106 Novice. Illllllllllllllllllllllllll; Deželni zbor kranjski. V dvanajsti seji dne 27. febr. pritrdi zbornica predlogu posl. barona Lichtenberga, da naj se vse peticije, kar jih še pride, odkažejo dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Povše poroča imenom upravnega odseka o prošnji županstva na Vrhniki, da bi se vas Hrib inkorporirala vrhniškemu trgu. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da o njej poizveduje in poroča. — Prošnja županstev Želimlje, Studenec, Iškaloka in Turjak za uvrstitev občinske ceste Studenec-Golo mej okrajne, se odstopita deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. — Posl Je lo vse k poroča o prošnji županstva v Hrenovicah za uvrstitev občinske ceste iz Gorenj v Bukovje mej okrajne ceste. Poročevalec predlaga naj se odstopi dež. odboru v poizvedovanje in poročanje. Posl. Zelen napada dež. odbor, da doslej še ni rešil prošnje za izločitev več vasij iz hrenoviške občine. Posl. Murni k in dr. Tavčar zavrneta ta napad kot neutemeljen in poučita poslanca o celi zadevi. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. — Posl. Lenarčič poroča o samostalnem predlogu posl. pl. Lenkha glede zakona o zlaganju zemljišč in predlaga imenom upravnega odseka: C. kr. deželna vlada se pozivlje, da v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru načrt zakona o zlaganji zemljišč. Poročevalec povdarja veliko važnost komasacije in potrebo prisilne izvedbe zakona. Na Dolenjem Avstrijskem so se dosegli lepi vspehi z jednakim zakonom. Dež. predsednik baron Hein se izreka za predlog in obljubi, da bo vlada predložila tak načrt zakona Obširno razpravljata o predmetu še posl. pl. L en k h in Povše. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. — Posl. dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu posl. dr. Majarona o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov in mirovnih sodišč in predlaga imenom upravnega odseka, da naj se naroči dež odboru: 1.) Vs* občine opozi-riti na dež. zakon z dne 11. maja 1873. št. 24. dež. zak. in jih s poljudno pisanim navodom vapodbuditi k ustanovitvi obč. posredovalnih uradov; 2) prirediti obrazce za uradno knjigo prijav in obravnav in druge pri poslovanju posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika ; 3 ) vsako občino pozvati, da izreče mnenje, je li potrebno ali koristno ustanoviti tak urad; 4 ) poizvedeti po drugih krono-vinah, kako so se ondu obnesla obligatorno vpaljana občinska 107 mirovna sodišča in 5.) v prihodnjem zasedanju poročati o do-gnanih poizvedbah ter staviti glede občinskih posredovalnih uradov primerne nasvete. Predlog se sprejme. —- Posl. Povše poroča o prošnji prebivalcev vasi Hauptrnanca na ljubljanskem barji za uravnavo struge Ižice in za pričetek osuševanje barja se izroči deželnemu odboru da jo odstopi odboru za osuševanje barja s priporočilom, da naj se, če kaže kupiti stroj za čiščenje struge. — Posl. vitez Langer poroča o letnega deželnega odbora poročilu „Agrarne razmere". Poročevalec predlaga resolucijo, da naj se poivednje o posojilnicah. Ko posl. Murnik pojasni da deželni odbor še v tem zasedanji predloži v smislu sklepa dež. zbora z dne 13 januvarija 1896, obširno poročilo o posojilnicah, umakne predlagatelj stavljeni resolucijo. Zbornica na to sprejme resolucijo, ki gre na to, naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanji temeljito poročilo o poizvedbah glede ustanovitve deželne hipotečne banke. — Posl. JelovŠek poioČa o letnega deželnega odbora poročilu „ObČinske reči". Zbornica odobri poročilo in sprejme resolucijo posl. pl. Lenk h a, da naj dež odbor v prihodnjem zasedanji nasvetuje, kako bi se dale posredovanjem enket preiskati gospodarske razmere v raznih občinah. — Poslanec Murnik poroča imenom finančnega odseka o raznih prošnjah za podpore. Dovoli se: Dijaškemu podpornemu društvu na visoki kmetijski šoli dunajski 30 gld , društvu za deška ročna dela na Dunaju 25 gld., društvu gospej krščanske ljubezni v Ljubljani po 100 gld. za 1 1897, 1898 in 1899, društvu za varstvo avstr. vinoreje 30 gld. Prošnji Andr Kotnika iz Laz pri Staremtrgu, ker mu je poginilo nekaj živine in ona Iv. Škeranjnca v Ljubljani za rt-jenko Marijo Stalzer — se odklonita Deželnemu odboru v primerno rešitev se odstopijo prošnje: Kluba slovenskih tehnikov na Dunaji za izdajo tehniške terminologije, Alojzija Domicelja učenca na c kr. pomo-logičnem zavodu v Klosterneuburgu in Hugo Hinterlechnerja, učenca na c in kr. živinoziravnišnici na Dunaji. Deželnemu odboru se tudi odstopijo v rešitev prošnji Franc,ške Usenik in Jan. Jamnika iz Rožnegapaha vsled prašičje kuge in prošnja občine sv. Gregor vsled škode po toči in povodnjih — Posl. G lo bočni k poroča o projektu gradnje nove okrajne ceste od Smuke do Hinj oziroma do Lazine. Z ozirom na to, ker cela stvar še ni zrela predlaga poročevalec imenom upravnega odseka, da naj se zadeva vrne dež. odboru, da o ujej nadalje poizveduje in poroča. Posl. dr Žitnik priporoča, da naj bi se sprejel predlog dež odbora in tako stvar rešila. Dež predsednik baron Hein povdarja, da so nadaljna poizvedovanja potrebna Predlog upravnega odseka se na to sprejme. — Posl. Lenarčič o deželnega odbora letnem poročilu »Deželna kultura". Posl Višnikar utemelji, in stavi nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, potrebno ukreniti, da se za odvajanje poplavnih voda v kočevskih in ribniških kotlinah pričeta dela nadaljujejo, osobito, da se iztrebijo in zavarujejo rupe pri Goričivasi, Dolenjivasi, Rakitnici in v Loškem potoku in da radi državnega prispevka v to svrho stopi v dogovor s c. kr. vlado. Posl. P a ki ž podpira resolucijo. Posl. Lavrenčič opozarja na nujnost regulacije vipavskih voda in prosi, da naj bi se dotični predlogi že v prihodnjem zasedanji stavili. Posl. Zelen govori o uravnavi Pivke. Posl. Hribar obširno razpravlja osuševanje ljubljanskega barja. Toži, kako se rešitev tega vprašanja zavlačuje in povdarja, da je pred vsem vlada, tega kriva Govornik pravi, da je važneje osuševanje barja nego uravnavanje vipavskih voda in pozivlje, vlado da čim preje prične z resnim delom glede osuševanja barja. Dež. predsednik baron Hein opravičuje postopanje deželne vlade. Posl Povše tudi želi, da bi se skoro dognalo vprašanje o osuševanji barja. Poročilo se na to odobri in sprejme Višnikarjeva resolucija. V trinajsti seji dne 2. marca poroča posl. dr. Papež o prošnji županstva v Mozelju za dovolitev 3°/0 dež. prispevka za zgradbo vodovoda. Prošnja se odstopi dež. od- boru, da o njej poroča* v prihodnjem zasedanji. — Posl. Je-lovšek poroča imenomi upravnega odseka o uvrstitvi v Vrhniškem cestnem okraji se nahajajoče občinske, ki se od okrajne ceste Vrhnika — Podlipa Podčelom blizu Rodetove hiše odcepi in drži čez Veliko« Ligojno in Malo Ligojno do zaselja Na Fertici, kjer se stika s Tržaško državno ce^to med km 17. in 17. med okrajne. Poročevalec predlaga, naj se uvrstitvi pritrdi, kar obvelja Posl. Lenarčič poroča o deželnega odbora letnem poročilu „ Deželna kultura". Pri tej točki je bila daljša debata. Udeležili so se je posl Modic, Lavrenčič, Schweiger, Pakiž in Višnikar, ki so priporočali izvršitev rajnih vodovodnih naprav v svojih okrajih. Posl. Povše pojasnjuje kaj je že storil deželni odbor za napravo vodovodov, o katerih so imenovani poslanci govorili. Poročilo se na to odobri Posl. dr. Papež poroča imenom finančnega odseka o prodaji deželi kranjski pripadajočih zemljišč za Bežigradom c. kr. vladi v svrho ustanovitve zavoda za glahoneme. Ker se je vlada izjavila, da si pridrži prosto roko glede določitve prostora za imenovani zavod, predlaga poročevalec imenom finančnega odseka, da naj se deželnemu odboru noroči, da pri vladi izrazi željo, naj se ustanovi skupen zavod za gluhoneme in slepe otroke, dalje se pa deželni odbor pooblasti, da z mestno občino zamenja svet za Bežigradom s svetom nasproti muzeju ob Tržaški cesti Predlog se sprejme. — Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji zdravstvenega zastopa Vipavskega za dovolitev podpore za zgradbo bolnice v Vipave. Prošnja se odstopi dež. odboru — Posl Kalan poroča o prošnji Marije Sapletov, vdove deželnega kancelista za zvišmje pokojnine. Prošnja se odstopi deželnemu v rešetev. — Posl. Višnikar poroča o prošnji društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani za podporo. Zbornica se izreče, da bode zanj prispevala, kadar bo zgradba zagotovljena. — Prošnja Jerneja Toni-ja na Igu za podporo vsled konjnske kužne bolezni se odkloni. — Posl. Murnik poroča o prošnji županstva v Dolenjevasi pri Senožečah za podporo za podporo starinskega stolpa in predlaga, naj se izroči dež. odboru z naročilom, da dovoli eventuveino primerno podporo in poroča o tem centralni komisiji. Predlog se sprejme. — Posl dr. Papež poroča o poroča o prošnji županstva v Novemmestu za pospeševanje zgradbe ondotnega vodovoda Poročevalec stavi predlog, da naj deželni odbor nadalje poizveduje o zadeli in prosi državo za podporo in naj o vsem poroči. Posl. vitez Langer povdarja pomankanje vode v Novemmestu in okolici in po predlogu finančnega odseka bi se nujna potreba vodovoda zavlekla. On predlaga, da naj deželni zbor prizna zgradbo vodovoda za Novomesto in Smihel-Stopiče za deželno podjetje, če drž »va da 40% in in-teresentje 30°/0 Posl. dr. Tavčar se še odločneje potegne za brzo zgradbo novomeškega vodovoda. Govornik predlaga: Deželni zbor priznava nujno potrebo vodovoda za Novomesto Smihel-Stopiče ter izreka, da bo dežela to podjetje podpirala s 30% vseh troškov in tudi s tem, da se izreče ali za deželno ali za tako podjetje, katero je podpirati iz občinskih sredstvi vse pa z pogojem, da prispeva država v smislu zakona z dne 30. junija 1884, št 116 drž zak. vsaj s 40% vseh stroškov; dež. odboru se naroča, da prične v tem oziru razprave s c. kr. vlado in predloži v bodočem zasedanji potrebni načrt zakona Posl. Povše pravi, da bode on in nje-go/i pristaši glasovali za dr. Tavčarjev predlog, a s pristavkom, da dežela da prispevka 30%, k večjemu od 120 000 gld. Dež. predsednik baron Hein se izjavlja proti temu dostavku posl. Povšetu. Posl. Pfeifer priznava potrebo novomeškega vodovoda Ko so govorili še posl. Povše, dr. Tavčar, vitez Langer, dež. predsednik baron H>in in poročevalec, sprejel se je dr. Tavčarjev predlog. Drugi predlogi so pali. — Prošnja občin Stara Loka in Bitinje za uvrstitev občinske poti od Žabnice do državne ceste držeče iz Ljubljane v Kranj med okrajne se odstopi deželnemu odboru. — Istotako se izroči deželnemu odboru prošnja občine Smarce za uravnavo Kamniške Bistrice. \ 108 — Prošnja več posestnikov ii št. jernejske občine, da se opustti zgradba okrajne ceste od Zameškega proti Kostanjevici ter naredi most čez Krko pri Meršečivasi, se odstopi deželnemu odboru t poročanje. — Posl. vitez Langer poroča o uravnavi in p dpravi med okrajne ceste uvrščene občinske poti Kostanjevica-Malence-Zameško. Poročevalec predlaga da naj se dovoli v ta namen 3500 gld. Posl. Višnikar predlaga dovolitev 50O0 gld. Zbornica sprejme Višnikarjev predleg. — Volitev v peti kuriji. Pri volitvah volilnih mož v Ljubljani za peto kurijo so bili zmagali krščanski socijalisti. Pri volitvi poslanca dne 10. t. m. je voljen dr. Krek s 730 glasovi. Narodni kandidat M. Kune je dobil 164 glasov, soci-jalist Železoikar pa 38 glasov. — Deželni zbor kranjski se je zaključil dne 6. mar-cija zvečer. Kot zadnja točka se je razpravljala prenaredba volilnega reda. Katoliški poslanci so se izrekli proti tajnim volitvam. Vsled tega se volilni red ni rešil in pride v prihodnjem zasedanju zopet na vrsto. — Diplomi meščanstva ljubljanskima starostama mestnega učiteljstva. gospodu vpokojenemu voditelju II mestne šole gosp. Leop. Belarju in sedanjemu voditelju omenjene šole, g. Fr. Raktelju je slovesno izročil dne 7. marca t. 1. mestni župan g. Iv. Hribar. — Umrl je dne 7 t m. na Senturški gori ondotni g. župnik Simon Eobič, znani kranjski prirodopisec. Blag mu spomin ! — Stolnim dekanom v Ljubljani je imenovan preč. g. kanonik dr. Andr. Cebasek. — Odlikovanje. Presvitli cesar je davkarju v Mokronogu g Ig. Cirarju podelil povodom umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. — Notarjem v Senožečah je imenovan notarski kandidat g. Mihael Korbar v Ljubljani. — Slovenska opera ljubljanska gostuje v nedeljo dne 14. t. m v Celju v ,,Narodnem domu". Pela se bode opera „Rigoletto". — »Glasbena Matica« je imela dne 11. t. m. zvečer v Narodnem domu svoj II. redni koncert. — Državna podpora v olajšavo bede. Z dnem 18. februvarija t. 1. je izšla cesarska naredba, ki določa, da sme vlada za pomoči potrebno prebivalstvo po krajih, kjer vlada revščina, izdati 250.000 gld. Podpore naj se vzlasti dovoljujejo za nabavo živeža, semena za setev itd. — »Slovensko bralno društvo« snujejo v Litiji. — Nesreča. Iz Bleda 9. t. mesca se nam poroča: Na Koritnem je uničil v noči od 7. do 8. marca požar uničil 6 gospodarjem vsa poslopja. Tistemu, pri katermu je začelo goreti, je tudi vsa živina zgorela, namreč: 5 goved in 2 konja. Da so druga poslopja rešili, ki so bila pred 5. leti pogorela, se je zahvaliti požarnim brambam, ki so prihitele najhitreje na pomoč. Prvo je bilo blejsko, ki je rešilo hišo prav v sredi ognja. Škoda je velika, ker so bili vsi ponesrečenci zavarovani le za majhne svote. Dolže nekega berača, da je zažgal. Na postopače je torej dobro paziti. — Obesil se je dne 10. t m. zjutraj Jakob Presetnik iz Stožic pri Ljubljani Vzrok samomoru je jako malenkosten. Dva moža sta ga tožila zaradi obrekovanja. Ker je Presetnik vedel, da bo obsojen na nekaj dni v zapor, se je obesil. — Nesreča. 141etni Zorko Michl rudarjev sin v Trbovljah se je igral z dinamitnim kapsljein. Ta se je vnel in mu na desni loki odtrgal tri prste. — Pazite na otroke! Dne 23. febr. je utonil v Kne« žaki v neki luži 31etni Anton Smerdelj. Stariši ne pustite otrok brez varstva. — Samomor. Dne 26. febr. dop. zapustil je posestnik Anton Oražem iz Češnjic pri Trebnjem svoj dom in se podal v svoj vinogrod ,,na gomili". Ker se Oražem do drugega dne-ni vrnil, so ga šli iskat in našli mrtvega v vinski kleti. Ustre^ lil se je. Vzrok samomoru so slabe gospodarske razmere Zapustil je vdovo z 7 otroci starimi od 1 do 14 let. — Sumljiva smrt. 661etni kajžar Anton Vodnik \% Zaboršta pri Brezovici pri Kamniku je živel v prepiiu s svejo-ženo. Dne 2 marca zvečer pa je žena celo dobro pretepla z nekim orodjem moža Druzega dne je mož po nekih stopnjicah pal in kmalu na to umrl. Ker je ravno prej tožil o groznih? b lečinah v glavi, se sodi, da mu je žena prizadjala z udarci smrtne poškodbe na glavi in da je vsled tega tako nagla umil. Uvela se je preiskava — Skrivajte pred otroci žvepljenke! Dne 25 febr^ je poeorel v Zalogu pri Kamniku kajžar Janez Ogrinc Škode ima 600 gld., zavarovan je bil za 300 gld. Zažgal je sosedov 121etni sin, ko se je igral z žveplienkami — Utonil je v (rlinki pri Šmarji pod Ljubljano 58letni klapec Jan. Dolenc, Zajemal je vodo iz vodnjaka, pal vanj m utonil. — Mrtvo truplo so našli dne ^8 febr. na nekem travniku blizu Stoba pri Domžalah. Ponesrečenec je bil nepoznan prileten berač, ki je najbrž vled pijanosti ostal na travniku in zmrznil. — Povišanje hitrosti brzovlakov. Pri državni železnici se pečajo s študijami in skušnjami, kako bi povišali kitrost brzovlakov. Sed^j prevozi brzovlakov 60 kilometrov v edni uri Hitrost hočejo tako povišati, da bi znašala 80 kilometrov na edno uro. — Vojaški nabori bodo letos dne 1. aprila v VeL Laščah, dne 2 in 3. aprila v Ribnici, dne 5. in 6. aprila v Kočevju, dne 8. aprila v Črnomlju, 10. aprila v Metliki, 12 , 13 in 14 aprila v Novem mestu, 20. aprila v Žužem-perku, 22. aprila v Trebnjem, 23 in 24. aprila v Mokronogu, 26. aprila v Kostanjevici, 27. in 28. aprila v Krškem, 29. aprila v Radečah, 30. aprila in 1. maja v Litiji, 3 in 4 maja v Višnjigori, 5., 6., 7. in 8 maja v Ljubljani za okolico, 10 in 11. maja na Vrhniki, 12 in 13. maja v Ljubljani za mesto, 14. in 15 maja v Prevojah, 17, 18 in 19. maja v Kamnika, 20., 21. in 22. maja v Škofjiloki, 24., 25. in 26. maja v Kranju, 28., 29. in 31. maja v Radovljici. Dalje 11. in 12. maja v Idriji, 14 in 15 maja v Logatcu, 17. in 18 maja v Ložu, 20, 21. in 22. maja v Po-stojini, 24. in 25. maja v Vipavi in dne 28 in 29. maja v Ilirski Bistrici. — Noslanje pojema. V tem, ko se vedno več kadil-nega tabaka proda, se tobaka za nos leto za letom manje proda. Pred malo leto se ga je prodalo še na leto 26 00O meterskih centov, a sedaj se ga proda še samo 20 000 me-terskih centov. Nosljajo največ bukovinski in gališki kmetje, in redovniki, kateri v Galiciji in na Tirolskem dobivajo tobak po znižani ceni, in pa krojači, ki pri delu kaditi ne morejo. — Žepni tat pri dunajskem poštnem uradu. Dne 14. julija lanskega leta je galanterijski delavec Frid. Schneider na Dunaju skontisu Jožefu Adameku ttkral likvidacijski listek in ž njim pri blagajnici si dal izplačati 10 000 gld. Ko je potem Schneider v bavarski podružnični banki v Monakovena blagajniku pri blagajnici, ki je nekemu denar naštel, denar hitro iztrgal in ž njim hotel bežati, so ga prijeli in zaprli. Schneider je pri sodišču izpovedal, da je na Dunaju doma. Če tudi je Schneider bil marsikaj napak povedal, vendar se je dunajski policiji posrečilo, da je dognala, kdo je ta tat in kje da je, na Dunaju stanoval. Precej je policija sumila, da je on tudi na Dunaju izvršil omenjeno tatvino. V stanovanju njegove matere in sestre je tudi zares našla na Dunaju ukradeni denar pod premogom skrit. Policija je tedaj našla tudi več hranilničnih knjižic, kar je vzbudilo sum, da je Friderik Schneider, da je Schneider v Budimpešti slugu tvrdke Guttman iztrgal torbo, v kateri je bilo 8000 gld. Okradeni sluga se je iz Budimpešte poklical na Dunaj in tatu spoznal. V Mona-kovem je bil obsojen Schneider zaradi poskušene tatvine v Šestmesečno ječo, katero je sedaj že prestal. Bavarska oblastva go ga izročila avstrijskim in na Dunaju se bode moral zagovarjati že zaradi omenjene tatvine v dunajski poštni hranilnici in zaradi žepnih tatvin, katere je izvršil v Pulju, ko so spuščali neko ladijo na morje in pa zaradi omenjene tatvine na Ogerskem. Ker je avstrijski državl;an, ga ogerskim sodiščem ne izroče. Njegovega brata Franca Schneiderja zaprli so te dni v Nemčiji, ker je ukral neko zimsko suknjo, njegova mati je pa zaradi sokrivde pri tatvinah v preiskavi. — Pomerančni ali citronovi sok — dobro zdravilo. Citronov sok se rabi za razna domača zdravila. Neki poseben slučaj ozdravljenja s citronovim sokom poroča „Agra-nier Tagblatt": Štefan Čuvajo pri mizarskem mojstru v Zagrebu so se jeli pred 15 leti po rokah delati neki spuščaji. Bolezen je bila vedno hujša, delale so se kraste in grinte, koža se mu je lupila Naposled ni mogel niti delati. V bolnici ga niso znali ozdraviti. Te dni mu je neki major svetoval, naj rabi citronov sok in res, kar se je jel s tem sokom mazati, je bolezen pojenjala. Nohtovi, ki so mu bili odpadli, so mu na novo izrastli — Cesarja Viljema častilec. Cesar Viljem ima nekega posebnega častilca v Trsta Ta tržaški meščan je obljubil Berlinčanom, da jim pošlje zastonj 300 vreč lavorjevih listov, da bodo ž njimi posuli ceste, po katerih pojde sprevod ob stoletnem rojstnem dnevu cesarja Viljema I. — Samomor odvetnika. V nekem hotelu v Katovici na češkem se je ustrelil odvetnik dr. Baraska. Kaj je povod samomoru se ne ve. — Precej močen potres čutili so v nedeljo v Gorici. Od sten je odpadal omet. Več oknič se je razbilo. Večje škode pa ni nobene. — Nesreča na železnici. V Barnovu na Predarelskem sta na kolodvoru vkupe trčila dva vlaka. Jedna ženska je ubita, 12 italijanskih delavcev težko poškodovanih Milijonar obešen. Kakih 200 oseb večinoma zdravniki in Časnikarski poročevalci, je bilo dne 16. februvarija nav zočih pri usmrtenju Alfreda Dustrowa v Unionu. Mož je pred 3. leti na zelo surov način ustrelil ženo in 18 mesecev staro dete. Od istega časa se je delal blaznega. Dne 15. februvarija zvečer pa, ko je zvedel, da so mu ure štete je postal zopet pameten. Tik pred smrtijo je zopet govoril zelo tiho, da je zvezni general pl. Brandenburg in zanikal, da ni morilec, rekel da gre v miru k Gospodu, zahvalil se bivšemu governerju in zagovorLikom. Potem pa je truplo palo več jardov globoko, parkrat se zavrtelo na osodepolnem konopcu in kmalu je smrt nastopila Artur Dustrow je bil milijonar v St. Louisu, bil nekaj let oženjen in študiral zdravilstvo. Pred svojim zločinom je postal pustolovec, zapravljal denarje, pil in se pečal z lahkoživ k anii Dne 13. februvarija 1894. prišel je domu pijan ter bi se imel z ženo peljati ne sprehod Služkinja mu je šla nasproti in ga vprašala, ako se želi preobleči, ali pijani Dustrovv je hotel to pretepsti na kar ga je žena svarila, da naj jo pusti in ni ta nič kriva. Dustrovv je ženo na tla pobil, kmalu se zopet vrnil z revolverjem in njo ter dete ustrelil. Vsled obilo premoženja se mu je posrtČilo, da so tako dolgo odkladali z izvršitvijo smrtne kazni. — Zvita goljufija. V Monakovem so nedavno izplačali pet brzojavnih nakaznic po 2000 gld. mark. Pozneje se je pokazalo, da so dotične nakaznice bile ponarejene. Blizu Ingol* fitadta je bil nekdo prerezal zvečer brzojavno žico, ki pelje v Monakovo. Zvezal jo je z brzojavnim aparatom, ki ga je seboj prinesel in brzojavil omenjenih pet brzojavnih nakaznic. Sodi ;ee, da je to storil kak brzojavni uradnik. — Samomor urednika. Ustrelil se je glavni urednik poljskega časopisa „Eeformau v Krakovu dr. Paroinskv — Češke tajne zveze. Policija v Pragi vedno zasleduje po omladistih. Nedavno je bila zaprla nekaj rokodelskih učencev, ki so imeli skrivno društvo „Puntarsko Češko". Obsodili so jih v zapor od štirih dnij do štirih tednov, jednega pa zaradi razžaljenja cesarja v petnajstmesečno ječo. 109