Poštniua platana v gotovini ŠTEV. 247. Posamezna številka Din 1.—. LETO KI. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 2G —, inozemstvo Din 30 • Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRA VNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Diktatura ali demokracija. Na Dunaju zboruje kongres avstrijske sccialno-demokratske stranke, ki naj določi novi strankin program. Poseben pomen je dobil kongres vsled referata dr. Bauerja in .njemu sledeče debate, če se naj socialna demokracija odloči za diktaturo ali demokracijo. Referent Bauer se še ni jasno odločil v tem vprašanju, temveč je dejal, da mo-ra biti socialna demokracija za demokrati0 tako dolgo dokler gre, in za diktaturo le tedaj, če se jo k temu prisili. a'°ga socialne demokracije je za enkrat samo ta, da v sedanji prehodni dobi socializira vse produkcije in omeji vse kapitalistične produkcije. Za njim se je oglasil teoretik stranke 3Tax Adler in se odkrito izjavil za de-ftjckracijo. Po njegovem mnenju je demokracija samo sredstvo za razredno in da more biti tudi demokracija P°t nasilja. Treba se je enkrat oprati c'd iluzij demokracije, ker so to meščanke iluzije. Sedanja vlada sloni na vladi P°sedujočih nad neposedujočimi. Proletariat mora spoznati, da nima nobene dolžnosti do demokracije. Pot gre preko razredne vlade proletariata na demokratični podlagi, toda cilj je diktatura proletariata. Viharen aplavz je sledil tem besedam, kakor pravi poročilo.) t>r. Friedrich Adler pa je nato predlagal, da se ne rabi besede diktature vsled njen*r~ sanio proračun vojnega ministrstva, za katerega se vodi živahna polemika. Izgleda pa, PAŠIČEVE ZAHTEVE. Beograd, 3. nov. Po desetdnevnem proučevanju položaja je Pašič formuliral svoje stališče napram politični situaciji. To stališče se strinja z njegovim stališčem, kakor ga je za časa svojega bivanja v inozemstvu in v Cavtatu po svojih ožjih prijateljih večkrat izrazil. Pašič zahteva, da se glede njegove osebe napravi popravek. Ta popravek sicer ne bi moral pomeniti Pašičevo rehabilitacijo, čeprav je on mnenja, da je bil s silo odstranjen iz političnega življenja, vendar pa bi moral biti tak, da bi Pašič zadobil položaj, ki bi mu dal dožnost, da bi vplival na razvoj razmer in na daljnje politične dogodke. Glede na to, da so stvari take, namerava Pašič prisiliti vlado a posebno Uzunoviča, da mu prizna več koncesij. I rde zato, da je Pašič v nedeljo rejo biti ustvarjeni niti predpogoji za diktaturo. Že iz vzrokov samoohranitve bi morala inteligenca delati za obstoj demokracije, ker čim bolj je kdo inteligenten, tem bolj ga udari diktatura. Ali pa to svojo nalogo in ta svoj interes spoznava slovenska inteligenca? sporočil Uzunoviču svoje stališče, po katerem smatra, da mora Uzunovič podati ostavko in s tem nuditi priliko, da se prouče politična vprašanja in da se najde SCIucija, ki bi ustrezala pravemu stanju v narodni skupščini. Vse te vesti pa Uzunovič zanika, čeprav ne o katerogičnimi izjavami, vendar pa s tem, da prehaja preko teh vprašanj. Prav zato pa, ker ni pravega de-mentija, mislijo mnogi politični krogi, in to tudi krogi iz opozicije, da so te vesti do določene meje osnovane. TRGOVIN8KA POGAJANJA S FRANCIJO. Beograd, 3. nov. Včeraj je dopotoval iz Pariza naš delegat za trgovska pogajanja s Francijo Šmit. Z njim je prišel tudi naš drugi delegat Milan Lazarevič. Ta dva bosta poročala najprej finančnemu ministru o poteku pogajanj za sklenitev trgovske pogodbe s Francijo. Potem pride vse vprašanje pred ministrski svet. Kolikor se je dozdaj doznalo, naša delegata nista prinesla s -seboj dobrih novic. Izgleda, da so se pogajanja pri raznih vprašanjih, posebno pri vprašanju največjih ugodnosti, ustavila. da je tudi glede tega že v glavnem dosežen sporazum in da je treba samo rešiti posamezne podrobnosti. Posamezne finančne osebnosti zatrjujejo, da bo prihodnji proračun za 900 milijonov dinarjev nižji od sedanjega, drugi pa zopet pravijo, da bo prihranek znesel samo 800 milijonov dinarjem. Preje pa Se je govorilo in vladalo je splošno prepričanje o tem, da bo znižanje proračuna znašalo okrog dve milijardi dinarjev. Ta domneva se torej ni uresničila navzlic vsem prizadevanjem dr. Periča, da parlamentu predloži čim nižji proračun. Izjava dr. Korošca. Današnji »Slovenec< objavlja to izjavo dr. Korošca: Naš urednik se je danes pred odhodom g. dr. Korošca v Belgrad zglasil pri njem, da nam da kake informacije o sedanji politični situaciji. Gosp. dr. Ant. Korošec nam je odgovoril: Prosim Vas, ne stavite mi nobenih vprašanj! Kar Vam morem povedati, Vam bom povedal brez izpraševanja. Zaradi vstopa naše stranke v vlado do sedaj še ni prišlo preko predhodnih, splošnih in neobveznih razgovorov. Že iz tega lahko razvidite, da je vse govorjenje in pisanje, češ, da smo izdali ali prodali svoj program, brez vsakega temelja. Mi se razgovarjamo s poštenimi ljudmi, in prepričan sem, da se od nas ne bo nič nepoštenega zahtevalo. Ako so parlamentarne in politične razmere take, da zahtevajo koalicijo strank z različnimi programi, je samoumevno, da nobena stranka ne more pričakovati, da se bodo vse točke samo njenega programa izvedle. Ustvarjajo se pač v sili razmer kompromisi, in vsaka stranka mora nekaj odgoditi. Naš program n. pr. vsebuje ustvaritev dveh domov, narodnopolitičnega in socialno - ekonomskega, in čeprav smo prepričani, da bi te ustanove uprav v sedanji gospodarski krizi bile izredno potrebne in koristne,- vendar ne vem, ali stojimo že pred pragom njih uresničenja. Naš program je eminentno državotvoren in dalekovidno reformato-ričen. Zato se lahko o njem resno razpravlja in razmišlja, toda njegovih dobro mišljenih tendenc se ne mere obsojati. Mi smo poštena stranka, mi nočemo varati ne svojega naroda ne drugih političnih strank. Mi smo vajeni držati besedo. Mi nismo nikaki zarotniki, nočemo pa biti tudi nikogar lakaji, ki bi nastopali v tujih livrejah. Z vsakim, ki pošteno misli o naši državi in našem narodu, smo pripravljeni sodelovati, posebno v sedanjih težkih gospodarskih časih. V tem smislu pišite, in vse bo dobro! K tej izjavi dr. Korošca dostavlja »Slovenec« daljši komentar, v katerem med drugim pravi: Kdor bi zahteval od nas, da odstopimo od programa, bi počenjal nepošteno, nasilno, Sisifovo delo...! »Avtonomija našemu ljudstvu ni to, kar nam podtikajo naši nasprotniki, av-tonimija ni ne separatizem in ne loka-iizem. Pod avtonomijo razumevamo moderno demokratično ureditev države. Kot zagovorniki tega načela zahtevamo avtonomijo občine, zahtevamo odločivno besedo staršev v šoli in zahtevamo samoupravo našega naroda v okviru državnega edinstva ...« 'Ker pa Slovenci tudi kot narod hočemo, da imamo v okviru državnega edinstva popolno možnost, da zberemo vse svoje sile, da jih združimo v skupen blagor in da se povsod uveljavimo, zato smo mi prav posebno proti centralizmu,f ki nas razdvaja na Štajerce in Kranjce ...« Stališče SLS je sedaj precej jasno :n upamo, da bo tudi Beograd uvideven in razumel ugodno priliko, ki se mu nudi, da zbere vse sile države Srbov, Hrvatov in Slovencev za napredek države. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 3. nov. Za petek popoldne je sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke. Na seji se bo razpravljalo o vzporedu kongresa demokratske stranke, ki se bo vršil 11. in 12. decembra v Beogradu. Masaryk o nalogah češkoslovaške politike. lin BS— itfnll B lil 1 M8U Ni bolj resnične, a obenem bolj žalostne konstatacije za naš narod, da nimamo v dobi gradnje države nobenega voditelja velikega fermata, temveč samo ljudi, ki poznajo le eno skrb, kako priboriti svoji stranki čim večjo moč. Zato slišimo od njih vedno le propagandne besede za svojo stranko in zaio tudi enkrat na leto ne slišimo besed, ki bi veljale za ves narod in ki bi klicale k skupnemu delu. Duševno krizo voditeljev preživljamo in zato je v večni krizi vsa naša notranja politika. V neprimerno bolj srečnem položaju so Če-hcslovaki. Oni imajo svojega voditelja velikega formata, oni imajo voditelja, ki ima pred očmi samo državo in stranko in oni imajo voditelja, ki ne skopari s svojimi izkušnjami, temveč vedno pove svoje mnenje, kadar je treba. In ker nismo v stanu, da bi mogli navajati poslanice našega jugoslovanskega narodnega voditelja, naj izpolne to vrzel tudi Masarylcov odgovor na čestitke če-hoslovaškega parlamenta ob priliki čehoslo-vaškega narodnega praznika. Med drugim je dejal Masaryk: Konsolidacija države napreduje, toda nočem® precenjevati svojih uspehov, ker tudi tu velja, da ima luč svojo senco. In če se včasih pokaže v politični javnosti gotova nervoznost. potem skušam tudi tu najti svetlo točko. Že star politik je dejal, da ljudem prav malo stori, če eden drugega pri delu sune, kadar služijo zlato ... Ne bom našteval, kaj je bilo vse doseženo v zadnjem letu, toda svoje zadovoljstvo moram izraziti, da so se naši nemški rojaki odločili k sodelovanju. Toda tudi te pridobitve ne precenjujem, vidim pa v tem dober predpogoj za nadaljno zbližanje. Naša demokratična republika pa to omogoča ... Absolutistična Avstrija je mogla izigravati en narod proti drugemu, v republiki in demokraciji pa je to nemogoče. Načelo politične svobode in državljanske enakosti pomeni praktično sodelovanje za isti gospodarski, socialni in politični cilj. Nato pravi Masaryk da je vstop Nemcev v vlado, ki se je že zgodil v času troncosko-nemškega zbližanja, dokaz, kako je že napredovalo zbližanje med narodi. Jaz nisem za časa vojne tudi trenutek dvomil, da se bo nemški narod od svojega poraza opomogel. Videl sem v tem porazu vzgojo k demokraciji in zato sem vedno raou-nal z okrepljeno demokracijo. Zato bomo z Nemčijo vedno v prijateljskih odnošajih, pri tem pa ne bomo pozabili, da bodo naši zunanji prijatelji z nami tekmovali na vseh poljih kulturnega in nacionalnega udejstvovanja. Imamo vsi enako pravico in enako dolžnost za to. Prijateljstvo ne izključuje računov. Toda ne samo zunanje, tudi notranjo politiko bomo pojmovali z evropskega in svetovnega stališča. V Premvslidih, Karlu IV. in Juniju Pode-bradskem imamo za svojo politiko velike vzore. Navajam »mo te, ker izhajajo iz dobe svobode. Premislidi so ustanovili našo državo in nam dali primer kako jo treba braniti. Oče domovine (Karl IV.) nas je sijajno učil. kaj pomeni naobrazba tudi za politiko in v njegovi dobi se je začelo gibanje za naravni preporod. Če vedno zahtevam politično na-obrazbo, ne niL-lim, s tem samo učenost in golo znanstvenost, temveč ravno naobrazbo. Razsvetlitev glave in srca obenem. Jurij je končno razumel, ko je zbral v vojnah in uporih izikušnje, da se problem češke države ne da rešiti z vojevanjem, temveč da moramo stremeti za mirnim sožitjem z vsemi narodi Evrope. Ne bom ponavljal, kar sem že dostikrat rekel, da nam je tudi poznejša doba dala isti nauk: Imamo isti nacionalni in državni problem. kakor ga je imel kralj iz naroda. Kolikor imam vplivp na vodstvo naše notranje in zunanje politike, skušam zavedno te tradicije naših preizkušenih voditeljev nadaljevati. Smo na pravi poii — in po tej poti bomo šli nemoteno dalje. Naš narod ni tako srečen, da bi ga vodil politik ki ima pred seboj samo interes naroda. še manj pa more biti govora, da bi ga vodil politik tako velikega formata, kakor je Masaryk. Sam .sebi je prepuščen naš narod m kvečjemu ga strankarji zavajajo na napačno pot. Cisto v skladu je končno z vsemi temi konstatacijami, če moramo koštatirati še to, da noben slovenski list, pa naj se še tako topi bratska s čehoslovaškim narodom ni objavil Masarykov govor. Moral je »Narodni Dnevnik« poskrbeti zopet enkrat za izjemo. Po atentatu na Mussolinija. Dosedanji atentati na Mussolinija. Italija, dežela vročekrvnega ljudstva, dežela največjih 'kontrastov, doafcovma najvišje kulture in najbolj neumnega praznoverja ter de- j žela Mazzinija in Machiavellija nikakor ne bi bila sebi zvesta, če bi mirno in brez protesta trpela strahovlado Mussolinija in. njegovih črnosrajčnikov. Umevne so zato vse varnostne odredbe, s katerimi se obdaja Mussolini. Res, ni sladko življenje diktatorja, nad katerim vsako minuto visi Damoklejev meč — bojazen pred atentatom. Ko je bil socialistični vodja Matteoti od fašistov bestialno umorjen in so socialisti pričeli z veliko protifašistično kompanjo, so si fašisti izmislili atentat bivšega socialističnega poslanca Zanibonija na Mussolinija in sicer iz dveh vzrokov: iprvič, da odvrnejo pozornost javnosti od Matteotijevega umora in da si preskrbe izgovor za iztrebljenje svojin političnih nasprotnikov. To je bil slavnozna-ni »strel s puško okoli ogla,« ki ga je nameraval baje Zaniboni izvršiti. < Temu namišljenemu atentatu, ki je nudit dovolj satirične snovi vsem evropskim satiričnim listom so sledili ostali mnogo res- U8prvi resen atentat je v Rimu napravila dne 7. aprila petdesetletna Violetta Gibson, hčerka bivšega irskega podkralja. Tedaj se je moral Mussolini zahvaliti le slučaju, da ga atentat ni veljal življenja. Atentatorica mu je tedaj prestrelila nos. Miss Gibson so potem spoznali za histerično, a jo mislijo sedaj vseeno obsoditi na smrt. Ob priliki tega atentata je dunajska »Ar-beiter Zeitung* priobčila več Mussolinijevih karikatur, s katerimi je hotela predočiti vse bodoče atentate na Mussolinija, lu pridejo kot neizogibna posledica njegove politike. Njena prerokovanje so se pričela uresničevati. Drugi atentat na Mussolinija je napravil dne 11 septembra t. 1. anarhist Luzetti Gino. Atentator je v Rimu vrgel bombo prot! avtomobilu Mussolinija. Bomba pa je ranila le štiri pasante, dočim je ostal Mussolini^nepoškodovan. Ker je bil Luzetti pred atentatom emigrant v Franciji, je grozilo, da pnde ao ostrih konflikov s Francijo. Tretji atentat je napravila v pondeljek roka mladega petnajstletnega dečka Zanibonija. Tokrat je smrt prav resno potrkala na prsi voditelja fašizma, kot v opomin, da je minljivo vse, kar velja na svetu za večno in tudi slava diktatorja. MUSSOLINIJU SE NE MORE NIC PRIPETITI Mussolini je poslal poveljniku fašistične milice v Bologni Ar,pinattiju sledeči brzojav: »Ponavljam svojo radost in zahvalo za včerajšnje nepozabne fašistične manifestacije. Fašizem je bil v Bologni vedno izredno ponosen na svojo preteklost in zavesten J bodočnosti. Bolonjski fašisti in fašisti v Pi-dovi so v resnici temelj in podlaga fašistične Italije. Nikdar ne pozabim včerajšnjega a ne, dne vojne smotre naroda pod orožjem. Brez pretiranavanja morem reči, da se je od množine pušk potemnilo solnce. Pošiljam ti od kroglje izglajeni red svetega Mavricija in te prosim, da sporočiš mojo zahvalo prebivalstvu Bologne in pokrajine Emilije. Zaključujem ta brzojav z besedami: Nič se mi ne more pod solncem pripetiti, dokler ne dovršim svoje naloge.« Zaniboni po nedolžnem linčan? Iz Milana je došlo poročilo, ki dvomi o tem. da je linčani Zamboni pravi atentator in trdi, da se je pri njegovem linčanju dogodila ske fašistovske organizacije. Živel je pri svojih stariših. Ima dva brata, od katerih je eden j stavec, drugi pa služi trenutno pri vojakih, j Atentator je bil zaposlen v službi svojega oče- j ta, kjer pa so ga uporabljali le za bolj pre- j prosta dela. Nekoč je moral mešati in nositi j celo malto. Svojega revolucionarnega prepričanja na zunaj ni kazal, vsaj javno ne. Nje- j gov oče je bil nekoč anarhist, zadnje čase pa je simpatiziral s fašizmom. Njegovega sina pred atentatom že par dni ni bilo doma. Njegovi .stariši, kot zatrjujejo, niso ničesar sumili. Ko je izvedel njegov oče po opisu, da utegne biti atentator identičen z njegovim sinom, se je podal na policijo, kamor so prenesli mrtvo truplo atentatorja, kjer je svojega sina spoznal. Atentator je krvavel iz 14 1 an, prizadetih z noži in bodali, obraz je imel strašno razmesarjen, iz ust 11111 je tekla črna kri. Uce, mati, brat in še nekaj drugih njegovih sorodnikov je bilo aretiranih ter so jih pridržali za enkrat v zaporu. ■ Izrazi sožalja. Agenzija Stefani, poroča: »Takoj ko je izvedel Sveti ote o obžalovanju vrednem dogodku, je poslal Mussoliniju izraze svojega sožalja radi atentata in čestitke, da je nevarnosti srečno utekel.« iSožalne brzojavke, oziroma čestitke je dobil Mussolini med drugim tudi od italijanskega kralja in naše vlade. velika zmota. Zagotavljajo namreč, da ni Zambonijeva družina še nikoli pokazala kakega protifašMčnega stremljenja. Mladi Zamboni, ki je izdihnil pod 14 ubodljaji, je celo pred nekaj meseci prosil za sprejem v fašistično mladinsko organizacijo. Te podatke je izpovedal starejši Zamboni-jev bral, ki je sedaj v Milanu pri vojakih in jih potrjujejo tudi novinarski krogi v Milanu, tri ?o prepričanja, da je pravi atentator zbežal tekom kratkotrajnega meteža, ki je zahteval žrtev mladega Zanibonija. Da so aretirali vso družino Zambonija v Bologni, smatrajo v Milanu kot umevno radi sumnje, da ni mladi Zamboni izvršil atentata iz lastne inicijative, če ga je sploh izvršil. Razen Zam-bonijevega očeta, bogatega tiskarnarja v Bologni, so aretirali še dva brata in teto mladega Zambonija. To vest potrjuje tudi »Lavore d,Italia«, ki poroča, da se ni Anteo Zamboni nikdar izražal v protifašističnem smislu. Splošno vlada prepričanje, da Zamboni ni ravnal iz lastnega nagiba. Pričakujejo nato nadaljnih preiskav o atentatu. Kakor poroča Agenzia Stefani, manjka dosedaj slehern dokaz, da je povzro-žilec atentata na Mussolinija identičen z An-teom Zambonijein. Spopadi med fašisti in komunisti. Kakor se je naknadno izvedelo, je bil atentator še predno je iztrelil krogljo na Mussolinija, v družbi nekoliko mladeničev, ki so hitro izginili, čim je počil strel. Ko je razjarjena množica pretepala, in ubila atentatorja, je prišlo na več krajih do ostrih spopadov, večinoma med fašisti in komunisti. V teh spopadih, ki so trajali kasno v noč, so bili težko ranjeni komunisti Zaniboni, Gar-denghi in Deleoni. Brzojavka italijanskega kralja. Mussolini je po svojem prihodu v Forli poslal kralju brzojav, s katerim ga obvešča o neuspelem atentatu. Kralj mu je odgovoril: Jaz in kraljica smo s svojo deco z indignacijo sprejeli vest o strašnem atentatu in se za; hvaljujemo Bogu, ker ste bili rešeni. Vas Vittorio Emmanuelle. Fašisti divjajo. Šele mnogo kasneje po prvih vesteh o atentatu se je zvedelo, da so fašisti napadu v Rimu iz ogorčenja nad atentatom uredniške prostore in tiskarno časopisov »II Mondo«, »Voce Republicana«, in »Risorgimento« ter ostalih listov. Napadli so tudi stanovanje ravnatelja lista »II Mondoi, prostore vodstva maksimalistične, unitaristične in republikanske stranke. V Milanu so pometali na cesto pohištvo listov »Avanti in »Unita ter pretepli nekatere urednike. Fašistični voditelji so izdali takoj oklice, ki prepovedujejo vsako nasilje. Francoski konzulat je strogo zastražen. Kakor poročajo iz Rima, so italijanske oblasti dosedaj aretirale nad 2000 oseb, osumljenih soudeležbe pri atentatu! Italijanska vlada je iz w.rokov javne varnosti prepovedala do nadaljnega izhajanje opozicijskega časopisja. Edino sredstvo, s katerim bi mogli fašisti preprečiti vse bodoče atentate, pa ni teror in preganjanje opozicije, nego demokratična uprava in politične metode. Dokler bo vladal v Italiji teror, bodo atentati na dnevnem redu. ATENTATOR ANTEO ZAMBONI. Šestnajstletni Anteo Zamboni je sin tiskarnarja. Bil je do pred letom član mladin- Politične vesii. = Rade Pašič pred anketnim odborom. Rade Pašič je v odgovoru na stavljena mu vprašanja odgovoril, da ni nikoli v nobenem ministrstvu in pri nobenem državnem organu interveniral. Tako tudi ni interveniral glede popravila vagonov in lokomotiv v tvornici v Adamovcu. Kar se tiče dveh milijonov čeških kron, ki so mu jih poslali iz Adamovega pravi, da ta denar nima nobene zveze s popravilom vagonov, temveč da je bila to njegova privatna stvar (!) Glede denarja za gospo Milinovo pravi Rade Pašič, da jej je dal-ta denar iz usmiljenja, hoteč pomagati ženi svojega dobrega prijatelja. Dalje izjavlja Rade Pašič, da je mislil, da ima anketni odbor kake dokumente. Prepričal pa se je, da odbor nima nič takega, temveč, da je vs-a stvar bila inaugiurdrana s članki Dragiše Slojaditao-viča. Rade Pašič pravi, da bo tožil gospo Milinovo zaradi'obrekovanja in razžaljen ja. Kar se tiče čeka za 200.000 francoskih frankov pravi Pašič, da ga je dobil pri obtoku. Cele se je glasil na donosca in ga je tedaj 011 lahko kupil prav tako kakor vsak drug. = Enotnost v radičevskih in zemljoradni-ških organizacijah v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Splita, se je vršil dne 31. oktobra v hotelu »Salona« pokrajinski sestanek HSS, ki se ga je udeležilo 30 delegatov iz vseh krajev. Delegati so imeli številna polnomočja in izjave solidarnosti. Sestanku je predse-doval Gjuro Mimica. Soglasno so bile sprejete vse resolucije, ki zahtevajo ukinjen je Ob- znane, amnestijo obsojenih in abolicijo obtoženih radi Obznane. Razpravljalo se je tudi o reviziji nettunskih konvencij ter se je zahtevalo ekvivalentno postopanje z našimi rojaki v Primorju, kakor z Italijani pri nas, dalje se zahteva agrarna reforma na pravični socialni podlagi in sicer enaka z ozinom na italijanske optante in naše državljane; dalje zamenjava bankovcev v tretji coni, kakor tudi izplačilo 20% bonov pri zamenjavi denarja. Sestanek je konstatiral, da so vrste HSS v Dalmaciji enotne in nepremakljive. Oni, ki so zvesti nepotvorjenim načelom široke kmetske demokracije, morajo za vsako ceno in še proti taikim nasprotnim naporom obdržati njena načela, slogo in edinost HSS v Dalmaciji. Istctako je prišlo do enotnosti v zemljorad-niški organizaciji. V pondeljek je izdal ‘sa-vez zemljoradnikov v Dalmaciji sledeči komunike: S sodelovanjem številnih predstav- nikov vse Dalmacije in narodnega poslanca Cede Kokanoviča, kot predstavnika glavnega odbora in poslanskega kluba iz Beograda, se je vršila 1. novembra v Splitu konferenca obeh kril zemljoradniške stranke v Dalmaciji. Po poročilu vsakega posameznega delegata ki so bili vsi najoptimističnejše rezpolo-ženi, se je soglasno in popolnoma dosegla enotnost stranke v Dalmaciji ter je izvoljen odbor, ki naj vodi strankine posle do kongresa in naj urejuje strankin list, ki se bo imenoval »Zemljoradnička Sloga«. == Dr. Marx o politiki zbližanja. Na seji državnega odbora centruma v Erfurtu je državni kancler dr. Marx branil zunanjo politiko centruma, ki je vedla k dogodkom, ki so zvezani s prednostmi za nemški narod. Z vstopom Nemčije v Zvezo narodov so se sprijaznili celo neški nacionalisti. Velika prednost sporazuma v Thoiryju je, da ni Francija več tako nepopustljiva glede vprašanja okupacije. Proučiti je treba zelo natančno, kaj bi v tej zadevi dosegle od Francije zahtevane nemške finančne protiusluge. Nikdar ne izgine s sveta dejstvo sporazuma v Thoiryju in njega vsebina. To vprašanje bo šele tedaj rešeno, ko bodo osvobojeni zasedeni kraji. Dr. Marx se je tudi zahvalil dr. Stressemanu za njegovo delavnost v zunanji politiki. V svojih nadaljnih. izvajanjih je dr. Marx pozval socialne demokrate, naj se jasno izjavijo, ali so raje zvesti interesom svoje stranke ali pa raje služijo interesom splošnosti, kar store s tem, da vstopijo v vlado in jo s svojo soodgovornostjo podprejo. Glede nemških nacionalcev se centrum zadovoljuje z izjavo nekaterih njihovih voditeljev, da priznavajo vveimarsKO ustavo. Vladna koalicija se pa najbrze ne razširi- . ¥T 1. i_: Abesinska afera likvidirana. 1 speli Zveze narodov. Ker Turčija m hotela v Mo-sulskem vprašanju odrekati, si je Anglija zasidrala italijansko ponvoc. Kot kompenzacijo pa ie zahtevala Italija podporo Anglije v kolonialnih vprašanjih nakar je prišlo v Rapallu med Chamberlainom in Mussolinijem do sporazuma glede Abesinije. Po tem sporazumu se ie Italija obvezala da bo podpirala a n gl es k e težnje, da dobi Anglija koncesije na CansKe jezeru, Anglija pa se je obvezala, da bo pod- pirala italijansko zahtevo po železnici, ki bi vezala Eritrejo s Somaltsko deželo skozi Abe-*jjo. Obenem sta si obe državi razdelili Abe-v dve ^gospodarski coni in bi v zapadni imela odločilni) besedo Italija, v vzhodni pa . ugaja. Proti temu dogovoru je abesinska '■ i ? Pr°testirala pri Zvezi narodov in po-vdarjala, da m vedela pri vstopu v Zvezo narodov da bi se druge članice Zveze narodov lastile pravico posegati v suverenske pravice druge države. Protest Abesinije je Zveza narodov poslala vsem državam, nakar sta se čutile Anglija 111 Italija prisiljene da podasta oficijelno izjavo, da nikdar nista mislile kratiti suverene pravice abesinskega naroda in države. Regent Ras Tafari je nato poslal Zvezi narodov pismo, v katerem konstatira da sta Anglija in Italija priznale, da 0 viseh koncesijah odločuje abesinska vlada — S to izjavo je abesinska afera zaključena in Zveza narodov je dosegla samo s svojini pismenim nastopom popolen usipeh. KRATKE VESTI. Za predsednika III. internacionale ne bo več izvoljen Rus, temveč tujec. Tako so sklenili sovjeti na predlog Buharina. Med kandidati se imenujejo: Nemec Thalmann, Čeh Šmeral in Francoz Treint. . . V' islandski deželni zbor so bili izvoljeni pri dopolnilnih volitvah 2 konservativca, 1 agrarec in 1 socialni demokrat. Trorki bo po nekaterih vesteh imenovan za sovjetskega poslanika v Parizu. Belgija je s 1. novembrom prepovedala ir/', oz premoga, ker se je izkazalo, da se je vladna odredba, da se sme premog izvažati samo onim, ki so ga naročili pred izbruhom angleške stavke, kršila. Beležke. Zaigran efekt. Mladinski popoldnevnik piše v poročilu o shodih SLS med drugim tudi to-le: »Dr. Kramer je njegov referat izpopolnil in očrtal pisavno bilanco režima RR ... Pripričaui smo, da je bil referat g. Kramerja nad vse zanimiv in .seveda ttmi efekten, toda Se neprimerno bolj bi bil etek-ten referat o pasivni bilanci Slavcnske banke. Vsaj je naravno v Celju zelo mnogo ljudi, ki bi jih tak referat krvavo zanimal. Zakaj vendar g. dr. Kramar ni poročal tudi o tej aktuelni stvari? Izpred sodišča. »SLOVENSKI NAROD« OBSOJEN. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti uredniku »Slov. Naroda«, ker ni ta objavil popravka, ki ga je poslal g. Jelačin ml., radi članka: G. Jelačin na hrbtih kramarjev in sejmarjev.« Zagovornik obtoženca g. dr. KnafliČ je Ugovarjal obtožnici, BeS da popruveli nimf. nite podlage, ker članek ne vsebuje rmjenkv katere bi bilo mogoče popravljati. Zastopnik zasebnega obtožitelja g. dr. Alojz Vrtačnik pa je navajal, da popravek popolnoma odgovarja čl. 29. tiskovnega zakona in je zato odgovorni urednik dolžan objaviti popravek. Sodišče je spoznalo obtoženca krivim pregrenka i>o čl. 29. zakona o tisku in ga obsodilo na 300 dinarjev denarne globe, na povračilo stroškov in na objavo popravka po pravomoč-nosti sodbe. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo radi krivde. * Zakon o zaščiti države. Včeraj dopoldne se je vršila obravnava pred deželnim sodiščem proti komunistoma Francetu Skrablu in inž. Dragu Gustinčiču.^ Škrabi je po poklicu kolporter in je obtožen, da je kolportiral tiskovine komunistične vsebine, zlasti pa, da je v Trstu naročil komunistični koledar za leto 1922, ki ga je uredil in napisal inž. Gustinčič. Inž. Gustinčič pa se mora zagovarjati radi avtorstva tega koledarja. V Svojih izvajanjih je državni pravdnik dr. Fellacher izrekel trditev, da pošiljajo komunistični voditelji ljudi, kot so Škrabi po kostanj v žerjavico. Branitelj obtožencev dr. Lemež energično protestira ter zatrjuje, da se je največkrat moral glede zakona o zaščiti države zagovarjati le komunistični vodja. Senat smatra da je kolporter Škrabi razširil komunistične brošure bolj radi zaslužka kot pa radi komunistične propagande in je Skrpbla oprostil. Proti inž. Gustinčiču, pa se obravnava preloži, da se ugotovi, ali je bil inž. Gustinčič tedaj naš državljan ali ne. Državni pravdnik je vložil proti oprostitvi Skrabla vzklic in zahteval, da ostane Škrabi še do kočne obravnave v preiskovalnem zaporu. Senat je tej zahtevi ugodil. Sokolstvo. »Ljublianski Sokole (Narodni doni) sporoča svojemu članstvu in naraščaju, da predava v četrtek 4. t. 111. ob pol 9. zvečer v društveni sobi načelnik JSS br. dr. Viktor Murnik »O sokolski ideji«. S tem večerom se otvarja ciklus predavanj o imenovani Predavanja se bodo vršila vsak četrtek^ jn se v prvi vrsti opozarja brate teg*£ §e tudi sestre telovadkinje. Na spo^davaiija, ki druga zanimiva in aktualna^ kJ ^ q bodo odsev- vseh tist* vP^ f.lovegtv() in ki sodobno družb , unietn0Stil gospodarstvu in rnrtiki članstvo naj se vseh predavanj mno- odsek. _____ Sprememba opernega repertoarja. V ze objavljenem opernem repertoarju za prihodnji teden je iz tehničnih razlogov p^rebna sprememba in sicer v toliko, da imajo abonenti reda E predstavo v sredo, dne 3. t. m. abonenti reda A pa v petek, dne o. ■ m. Štev. 247. NARODNI DNEVNIK, dne 3. novembra 1926. Stran 3. Dnevne vesti. NEVARNOST ZA NAŠ PARLAMENTARIZEM »Politika« pi^ pod gornjim naslovom: Težke skrbi je imela naša narodna skupščina Prihajali so invalidski, uradniški 'n bocrve kakšni še zakoni. Glasovalo se je za dvanajstine in proračune. Poslanci so obtožili poslance druge stranke tatvine in podobnih zločinov. Toda večje skrbi ni imela menda nikjer, kakor izgleda, kot danes. Kajti ona se tiče kož vseh narodnih očetov. Ta povest je dolga. Dolga kot vsako delo državne administracije. Stara konjeniška vojašnca, kjer sboruje nas parlament, se je ogrevala že šest let s toplim zrakom. Toda, kakor, da poslancem ni bilo ravno najbolj toplo. Hoteli so dobiti parno kurjavo še to zimo. Perd koncem leta so zares prišli inženerji in se vrgli na delo. Dvignejo instalacije za ogrevanje s toplim zrakom in po nekaj tednih dela postavijo nazadnje ležišča za parno kurjavo. Ležišča so dovršena, sve je v redu samo — strojev ni. In sedaj je v skupščinski dvorani kot v ledenici. Da se kolikor toliko rešijo mrazu, so narodni očetje določili, da se vso noč kuri v pečeh v stenografski in ministrski sobi, da pa so vrata odprta, skupščinski sluge pa kurijo peči, da kar žare, toda dvorana v sredi se nikakor noče .ogreti. Kože naših poslancev se ježijo in edino, kar jih sedaj greje, so strastni prepiri in burne debate. Nevarnost je samo, da nam narodni očetje poprej ne zmrznejo v tem mrazu, še predno dospejo stroji. Tako lepi, sladki glasovi. — Ponudba za melioracijske namene 111 pobijanje brezposelnosti. Povodom znane ponudbe skupine zagrebških bank poroča zagrebški »Morgenblatt« sledeče: Gre za loterijsko posojilo v znesku 100 ■milijonov dinarjev proti 8% obrestim, ki naj se amortizira tekom 40 let. Vsako leto bi bilo potrebnih 5 milijonov za dobitke in 3 milijone za obresti in stroške. Vsaka srečka bi morala ■biti izžrebana najmanje v nominalni vrednosti. Glavni dobitek bi iznašal 1 milijon dinarjev. Posojilo bi se uporabilo m najnujnejša melioracijska dela, s čemur bi bilo •podane tudi mnoge prilike za zaposlitev brezposelnih. — Novi načrt kazensko-pravdnega reda. Tekom tega tedna se vrši v ministr. pravde seja na kateri se bo pretresal novi načrt kazensko-pravdnega reda. Minister pravde bo pritegnil k seji razne priznane pravniške kapacitete. Železniške nesreče. Ker so postale v zadnjem času pri nas železniške nesreče izredno pogoste, je povzelo prometno ministrstvo vse potrebne mere, da se omeje. Predpisalo ja. za prometno osobje za slučaj krivde najstrozfe kazni. — Nova serija vagonoy. Te dni bo poprav- ljenih v železniških delavnicah v Ljubljani in v Mariboru 3395 vagonov. Popravljeni vagoni izgledajo kakor novi. Polovica od teh vagonov so potniški. Ko pridejo popravljeni vagoni v promet se pošljejo vsi ostali defektni vagoni v popravilo. —- Inšpekcija monopolskih predmetov. Finančno ministrstvo je prejelo številne pritožbe glede kvalitete monopolekih proizvodov. To velja v prvi vrsti za tobalk, ki se pri pa-kovanju meša ter ne imeri pravilno. Vsled tega je ministrstvo odredilo, da se tima izvršili te dni po vseh zavodih v državni režiji, ki proizvajajo monopolskei predmete _ Strokovni izpiti v finančnem ministrstvu Te dni so se končali pri finančnem ministrstvu državni strokovni izpiti. Izpit je položilo 23 kandidatov — finančnih uradnikov. — Kongres saveza godbenikov. Savez godbenikov kraljevine SHS ima dne. 14. t. m. v Zagrebu kongres, ka.terega se udeleže delegati ia vse države. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja «a državnih železnicah. — Pri si m pl o n ekspr os i li se uvede II. razred. Na podlagi predloga konference, ki se ie vršila v fladen-Badenu, da bi se uvedel pni -simplonekspresu drugi razred, je vzeto naSe prometno ministrstvo to vprašanje v pretres. Kot čujemo, se omenjeni vozovi uvedejo, da se s teni poveča potniSki promet. Na&i vagoni II. razreda v mednarodnem prometu bodo tapecirani s piratskimi čipkami. — iNeve meteorološke postaje. V Savniku, Graha v u, Peči, Djakovici, BHolju, Ohridu, Prištini, Gjevgjelijij Prijepolju in Sjenici se ustanove meteorološke postaje. Nove postaje se otvorijo takoj, ko dobe on poljedelskega I ministrstva aparate. | — Izpiti poštnih pripravnikov. Pretekli teden so se vršili v Ljubljani prvič izpiti poštnih pripravnikov. Uspeli je bil prav dober. Od ‘24 .kandidatov .in kandidatinj je napravilo izpit 7 z odliko, IG v dobrim uspehom, neka pripravnica je 'bila pa za pol leta reprobirana. — Služb« poštnega starešine 'je razpisana pri posti v Stični. Prošnje je ivložiti na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani tekom 14 dni. — Lov krajevne občine Poljane oddam za d°bo od 1. januarja 1927 do 31. marca 1932 v zakup potom javne dražbe. Dražba se bo vršila v soboto dne 4. decembra 1926 ob 10. liri v občinskem uradu v Škofji Loki. Zakupniki. sozakupniki ali podzakupniki lovišča morajo biti le osebe, ki dokažejo, da »o organizirane v Slov. lovskem društvu. — Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled v mojem uradu med navadnimi uradnimi urami. — Sreski poglavar: Žnidarčič, 1. r, — Vsem bivšim slušateljem ljubljanske univerze! I. redni občni ibor Akademskega kluba za Društvo Narodov je izpremenil pravila tako da more postati član kluba tudi vsak bivši slušatelj ljubljanske univerze, ako se priglasi kot član vsaj 3 leta poleni, ko je ] zapustil ljubljansko vseučilišče. Opozarjamo na to vse prizadete in jih vabimo k vstopu v klub, da s tem podpro naša stremljenja, sebi pa na ta način omogočijo oz. olajšajo študij in delo za ideje mednarodnega miru in pravičnega reševanja mednarodnih sporov. V svrho pristopa naj samo sporoče svoj naslov, da jim dopošljemo klubovo prijavnico. Za vsa sporočila in informacije se je obrniti na naslov: Akademski klub za Društvo Narodov, Ljubljana Univerza. — Železniškim vpokojencem v vednost. Umrl je naš član Franc Mave, vpokoje-ni višji delovodja bivše južne železnice. Pogreb se vrši v sredo dne 3. t. m. ob pol 9. uri popoldan iz Bohoričeve ul. št. 20. Prosi se obilne udeležbe. — Društvo žel. vpok. — Promocija. Gospod Mirko Hribar iz Ljubljane je bil dne 27. oktobra t. 1. na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije. , - — Okrožni urad za zavarovanje delavce* opozarja na dejstvo, da se v zadnjem časui pojavljajo sumljivi elementi pri delodajalcih in pod pretvezo, da so uradovi nameščenci, m-kasirajo zav. prispevke. Delodajalce se ponovno obvešča, da posedujejo vsi uradovi nameščenci, katerim je poverjen inkaso prispevkov, uradno pooblastilo veljavno za celo območje pristojne ekspoziture in uradno legitimacijo s fotografijo. V sumljivih slučaj,h nai interesenti zahtevajo predložitev navedenih pooblastil, da se obvarujejo škode. Osebe, ki šene morejo zadostno legitimirati je izročiti oblastem. — Gasilno društvo v Žabnici priredi v soboto dne 6. novembra ob 8. zvečer v Gasilnem domu predstavo »Mlinar in njegova hči«, ter jo ponovi v ned. 7. nov. ob 3. uri popoldne istotam. Čisti dobiček je namenjen za poplavljence v Poljanski dolini. . — Izdatki za državne uslužbence v Avstriji. Te dni je predložil avstrijski finančni minister parlamentu budžet za leto 1927. Iz budžeta izhaja, da znaša šitevilo državnih uslužbencev vštevši delavce 70.300 ostto, k čemer je prišteti še 47.000 uslužbencev državnih monopolov in državnih obratov in 82.000 železniških uslužbencev, talko da znaša celokupno število okroglo 200.000. Število upokojencev znaša 46.320. Ako prištejemo k temu številu še rodbinske člane državnih uslužbencev, pridemo do zaMjučka, da mora izdrževati avstrijska republika iz javnih sredstev okoli 900.000 oseb. Država alimen-'tira torej šestino celokupnega prebivalstva. Ce pa prišteje/mo še število .komunalnih in •deželnih uslužbencev, znaša celokupno Število nad 1 in pol milijona. Plače avstrijk/ih državnih uslužbencev in upokojencev požro nad 8 milijard dinarjev na leto. — Sic transit gloria mundi... Iz Dunaja poročajo: V najbolj proletarskem dunajskem okraiju »Kaisermuhlen« se je etablira.l te dni v neki dunajski abfimski hiši nekdanji nad-vojvoda L/eopoJd SaJvator (an«'n pod imenotm Leopold W81fling) kot branjevec. Otvoril je trgovino z viktualijami ter prodaja klobase, sir. sladkor, moko itd. Zimske suknje — in druga oblačila, nudi v naj-večji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. St. 12 — Žandar umoril tri ljudi ter .pobegnil med hajduke. Te dni se je pripetil v Čntlu-ku (Hercegovina) barbarski zločin, kakršnega tam ne pomnijo, že veSkrat so interpeti-rali narodni poslanci notranjega ministra radi tega, ker pretepajo žandarji v onih krajih seljake. V Mostar so se prišli namreč številni .kmetje pritožit, da so jih žandarji balinali. Najbolj se je odlikovala v .balinanju žanidarmerijska postaja v čitfaktt. Nedavno so pretepli tamkajšnji žandarji župana iz. Tepčiča, .par dni nato so premlatili v nekem gozdu dva sinova župana občine Šurma-nac. Lopovi so jim zamašili usta, jih zvezali ter jih neusmiljeno naklestili. Kmalu nato so aretirali nekega 13 letnega fanta, ki je bil usumljen tatvine. Pretepali so ga, dokler se ni zgrudil polmrlev na tla. Fant je bil prenešen v bolnico. Končno se je izkazalo, da ni bil kriv. Na podlagi številnih pritožb je bila uvedena preiskava, ki je ugotovila, da se je v batinanju posebno odlikoval žan-dar Novica Bratič. Vsled tega je bila nasilnemu možakarju odpovedana služba. Ko mu je kapetan to sporočil, je vzel lopov puško ter omel v selo Citluk. Ustavil se je najprej pred hišo (irge Primorca. Poklical je kmeta iz niše ter ga v.prašal, kaj ima proti žandar-menji. 'Ne da bi bil čakal odgovora, ga je na in On tu ustrelil. 'Nedaleč od hiše je naletel na kmeta rilipoviča, kateremu je stavil isto vprašanje ter ga isto tako ustrelil, ne da hi bil počakal na odgovor. 'Nato se je podal pred hišo župana Nikole Jerkiča. Poklical ga je na cesto ter ga vprašal ravno tako, 'kaj ima proti žamdarmeriji. Jerkovič mu je pričel odgovarjati, toda med tem je potegnil pobesneli žandar revolver ter je oddal na možakarja več strelov, dokler se ni zgrudil mrtev na tla. Po teh zločinih je pobegnil lopov 'v gore med razbojnike. Zločini pobesnelega žandarja so vzbudili med prebivalstvom Veljko ogorčenje. Na lice mesta je prišel velilki zuipan in sodna komisija. Radič je dejal nekoč, da zasluži vsak žandar batinaš, da se ga ustreli. Mi pa predlagamo, da se uvede za take lopove kazen 25 udarcev s pendrekom Zamjeniea kave HinhfomhSumt, ) I Enrilo Splošno priljubljen I kavni nadomestek 1 oRusen i cenen. ( Dobiva se v ose$ dobro asorfiranid koloni falnitj irgovlnaf). po 'tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. — Zaradi razžaljen ja Veličanstva je bil aretiran kimet Josip Vavanovič iz Petrovega Sela (Bačka). Vavanovič je bil izročen državnemu pravdništvu v Novem Sadu. — Huda smrt. Dveletni sinko mehanika Dragiutina Friedsolerja v Zagrebu se je igral te dni pred hišo z drugimi otroci. Pri tem je padel v apnenico. Ostali otroci so zagnali velik krik ter tekli po njegovo mater. Mati je izvlekla otroka za noge iz apna ter ga nesla, misleč, da je še živ, domov. Na svoje veliko presenečenje je opazila doma, da je bil otrok mrtev. — Karambolaža parnika z ledeno goro. Angleški potniški parnik Torhanvan je zadel te dni v Nevvfundlandskem zalivu v ledeno goro ter se potopil. Število ponesrečencev še ni znano. Rešenih je bilo samo 20 potnikov in mornarjev. Podrobnosti katastrofe, ki je podobna katastrofi »Titanicai: še niso znane. — Prošnja za pomiloščenje. V Neapolju se je zagovarjal te dni bandit Dominico Groppo pred sodiščem zaradi številnih roparskih umorov. Dokazali so mu v štirih slučajih krivdo. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Ker je pa izvedel zločinec v preiskovalnem zaporu, da je uvedena sedaj za atentate na kralja in Mussolinija smrtna kazen. Je prosil, da se jueHficira njega kot prvega, dasi je umoril par »navadnih« ljudi. — Se non e vero, e ben trovato. — »Mladi junake, vzgojno-zabavni list za mladino. Vsebina 3. številke: Kaj bomo delali v novembru? — Albin Čebular: Biseri (nadaljevanje). Albin Čebular: Polžek in Pikapolonica (nadaljevanje). Mirko Kunflič: Crna zatajit (.pesem). Minko Kunčič: Žalostne sanje. Albin Čebular: Na vseih vernih duS dan (pesem'). Mirko Kunčič: Težko breme (pesem). Theofoivtes: Delo hudobnega Furio-bibe (nadaljevanje). Mirko Kunčič: Na Martinovo. Albin Čebular: Kateri so mladi junaki? (pesem). Delo malih: V. N.: Življenje in smrt. Zbrana zrnca. Po svetu. Pisma mla-diih junakov. Za razvedrilo. Naše slike. — Namen lista je: vzgajati mladino v duhu treznosti in zdravega življenja, trebiti iz nje plevel ki ga je posredno ali neposredno zasejal vanjo njen najopasnejši neprijatelj — alkohol. Je to čtivo brez suhoparnih in vsiljivih moralnih naukov, čtivo za deco nad vse privlačno, zanimivo in korisitno. Celoletna naročnina 10 Din. Naročila se pošiljajo na naslov: Uprava »Mladega junaka«, Poljanski nasip 10, Ljnbljana. — Prodaja konjskega gnoja. 16. Artilerijski polk v Ljubljani ima na razpolago večjo količino konjskega gnoja. Interesenti se naj obrnejo direktno na omenjeni polk (artilerijska in Nušakova vojašnica), kjer se vrši vsa-hodnevna prodaja. — Zopet atentat na D-vlaik v Nemčiji. Te dni je bi] izvršen na D-vlak Pariz—(Berlin na Progi Namur—Luttieh atentat. Tik .pred prihodom vlaka so zasačili železniški .organi dva neznana indrvidua, ki sta odstranjevala vijake Atentatorja sta pobegnila ter oddala na zasledovalce več strelov. Domneva se, da sta hotela vreči D-vlak s tira ter ipotaike oropati. v Kolumbov svetilnik. Iz San Dominga poročajo: Kongres republike Bolivia je voti-ral 800.000 dolarjev za zgradbo velikega svetilnika na čast Kolumba. Slične svetilnike zgrade tudi druge južnoameriške države. — Amundsenov znanstveni materijal ukraden. Kot poročajo iz Berlina, je bil te dni na potu iz Amerike na Norveško ukraden 'ves Amundsenov znanstveni materijal o ekspediciji na severni tečaj. Znanstveni materijal je bil 'shranjen v 200 zabojih. — Papež poročil svojo nečakinjo. V nedeljo se je vršila v Vatikanu poroka nečakinje papeža Pija XI. (Marije Luize Ratti z mar-kijem Edvardom Persk-hett i-Ugol in i. Poročne ceremonije je opravil sam papež in 3, kadna kopel Din 12 in parna Din 10. Uprava urada je pri določitvi cen imela namen gojiti čistost in navajati delavce in nameščence k negi telesa in zdravja. Dosedanji obisk čistilnih kopeli s strani delavstva je neznaten, kar kaže pravo sliko ne-pojmovanja pomena čistosti in higijene. Nesnaga je izvor mnogih bolezni in kdor se hoče obvarovati hujših posledic, bo negoval svoje telo in ga utrjeval s pogostim kopanjem. Ni dovolj, da se že nastale bolezni lečijo, an> pak treba je telo krepiti, da postane odporno napram boleznim. V veliki meri je pojmovanje pomena kopanja s strani delavstva odvisno od zanimanja za čistost pri delodajalcih. ki imajo tudi v prvi vrsti korist, če je, pri njih zaposleno delavstvo trdnega zdravja Zato prosi urad predvsem delodajalce, da poučijo delavstvo o pomenu negovanja telesa ter ga navajajo k rednemu kopanju. Želeti bi bilo, da si večji obrati nabavijo pri O UZD primerno količino vstopnic zlasti za oršne teopeli in iste oddajajo delavstvu po nabavni ceni ali pa, aa še sami prispevajo del vstopnine ter nudijo delavstvu s tem priliko, da, se redno poslužujejo (kopanja. (100) LJUBLJANSKA BORZA v torek, dne 2. novembra 1926. Blago: Mecesnove deske, 4 m od 15 napr., 45 in 60 mm, I., II., paralelne, ostrorobe, suhe fco vag. nakl. post. 1 vag. den. 800, bi. 800, zaklj. 800; Trami merkantilni, od 4/4 do 0/7, od 4—8 m, fco vag. nakl. post 2 vag. den. 245, bi. 245, zaklj. 245; Letvice: 12/13 X 25. 4 m 1 vag. den. 580, bi. 580, zaklj v-M); V2/13 X 25, 1 do 3.50 m, fco vagon nakl. post. 1 vag. den. 520, bi. 520, zaklj. 520; Te-stoni. L, II., III., morite, media ca 23, fco meja 2 vag. den. 520, bi. 520, zaklj. 520. Smrekove deske, 4 m, 24 nun, od 16 cm napr., I., II., fco vag. Postojna 2 vag. den. 540, bi. 540, zaklj. 540; Eksekutivni nakup: Koruza stara, pariteta Bistrica Bohinjsko jezero 1 vag. den-245, bi. 245, 'zaklj. 245. Zagreb, 2. nov. Devize: Ne\vyork kabel 56.8—57, ček 56.5648—56.7648, London izplačilo 274.5—275.3, Milan izplačilo 242.66 do 244.66, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berl'11 izplačilo 1346.5—1349.5, Praga izplačilo 167.5—168.3, Curih izplačilo 1092.5—1095.5. Curih, 2. nov. Beograd. 9.15, Newyork 518.50, London 25.135, Pariz 16.575, Berlin 123.3125, Dunaj 73.20, Praga 15.3575, Milan 22.30, Sofija 3.74, Budimpešta 0.007260. Šport. Charles Rigoulot, danes najmočnejši mol svetil, je prišel v nedeljo na Dunaj, da poskusi pri dveh prireditvah napraviti nove svetovne rekorde v eno- in obojeročnem potegu oz. sunku. Mlad je še, komaj 23. let star in vendar je dosegel take uspehe, da je težko misliti, da jih bo kdo drug dosegel v doglednem času. Z desnico je potegnil 105.5 kg, z levico 05.5 kg, z obema rokama 133.5 kg, <5@:®ra:evs:©@ stelji. Vrata koče, ki so držala na ulico, so bi la trdno zapi ta in trije, štirje ljudje so sedeli s hrbtom ob njih. Movvgli je precej dobro poznal šege in navade vaščanov. In tako je sklepal, dokler bodo mogli jesti, govoriti in kaditi, da ne bodo storili nič drugega; kakor hitro pa se bodo najedli, bodo postajali nevarni. V kratkem se povrne Buldeo in ako je njegovo spremstvo storilo svojo dolžnost, bo lahko pripovedoval kaj zanimivo zgodbo. Zaradi tega je zlezel skozi okno n sodo, se sklonil nad ženo in moža, jima porezal vezi, vzel zatike iz ust in iskal po koči, kje bi dobil mleka. Messua je bila skoraj divja od bolečin in strahu — celo jutro so jo bili in kamenali — in Mowgli ji je baš o pravem času položil roko na lista, da ni zakričala. Njen mož je bil samo osupel in razljučen in je sedel ter si pukal prah in nesnago iz razmršene brade. Vedela sem — vedela, da pride,« je zaihtela Mes-sua nazadnje. »Sedaj vem, da je moj sin;« in pritisnila je Movvglija na srce. Dotle je bil Movvgli docela miren, tedaj pa se je začel tresti po celem životi, kar ga je silno presenetilo. »Čemu so te vezi? Zakaj so te zvezali?« je vprašal čez čas. »Da me umore, ker te je vzela za sina — kaj drugega?« je dejal mož mrko. »Poglej! Kri mi teče.« Messua ni rekla besedice; Movvgli je zrl na njene rane in je škripaj z zobmi, ko je videl kri. »Čegavo delo je to?« je vprašal. :,Za to bodo drago plačali.« »Delo cele vasi. Prebogat sem bil. Preveč živine Rudyard Kipling sem imel. Zaradi lega sva ona in jaz čarovnika, ker sva te vzela pod streho.« »Ne razumem. Naj Messua pove celo zgodbo.« »Dala sem ti mleka, Nathoo; se li spominjaš?« ie dejala Messua boječe. »Ker si moj sin, ki ga je bil tiger odnesel, in ker sem te silno ljubila. Rekli so, da sem tvoja mati, mati zlodeja in zaradi tega zaslužim smrt.« »Kaj pa je zlodej?« je vprašal Movvgli. »Smrt sem videl.« Mož je temačno pogledal izpod obrvi, Messua pa se je nasmejala. »Ali vidiš?« je rekla možu. »Saj sem vedela — trdila, da ni čarovnik. Moj sin je — moj sin!« ■ »Sin ali čarovnik, kaj nam to koristi?«,je odvrnil mož. »Sedaj sva že toliko kot mrtva.« »Tamle je pot v džunglo,« je pokazal Movvgli skozi okno. »Roke in noge imata proste. Pojdita.« Midva ne poznava džungle, sin moj, — kot jo ti poznaš,« je pričela Messua. »Ne verujem, da bi mogla daleč priti.« In ljudje bi nama bili takoj za petami ter bi naju vlekli zopet nazaj,« je dejal mož. »Hm!« je rekel Movvgli in je šegetal dlan svoje roke z ostjo svojega noža; »jaz ne želim storiti nič žalega nikomur iz te vasi — doslej. Ne verjamem pa, da te ustavijo. Čez malo časa bodo morali na marsikaj misliti. Ej!« je dejal, vzdignil glavo in poslušal vpitje in. hojo zunaj. -Toraj so navsezadnje pustili Buldea, da je prišel domov.« »Davi so ga poslali, da te ubije,« je vzkliknila sua. »Ali si ga srečal?« Knjiga o džungli, Medtem je MovVgli puščal milje za seboj, po devet na uro; hitel je naprej ves vesel, ko je spoznal, da je tako čil, po vseh tistih mesecih, ki jih je bil preživel med ljudmi. Samo ena misel mu je rojila po glavi, da bi dobil Messuo in njenega moža iz pasti, najsi je bila kakoršnakoil; že po naravi ni zaupal nobeni pasti. Pozneje, tako je obljubil sam pri sebi, bo pa pričel vračati dolg vaščanom. Mračilo se je že, ko je zagledal dobro znane pašnike in dhakovo drevo, kjer je nanj čakal Sivi brat tisto jutro, ko je bil ubil Shere Khana. Dasi je bil jezen na celo človeško krdelo, mu je nekaj stisnilo grlo, da je sapo levil, ko se je ozrl proti vasi. Opazil je, da so se vaščani nenavadno zgodaj vrnili s polja in da so se zbrali v veliki gruči ped vaškim drevesom, čebljali in kričali namesto da bi se lotili kuhe za večerjo. »Ljudje morajo vedno delati pasti za druge ljudi, sicer niso zadovoljni,« je dejal Movvgli. »Pred dvema nočema je bil Movvgli tisti — ampak tista noč se vidi že več deževij stara.. Nocoj sta Messua in njen mož. Jutri in še več noči pozneje pride zopet vrsta na Movv-glija. < Plazil se je zunaj zidovja, dokler ni dospel do Mes-suine koče in je pogledal v sobo. Tam je ječala in ležala Messua z zamašenimi usti in zvezana na rokah ;n nogah; njen mož je bil privezan k pisano barvani po- Nalboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino MOŽEM DELA! Od dobrega najboljše Je švicarski pletilni stroj. , DUBIKU' znamke Gritzner, Adler, Phonix ne obrole. * Vecleina garancija. losip Peteline, Ljubljana Mag. št. 2824 l/ref. IX. Za vsako besedo se plaža 50 par, za debelo tiskano Pa Din 1.—. Stekleno »trešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaganje obstenskih kaolin-shih ploščic v novih in prenovljenh objektih mestne klavnice. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1 /III. — Ponudbe je vložiti rajpozneje do 15. novembra 1926 opoldne, pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski Kontoristin]a i večletno piiamiSko prakso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gr* tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe pro«l na upravo lista pod: »Marljiva«, 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot »luga. — Naslov pove uprava lista. Gospod trgovsko naobražen, zanesljiv, kateri ima večletno pisarniško prakso išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. P«nudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv«. Hotelski sluga s prakso in letnimi spričevali se sprejme. — Ponudbe na hotel »Slon«. Ljubljana. in!inniinim!mm!niumu!iHUHiiiiiiitnii!iiiHuiiiiHiuii!i!yuiui!!!!iH!tiiuumniinms! _ CABINSKO POSREDNIŠKI Dl % A li'1 CHSK1 BUBEAU Pl LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Za tiskamo >Mediur« odgovarja: Andrej Sever. Vsi y Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Želeenikar. — Urejuje: ▼Ifcdimir Svetek obojeročno je sunil 171 kg; zadnji uspeh je posebno znamenit radi tega, ker je to težo (171 kg) dvignil prosto na prsa; v sunku , samem ga sicer prekaša Dunajčan Karl Svo- j boda, ki je sunil 185.6 kg, toda to težo je prinesel v več presledkih na prsa. Bralce bo j gotovo zanimala postava tega silnega moža; j visok je 173 cm, čez napeta prsa meri 128 cm, ! spodnja laht 37 cm, gornja 44 cm, stegno j 70 cm meča 44 cm, teža okolu 1empsey-1 unney napravil s tem dobro kupčijo, bo pokazala prihodnjest.