar na Zalem Logu, Mihael Fröhlich v Davči in Franc Kežar v Spodnjih Danjah.
Mrtvega so našli dne 19. m. m. na polju pri Potoku blizu Kamnika posestnika Luka Kuharja iz Križevega. Kuhar je bil močno udan žganjepitju.
Zaročil se je gimnazijski profesor g. Josip Bučar z gospico Nike Frischevo, nečakinjo trgovca in posestnika v Ljubljani.
Na Kranjskem sploh.
Shod v «Narodnem domu». V kratkem se razpišejo volitve v kranjsko trgovinsko in obrfno zbornico. Z ozirom na to sklicuje «Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko* na željo mnogih trgovcev in obrtnikov iz Ljubljane in z dežele na nedeljo, dne 2. marca t. 1. ob enajstih dopoldne v spodnje prostore »Narodnega doma» shod onih trgovcev in obrtnikov, ki imajo volilno pravico za trgovsko in obrtno zbornico.
Križem sveta.
Na Goriškem se bije zopet vroč boj pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah. Kakor smo o svojem času že poročali, sta bili volitvi dr. Treota in E. Klavžarja ovrženi. Narodno-napredna stranka kandiduje zopet dr. Treota in Oskarja Gabrščeka.
Razne vesti. Ljubljanski «Slovenec« je poročal te dni, da je srbski kralj Aleksander ustreljen. To časnikarsko raco sta raztrobila dva Žida med svet.— V Zagrebu so odslovili igralko Slovenko Borštnikovo, ker ni hotela nastopiti v baletu. Hrvatsko časopisje je vsled tega ogorčeno. — Francoska zbornica je pripoznala v načelu dveletno vojaško službo. — Izmed tržaških žrtev je umrl v bolnici 26 let stari čevljar Anton Mrak. — Koroški Slovenci dobe v Velikovcu «Narodni dorn». — V Lipskem je pogorela velika tovarna za čevlje in grafični zavod. Škodo cenijo na več stotisoč mark.
Grozovit potres je bil pred kratkim v Šemahi. Mrtvih je 5000, brez strehe 30.000 oseb. Dosedaj so izkopali 32 ljudi še živih.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1902 je vložilo 362 strank K 120.347" 11, dvignilo pa 246 strank K 65.725-94, 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 17.300-—. Stanje vlog iznaša K 2,764.648'12, stanje hipotečnih posojil K 1,754.741-23 in denarni promet K 715.951-98.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu februarju 1902 je 143 strank vložilo 52.502-69 kron. 46 strank je vzdignilo 6557*89 K, 19 strankam se je izplačalo posojil 23.200--. Stanje vlog K 393.582-40. Denarni promet 277.533-89 kron.
Novi bankovci po 50 kron se sedaj izdelujejo pri avstro - ogrski banki ter se izdajo v mesecu maju t. 1. Bankovci so nekoliko večji kot dvajsetkronski ter rumenkasti z modrim tiskom.
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo:
Za Prešernov spomenik je nahral gosp. Davorin Vrinšek o priliki imendana g. Petra Mayrja v veseli družbi K 578.
Ob sklepu Usta.
Jutrišnja volitev odposlancev in zastopnikov okrajne bolniške blagajne v Kranju je preložena na nedoločen čas.
n   Okkultistična pisma. V.
Dalje.
Na ta način se je stvar širila in širila. Učenjaki so jo dolgo časi smatrali za nekak humbug; naposled pa so se začeli zanimati za čudne fenomene. Po dolgotrajnih študijah so dognali, da je pri tem precej resnice, da so to vplivi nekih inteligentnih bitij, namreč mrtvih duhov. Dalje se je tudi ustanovilo, da so vse take pojave več ali manj odvisne od gotovih oseb, radi Česar je poleg spiritizma nastal tudi mediumizem.
Seveda spiritizem je bil tedaj še bolno in slabotno dete, pri tem ko je dandanes že čvrst mladenič. Iz primitivnega trkanja in frivolnega mizoplesa se je popel do filozofične vede, katera si pridobiva vedno več privržencev. Spiritistov je sedaj približno kakih 70 milijonov. Ti milijoni imajo n?d 300 dobrih znanstvenih knjig in nad 200 časnikov. Celo naše brate Hrvate ogreva «Novo sunce», spiritistična revija, vredna najtoplejšega priporočila.
Da se to moderno duhoslovje toliko širi, se ni Čuditi, kajti spiritizem je vzvišena veda ; no, kljub temu pa ima tudi mnogo nasprotnikov. V prvi vrsti so to možje, ki verujejo le v ono, kar se di potipati z roko. Ti možje označujejo spiritizem z neumnostjo, spiritiste pa z norci in s sleparji. Taki in enaki izrazi dohajajo odtod, ker se gospodje ne potrudijo spoznati resnico, temveč sodijo po svojih individualnih nazorih. Dalje se tudi radi oprijemajo raznih razkrinkanj «spiritisticnih» medijev, ki pa niso mediji, temveč le navadni glumači, delujoči v svojo osebno svrho. Kakor se zlorablja vsaka veda, tako se zlorablja tudi spiritizem. Kaj je kriva gora, ako na nji raste beladona poleg vijolice?
Drugi možje, zapeti v črne halje in v omejene ideje, sicer pripoznavajo spiritizem, toda mu prav na srednjeveški način pripisujejo vplive — pekla. Na kratko rečeno, spiritisti so jim prav hvaležni na « pametni* besedi, ki trumoma goni ljudi v njihov tabor.
Moderni spiritizem je starodavnega vira. Odlomke njegovih naukov najdemo skoro v vseh religijah. Novo v spirilizmu je le logično tolmačenje nekdanjih nazorov, kajti spiritizem je veda in ne vera. V starih časih je bila ta veda, kakor sploh ves okkultizem, last duhovščine, zato pa jo tolmačijo z vragom, kakor so storili vselej, kadar niso hoteli priznati resnice. Hudič ne mara spiritistov, so mu ljubši « človekoljubi* à la dorninikanec Sprenger, kije v 14. stoletju spisal svoj satanski «Hexenhammer». Sploh pa:,namen posvečuje sredstva'tudi v tej stvari.
Najinteresantnejša točka praktičnega spiritizma so matei ijalizacije duhov. Duh se s pomočjo svojega in me-dijevega perisprita in s pomočjo magnetičnega izpuhtenja udeležnikuv spiritistične seje zgosti tako, da ga je mogoče opazovati v podobi, kakršno je imel za časa življenja. Sirr William Grookes, sloveči učenjak sedanje dobe, je izvrševal materijalizacijske fenomene z medijem miss Florenze Gook. Po tem mediju je nastopal duh Katie King ali Annie Morgan, ki je baje bila dvorna dama Marije Stuart.
« Večkrat je», pripoveduje sirr Grookes, «v mojem salonu, v navzočnosti najizkušenejših in najučenejših Članov angleške akademije znanosti (Royal Socyeti), miss Cook zaspala pri polni svetlobi magnezijske svetilke. Ob nji se je započel dvigovati višnjevkast oblak. Ko so se razredili molekili, iz katerih je obstal, smo bili priče porodu, postajanju in ustvarjanju Katie Kingove. Početkoma je imela mrzli in opolzli roki, zamrl pogled in skrajno bledo polt ! hipoma pa je oživelo vse : započela je glasno govoriti, roki sta postali gorki, nastopil je obtok krvi in srce je začelo utripati po zakonih prirode. Štel sem udarce obtoka in s pomočjo posebnih aparatov sem konštatiral « telesno » toploto prikazni.
Katie je imela z nami zanimive pogovore, nadalje-vaje jih v več sejah. Priznala je, da v stanju popolne ma-terijalizacije občuti ravno one iste utise in želje, kakor navadne ženske. Dovolila je, da smo jo smeli oprijeti z roko, v prepričanje, da je ta divna prikazen dovršeno lepe deklice imela okostje in kožo, kakor živi ljudje*.
Se nadaljuje.
87
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v Škof Ji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
Jtf/ada poročenca
želita do jeseni t. 1. prevzeti manjšo dobro trgovino kolonijalnega ali mešanega blaga na ugodnem prostoru v kakem mestu ali na deželi.
Natanene ponudbe s pogoji naj se pošiljajo v Ljubljano, poste restante pod »trgovino 1500». 27—3
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
1,100.000 K. nad 31.000 E.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—5
josip weibl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilna miza, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stOlpne križe, štedilnike I t. d. 85-42
Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken).
Št. 59.
Razglas.
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Kranju naznanja,
da se
dosedanje uradne nre
okrajne bolniške blagajne
vsled odborovega sklepa z dne 17. februarja 1902
9r izpremene
in so iste od 1. marca naprej vsak dan, izvzemši nedelje in praznike
od 9. do 12. ure dopoldne.
Bolniške podpore izplačujejo se pa kakor do sedaj le ob sobotah.
NačeluijfVo okrajne bolniJHe blagajne V Kranju
dne 26. februarja 1902.
Načelnik:
63-1 Cix*il JE»i*»© S. r.
88
OHrajna bolnica blagajna f Kranju.
K štev. 58.
Ker je dvoletna doba delegatov okrajne bolniške blagajne v Kranju potekla, razpiše podpisano načolništvo 7. ozirom na § 29 blagajničnib pravil in z ozironi na sklep v seji dne 17. svečana 1902 nove volitve delegatov, ki sc bodo vršile takole:
Dne 2. marca 1902
ob polu 11. uri dopoldne v Kranju za občino Kranj, ob 2. uri popoldne v Naklem za občino Naklo.
Dne 9. marca 1902
ob 9. uri dopoldne v Stražišču za občino Stražišče, ob 11. uri dopoldne na Jami za občino Mavčiče.
Dne 16. marca 1902
ob 9. uri dopoldne v Čirčičah za občino Hrastje, ob 10. uri dopoldne v Vogljah za občino Voglje, ob 11. uri dopoldne v H rasah za občino Smlednik, ob 2. uri popoldne na Lužah za občino Šenčur, ob 4. uri popoldne v Cerkljah za občino Cerklje.
Dne 23. maca 1902
ob 9. uri dopoldne v Britolu za občino Prcdoslje, ob 11. uri dopoldne v Preddvoru za občino Preddvor, ob 4. uri popoldne v Bcsnici za občino sv. Jošt.
V izvršitev teh volitev — izvzemši v Kranju — pooblaščen je v smislu sklepa načelniške seje z dne 17. svečana 1902 blagajnik okrajne bolniške blagajne v Kranju.
jfafclniftVo okrajne bolniške blagajne V Kranju
dne 21. svečana 1902
Načelnik: CIRIL PIRC.
Št. 56.
35-2
Vabilo
rednemu zborovanju
okrajne bolniške blagajno
ki se bo vršilo
dne 2. marca 1902
ob pol enajstih dopoldne
O rr)c$tr)i tibo3P>ici O ^urjgratti.
Dnevni red :
1. Volitev 83 odposlancev.
2. Volitev 6 zastopnikov.
J/ačelnišrvo o^r. bolniške blagajne v Kranju
dne 21. svečana 1902.
Načelnik Čiri! pire 1. r.
Tedenski sejem v Kranju dne 24. t. m.
Prignalo seje 845 glav goveje živine, 1 tele, 41 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9-—, prosa K 7—, ovsa K 7 50, rži K 825, ajde K 7-50, ječmena K 7'50, krompirja K 170, fižola (ribniški) K 8-, mandaloni 6—, koks 81—, navaden rdeč 7*—, zelen 7'—.
Loterijska srečka dne 22. februarja 1.1.
T rs t:
68
Stavbinska kleparska dola
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva, Najcenejša izvrftjtev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko lir v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. - Zaloga ■trčenega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboliAih kakovostih.      Strelovoilne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta it. 7 in 10.
Vodne instalacijsko napravo vsake vrsto, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakrftne poprave. Zgradba stranišč in kopelnili  naprav od preproge do najlmejšc izvršbe proti
jamstvu primernega, ti petnega dola. — Proračuni na lahtevanje brezplačno. 114—34
\ Adolf Hauptmann j
\ tovarna r,3_.50 2
\ olj nalili 6a*v> fiziiviUv, temov \
Meja
m * i
J| Dustrovani cenik brezplačno in poštnino prosto.
v Ljubljani.
Doktorja pl, Trnkoczvja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—12 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trn k 6 cz y v Ljubi j a ¡1*1.
Najceneje se dobivalo v podpisani lekarni, če se naroda po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vso strani sveta z obratno pošlo s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za sledilno gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, splob za vsakega se namesto brezniocne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya Kflkflfl hladili P^poroSa kot tečno, krepiino, zdravo m naj-
,»WI>W' vw*    ceneje hranilno sredstvo.   Zavojček (Četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
v Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczja
72lQilČrlC   kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepiino, bolest utešujoče,  tek vzbujajoče, Cisti želodec in pospešuje prebavo.  Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KfOffHCC    m"7a^5a,,*Li"!e/0<'ee c!sl.ilnp- C'»tijo želodec, odvajajo
„-______ blato, odpravljajo napenjanje  in zahašanje  želodca brez
vseh boleCin, kakor se to Ceslokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skallja 42 h, šest skatjic 2 K 10 h. -Pocukrene kroglice. Škatli 80 h, tri škatlje 2 K,
prStll    Plučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko I   ''*      raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 18 h, pol
tucata 5 K.
.di udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv
______ *  i0 ko* D,,li idešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in
nogah , kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šesl steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim Čopičem bolno mesto zgolj namazati, Stekle nicahOli, sest steklenic 3 K 50 li.
09"*  Ker je vedna skrb
Varstvena znamka. P- n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkoczyja
k za no-, - kravah, volili in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreli, in da se zboljiuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov 8 a iti o 4 K.
redil ni in krmilni prašek. _ Varstveno in dijeletično sred- Varstvena mamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 5U li, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor!  Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
6
3-5
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
v-
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
109-36
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalna stroje in knlesa
Ceniki se djDpoš^jejo na zahtevanje zastonj.
R. LANG, Ljubljana (Kollzej)
0 v ar. i h za modroce na peresa
1 |    teljno opravo, zaloga
pohištva,
priporoča vsake vrste
'liodrocev, posteljne uloge. zrcal, podob, otroCjiti vozičkov, naslonjačev, poti-i, kanape, divan) in
54-47
89
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da imam v hiši gospe Marije Prevčeve /na Fodrtini) v Kranju
zali hripsbD p.
Dobiva se tudi carsko pivo (hekto 26 00 K), marčno pivo (hekto 2860 K). V steklenicah 16 h, zaboj z 25 steklenicami stane i krone. m    ,r   , .   , .
Vsaki dan sveže pivo.
Priporočam se slavnotaistemu, zatrjujoč vedno točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem
Karol Petrič.
18-6
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poSlje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke.
Razpošiljanje toono.
(9
Blag. gosp.
GABKI.IEL PICCOU,
lekar,
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisauec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do poslana tinktura za že odec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih.
Gradec, dne 2. febrnvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov.
Provincijal:
F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
Že mnogo časa svetujem vsem, kat ri trpijo na bole činah v želodcu in nečednostih v črevesih, da uporaljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem
Momjan (Istra), 6. oktobra 1900. II. 192—24 Don Peter Franceschini, župnik.
] 3333000030 ssieiaaaaia čraoaa^asaaaoaGiaooJ
Najboljša kavina zmes je in ostane
Tschinkelna kavin zdrob
28-5
Ljubljani.
90
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu »Gorenjca*. 1—9
159-25 LJUBLJANA Prule (Sredina) It, 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila se iz-aanab.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano.
♦♦♦♦♦♦♦
§1 maite peči,
<&a Itope^i. k<xhoz tudi &ife>, va&& in
diuc^c y.lina$t& izd&ifat u   vst^v   (xxtvan>,   ttptAHl  in cene ptvpotoca prva in naj-vec^a
73-43
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—35
Obrnite se na skladišče
Fran Zornim
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane Za travnike m stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje.
C kr. priv. tovarna Strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in p;>sov
v Cecdu pri Prostjevu in Smichow-Praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13— <>
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamureta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašano^,! strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 156~26
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in rnlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
G. Tonnies
Ljubljana 66-45
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—47
Predtiskarija
RANJA
Predtiskarija
ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-24 Monogrami in risanje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
57-40 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
barja L)idn)ar-ja
5trugarj« O bjubljarji, dtir>aj$k* ce$t« 11.
91
Kajccneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, si a ni o-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—45
Tudi vsakovrstna železnimi kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
TvrdkaR.MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
naznani da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe par bete, kambrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in ]
172-45
prijazni potrežbi Spoštovanjem E. Miklauc.
I
P i
I
Zaradi popolne
BOT* opustitve trgovine
te je pričela dne 11. novembra 1901.
Jclika prodaja blaga
v Kranju „Pri novi tovarni"
nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine.
Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej
komur je ležeče	189-17
8*10 m moškega sukna izvrstno blago	za celo obleko gld. 4*60
7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko   .  » 1*40	
	. 78 cm za IS—16 kr.
	. 78 »  » 20—22 »
	koa  »       19 »
	......3 »
	
kupiti) posebno, ko ima vsak pravico blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti.
2Q
99
92
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Raznovrstnih = « \   oblek =
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, zimskih sukenj itd. za zimsko sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—6 v zalogi.
^oler)ot>kei
priznano najboljša
se dobi pri
R.&ERoossu v Kranju. DEKLICA
kije dovršila vsakdanjo šolo ter jo veseli trgovina, se sprejme takoj v prodajalno z mešanim blagom.
Oglasiti se je pri V. Engelmanu, Grosuplje. 34—2
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M.ph. Mardetschlager,lekar in kemik, J.SVOBODE nas). 80—46 čevljarski most.
Kupite ali naroČite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo koto a 40 h? 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejokri,
i K in 2 K. Ar T^-n^m-iii
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. V al 1J L-l
Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. l~ i      • ^   "J | , .1 rv _rur r-i_
Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu ODiGSLUJG   nraniinG VlOgO
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za t\ f\     A Aflo4r\4l#n
prašiče in konje v škatuljah BO h in odprto pol kile 1 K. M (J    L|. UUulUIKu
brez odbitka rentnega davka
2—5     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,710.026-95. Stanje hipotečnih posojil K 1,743.688-55.
A. TschinkeM zet
bj ubijeta.
Prva in edina
domača tovarna
cikorijc,
figove l^eiL>e;
k«r>dirčir>cga sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—48
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se .za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinai^ev, de se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne c e r k v e. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacue, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Izdaja in zalaga konsorcij cGorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska It. Pr. Lampret v Kranju.
4543