14Z. Mika.
U LluMjoni. v soboto. 23. Junija 1906.
XXXIX. leto.
kshaja vsak dnu zvečer, lsimsi licdeije in praaidk*, ter velja po pošti pre)emaa aa avstro-ograko dežele aa vse leto Z5 K, aa pol ieta J3 K, ea četrt leta H K t>0 a, aa en znese« 2 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem na dom aa vb« let« (4 S aa pol leta 12 K, za četrt leta 8 K, za en meaes 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za en mesec 1 K 60 h- — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba »ras istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od p8terostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — 2ek#pisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo Je v Knafiovih ulicah St. 6, in aieer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 b.
Upravništva telefon št. 85.
OH. uolitve u Idriji.
Iz Idrije, 2*2. junija.
Xa<i preljubi črni prijatelji se v zadnjih, letih poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi dobili idrijsko ..i^srno občino v svoje roke. Kajti kaj jim pomaga, če zastopa Idrijo v deželnem zboru klerikalec, ko pa doma v občini odločujejo napredni aki. Dokler si klerikalci ne pridobe oblasti v občini, nima tudi njihov deželnozborski mandat prave vrednosti, ta je preje njim v pogubo, ker idrijsko prebivalstvo lahko spozna, kako slab zastopnik je klerikalec. Zato vsi ti krčeviti poskusi, da bi dobili večino v občinskem svetu. Zlasti je gospoda postala iznajdljiva, ko so pri zadnjih občinskih volitvah z vsem mogočim pritiskom, ki ga zmore le rimsko-katoiiški aparat (priž-nica, spovednica, razni zakramenti, posojilnica itd.) z veliko težavo prodrli v HI. razredu. Kako priti do potrebne večine? Zavednost volilcev drugega razreda jim je napravila grozdje še za dolgo prekislo, zato so se vrgli na I. razred, zanašajo se na razna osebna nasprotstva in na morebitni pritisk od zgoraj.
Lani pri dopolnilnih volitvah bi se jim bilo skoro posrečilo pod krinko gospodarske stranke, ali kakor jo črni narodnjaki sami nazivaj o nWirtschafts-partei", pridobiti par mandatov v I. razredu.
Ker se jim zadnjič ta nakana ni posrečila, ko so bile „šanse** zanje zelo ugodne, in bi sedaj gospodarska etiketa ne vlekla več, so prišli na novo idejo: Rudniški uradniki morajo nastopiti kot enotna organizacija, ki ne pozna politike, ampak zastopa le stanovske interese, in morajo voliti samo o d te organi zacij e postavljene kandidate, med katerimi se pa le slučajno nahaja polovica najbolj prononsiranih klerikalcev. Lahonski klerikalec Penko je dobil nalogo, preparirati za ta načrt
novega g. rudniškega nadsvetnika, ki mu idrijske razmere niso dovolj znane, in ki naj bi potem vplival na ostale uradnike; „ta mali" Novak, ki je lansko leto tako sramotno nastopil proti svoji koleginji, pa je hotel sugerirati gg. učiteljem in gdč. učiteljicam, da je njihova stanovska dolžnost, voliti njega in Vogelnika (era-rični žeblji iz Kazine) v občinski svet.
Gospod nadsvetnik je res sklical c. kr. uradnike na skupno posvetovanje, da bi določili kandidate, toda, ko se mu je od naše strani pojasnilo, da je bil od klerikalcev mistificiran, je izjavil, kakor se od taktnega predstojnika pričakovati more, da on ne bo nikomur vsiljeval drugega prepričanja, ampak naj ima vsak pri volitvi popolnoma proste roke.
Klerikalni štab se seveda shaja še dannadan, toda upanje jim je že zelo upadlo. Bilo bi pa tudi sramotno za I. razred, če bi sedel v njem le eden klerikalec, ko se je celo za III. razred izdala tako odločna parola: .ven s klerikalci!**, da se je nadejati najlepših uspehov. Radovedni smo, kdo izmed uradnikov se ne bode sramoval voliti kandidate one stranke, koje voditelj se je že neštetokrat izjavil, da uradniki samo žro, žro in žro.
V o lil c i tretjega razreda pri občinskih volitvah v Idriji naj pridejo vsi do zadnjega na volišče, da tako pripravijo popolni poraz klerikalnim kandidatom. Naj ga ne bo samostojnega in zavednega vo-lilca v Idriji, ki bi se v ponedeljek ne udeležil volitve. Vsi kakor en mož na volišče, da se dostojno odbije klerikalni napad na idrijsko mestno občino in se vzame klerikalcem veselje, še kdaj stezati svoje ožlindrane roke po delavski Idriji. Sosedna občina Črni Vrh naj vam bo svarilen zgled, kako gospodarijo klerikalci, če pridejo na krmilo v občini. Da ima delavstvo več zastopnikov v 3. razredu, so narodno-napredni volilci v 2. razredu vzprejeli med svoje kandidate tudi enega izmed paznikov, da bodo
tudi ti imeli svojega zastopnika v občinskem odboru. Pričakujemo od njih, da bodo vzpriČo tega volili v 3. razredu priporočane kandidate. Tudi obrtni stan ima dovoljno število kandidatov-odbornikov. Zato pa vsi napredni sloji združeni v boj proti črnemu nazadujaštvu, ki preti zavzeti našo Idrijo! Varuje naj se strogo disciplino, kakor se to spodobi zavednim volilcem! Pokažimo odločno, kako majhni so klerikalci v Idriji napram združenim naprednim elementom. Živela napredna in socialistična Idrija! Poraz klerikalcem na celi Črti! Stran ž njimi!
Balkansko pisma.
Srbija: V nedeljo! — Srbi in Madžarji. — Odhod slovenskih igralcev.  Stara Srbija in Makedonija:  ,,Reformna" akcija. — Kuco-vlaško vprašanje.
Belgrad, 21. junija.
—ut- V nedeljo (24. t. m.) se izvršijo v celi Srbiji volitve na narodno skupštino. To so že tretje volitve po junijski revoluciji 1903. in to je dalo šaljivemu srbskemu časnikarju povoda, da je te dni rekel v tiskovnem uradu: vsak mesec imamo ministrsko krizo, vsakih šest mesecev porodi kriza nov ali renoviran kabinet, a vsakih dvanajst mesecev volimo nove poslance.
Ta kratka definicija političnih od-nošajev v Srbiji je točna. Nočem reči, da je ona doslovno točka, ali to stoji, da smo se tukaj na ministrske krize in na spremembe oziroma renoviranja kabinetov že tako privadili, da bi se vsem zdelo silno čudno, ko bi ostal en kabinet dvanajst mesecev na svojem mestu, a še bolj bi se Čudili, ko ta kabinet v celem tem času niti enkrat ne bi „kriziral".
Ti malo čudni odnošaji se dajo objasniti, ali jih nihče ne more opravičiti in dokazati, da drugače biti ne more. V narodni skupštini nima nobena stranka močne večine, da bi se lahko vedno in v vsakem slučaju na njo zanesla — eto,  to je vzrok, da
tako pogostoma nastajajo ministrske krize, da se menjajo kabineti in da se mora skoraj vsako leto apelirati na narod in zato bi se ti odnošaji lahko smatrali samo za slabo posledico votuma naroda, ki se noče pri volitvah absolutno izjasniti v prilog ene stranke, nego se razdeli na dve skoraj enaki polovici in provzro-čuje s tem neznosno politično situacijo. S te strani bi se moglo gledati na položaj, ko bi med strankama, ki se borite za prvenstvo, postojale take principialne razlike, da je skupno delo nemogoče, n. pr. ko bi stali na eni strani radikalci, a na drugi konservativci ali nacionalci. Ali teh razlik ni med strankama, ki se borite za prvenstvo ! Radikalci in samostalci imajo vendar skupen program in enake poglede na kulturna, socialna in ekonomska vprašanja — delijo jih samo osebne antipatije in vsled tega trpi ves državni organizem! To je vse obsodbe vredno in oni kratkovidni in nervozni politiki, ki so razcepili radikalno stranko samostojnih radikalcev, so — bona fide sicer — storili težak greh, radi katerega sedaj Srbija trpi občutno škodo, ker se v teh neznosnih strankarsko - političnih razmerah ne more nič delati, a rešenja čaka toliko važnih vprašanj !
V nedeljo stopijo srbski volilci zopet pred urne, da vržejo vanje svoje krogljice! Važen je ta dan in mnogo nad se polaga vanj ! Ali se je narodno razpoloženje v teku enega leta spremenilo v tolikej meri, da se velika veČina volilcev izjasni za eno stranko, ki bi potem imela v narodni skupštini močno absolutno večino ?
Prognoze so različne, ker vsakdo prorokuje najrajše tako vreme, kakršno je njemu po volji. Skoraj gotovo je samo to, da radikalci i stari) dobijo večino, ali kolika bo ta veČina, ne more se danes reči. Želeti bi pač bilo, da je ta veČina močna, impozantna, ker edino na ta način bi mogla skupština vspešno delovati in rešiti najvažnejša vprašanja, ki že dolgo čakajo rešitve, a ta vprašanja so: posojilo,
oboroženje artiljerije z novimi topovi in građenja novih železnic. Popolnoma dozoreli za končno reševanje so tudi: zakon o državnih uradnikih, zakon o odvetnikih in obrtni red.
Vse nestrpno pričakuje ponovnega votuma narodnega, ker od tega votuma je odvisno, da-li se ustvarijo v Srbiji taki strankarsko-politični odnošaji, ki omogočijo redno in uspešno delo.
Srbi in Madžari so postali zelo dobri prijatelji. Zaljubili so se drugi v druge in ta ljubezen je velika — in tudi naravna. Skupnega sovražnika imajo eni in drugi, pa je popolnoma naravno, da so se združili proti njemu, ker na ta način bo njihova obramba ložja in uspešnejša.
Madžari so dosedaj izpolnjevali svoje obljube. Goluchowski je moral v ogrski delegaciji jesti take „knedle", da ga od njih gotovo želodec boli. Madžari so temu nadutemu aristokratu odkrito povedali, da oni ne samo ne odobravajo, nego direktno obsojajo njegovo balkansko politiko. Madžari so v delegaciji storili za Srbe ono, česar si ni upal storiti Slovenec dr. Šusteršič . . .! Kaka prodana duša zastopa Slovence v delegacijah!
Srbi vračajo Madžarom milo za drago. V borbi, ki jo Ogrska vodi z Dunajem, so vsi Srbi popolnoma na strani Madžarov — in to je razumna politika. — Danes je Dunaj osamljen, ker ga vse zapušča in v kratkem doživi zasluženo usodo. To mu danes prerokuje že cela Evropa. Vsi narodi okolu Donave so se začeli medsebojno približevati in pripravljati na odločilno bitko, ki je zelo blizu — samo Slovenci smo mirni in pohlevni. Vsaj "dr. Šusteršič ni iznesel v delegacijah niti ene pritožbe, nego je samo izražal svoje simpatije — avstrijski mornarici, a za Bosance, ki živijo v popolnoma turških razmerah, ni niti ene lepe besede imel, nego se je za nje moral potegniti — Čeh dr. Kramar! Sicer se niti Kramar ni preveč eksponiral
LISTEK.
„Kenguruj".
Vročega poletnega popoldne sem slonel ob oknu in gledal doli na Lau-donovo ulico. Bila je nedelja; na ulici I je bilo le malo ljudi. Dva dečka sta =e igrala s pisanimi kroglicami „An-mauerln" in nekoliko dalje gori sta V senci visoke hiše opravljali dve babnici svoje ljube bližnje. Sicer je oilo vse praznično prazno in povsod l^aokoli je vladal nedeljski dunajski dolgčas.
Kar se je prikazal izza ogla solidne  ulice   jurist  „Kenguruj". Še preden sem se mu mogel skriti, me p že ugledal in mi veselo migal z poko v pozdrav.   Jadral je naravnost proti meni.   Hitro sem zaklenil kabi-ffct, zakaj „Kenguruj"  je  bil včasi -eznansko siten mladenič.
Zakaj da so mu dali tako novoveški nadevek, tega ni vedel nihče. Sfiei je bil pa res eksotična živalca.
V Jožefovem okraju je bilo le NIo gostilnic, katerih „Kenguruj" ^ bi bil že počastil s svojim obi-W   Zlasti   prve dni vsakega me-
seca je rad krokal,  ali, kakor se je izražal evfemistično: prepeljaval gondolo.   V dveh tednih se mu je staj al trohli   mamon   do   zadnje kopejke. Tretji teden je živel o kreditu. „Ken-guruj" je bil pravi „Pumpgenie**. Na-hrulil je za denar vsakega,  ki  se je držal  količkaj  prijazno.   V avli na vseučilišču je prežal za stebrom skrit, kdaj pride kakšen znanec, ki  je bil na črni deski  zapisan   v   rubriki za denarne nakaznice.   Kadar se je prikazala taka žrtev nič hudega sluteč pri vhodu, je planil „Kenguruj" izza stebra  in   se   prijel   tovariša kakor klop.   „Denar imaš,  amice!a  mu je naznanil, mu gratuliral  in  ga takoj naprosil za par čukov  „do prvega". Pozneje je znosil vse svoje „dragoce-nosti in zaklade" Samuelu v zastavo. Četrti teden pa se je odpovedal javnosti in njenim izkušnjavam. Ležal je doma v postelji in bral. Gospodinji je rekel, da je bolan in da ne sme uživati   nič  drugega,   kakor mleko, jajca in čaj  z  rumom.   Prvega dne vsakega meseca se je pokazal „Ken-guruj" novo prerojen in strašno žejen zopet med posvetnjaki, poplačal svoje dolgove in se priporočil svojim dobrotnikom za bodočnost, rešil svoje
zaklade in dragocenosti iz rok čifuto-vih in vestno vozil svojo gondolo. V Jožefovem okraju je bil že popularen, to je trdil možakar sam. Prva dva tedna, „medena tedna", je obiskoval kavarno, kamor je zahajalo več igralcev in časnikarjev. Znal je dobro tarokati; imeli so ga radi, vedel se je kavalirsko.
„Odpri mi no!" je  vpil,   ko je j prisopihal pred mojo  sooico,  in jel grdo bunkati po vratih.
Bil je tretji teden v mesecu; prijatelj .Kenguruj" je bil torej v drugem stadiju, v stadiju suše. Bati se je bilo torej slabih namenov.
„Odpri vendar!" je prosil zunaj. „Meniš, da te nisem videl pri oknu? Saj ne potrebujem nič denarja! Petak imam v žepu, če hočeš kaj vedeti ! No, pa poglej skozi ključavnico, da ga imam res!"
Izvlekel sem ključ in videl, da ima „Kenguruj" res petak v roki. Čudež! Dvaindvajsetega dne v mesecu je imel mož toliko premoženja! Odprl sem mu.
„Fiksgramatanten, ne vem, zakaj se me vsi tako bojite!" je dejal užaljen in si pahljal rdeči obraz s slamnikom. „Referent za štipendije mi je
takorekoČ garantiral, da dobim čisto gotovo in v kratkem ustanovo! Torej sem kapitalist!"
.Kje zlomka si pa našel bankovec ?"
„Le čakaj, poslušaj ! je odgovoril in sedel na stol. „Danes popoldne je dobil glasbeni poročevalec tukajšnjega
J ista D.....v kavarno pnevmatično
dopisnico od prvega urednika, naj gre ob treh popoldne intervjuvat slavnega tenorista Tremolinija, ki se pripelje danes ob dveh na Dunaj. Drugi časniki še ne vedo ničesar o njegovem prihodu. Glasbenemu referentu pa se ne ljubi, da bi obiskal Tremolinija. Prosil je igralca Schlaumeierja, da poj de on zanj tja in spiše poročilo o slavnem pevcu. Schlaumeier je dobil kar vnaprej desetak za to uslugo. Toda niti njemu se ne ljubi hoditi v vas k dičnemu gospodu Tremoliniju. Zato mi je dal petak in me prosil, naj grem jaz intervjuvat pevca v hotel Royal. Seveda sem sprejel ponudbo z obema rokama! Zdaj pa, hm, vidiš . . . niti besedice ne znam laški, prijatelj, niti besedice!"
„Poišči si torej tolmača!"
„1 kaj še! Potem je pa moj petak fuč!   Ampak veš kaj?  Ti pojdi
tja! Videl sem nekoč italijansko slovnico pri tebi. Sicer se pa lahko tudi po latinsko udarita!"
.Jaz že ne poj dem! Ne znam italijanski."
„Xe bodi no tako siten!" je za-godrnjal .Kenguruj". „Kar pojdi, pa je! Vprašaj ga, kako mu kaj ugaja krasni Dunaj in te lepe Dunaj-čanke!"
„Od dveh do treh si vendar ni mogel še dosti ogledati mesta!"
„A, kaj! Vprašaj ga tudi, kateri skladatelji so mu najljubši. In tako dalje! Zlomka, si že izmisliš tudi sam še kaj. Potem spiši poročilo; jutri zjutraj pridem ponj in ga ponesem Schlaumeierju. Tako pride intervju že v večerni list. To bodo zijali re-dakterji drugih Časnikov!"
„NiČ ne bodo zijali! Jaz že ne grem. Pojdi sam!"
„Oh, to si pust! Niti najmanjše usluge ne storiš tako zvestemu prijatelju! Pojdi se no solit! Jaz sam pa ne utegnem; obljubil sem dvema gospodičnama, da pojdem ž njima v Schonbrunn v menažerijo!"
„Le glej, da te tam —"
„Stoj! Vprašaj Tremolinija tudi, kod se je Šolal in kje je že vse bil.
za Bosance, ali storil je več kakor dr. Šusteršič, ki je „dober Jugoslovan.. ."
Ad rem. Prijateljstvo med srbskim in madžarskim narodom ni staro, ali že se pokazujejo praktične njega posledice. Srbija ne bo morala kupiti ničvrednin Škodinih (nomeu est omen!) topov in bo vseeno dobila trgovinsko pogodbo, a Dunaj bo madžarske zahteve pO samostalnosti bolj upošteval
kakor jih je dosedaj. Tudi Hrvatje že žanjejo plodove prijateljstva z madžarsko koalicijo. To so uspehi praktične politike, ki so jo zaceli voditi m prodajni krogi v Budimpešti, Zagrebu in Belgradu — in ti uspehi so že danes veliki!
Slovenski igralci, o katerih gostovanju v Srbiji sem že javljal, so ostali v Srbiji približno mesec dni in Včeraj so odpotovali v Ljubljano. Bili so v Belgradu, Kragujevcu, Šabcu in Nišu in povsod so jih Srbi zelo lepo sprejeli. Bila je to sicer miniatura in zato so slovenski igralci povsod želi najlepše vspehe. Srbi se nikjer niso hoteli od njih posloviti definitivno, nego so jim samo klicali: Na svidenje prihodnje leto! Pa tudi slovenskim igralcem je zelo ugajalo v Srbiji in komaj so se poslovili od te resnično bratske zemlje.
Tudi belgrajski Slovenci kličemo rojakom, ki so nas zapustili in odpo-vali v domovino: na svidenje prihodnje leto!
„Reformna" akcija v Stari Srbiji in Macedoniji je tako sistematična in intenzivna, da so poboji, razbojniški napadi itd. slej ko prej na dnevnem redu. V Belgrad prihajajajo vsak dan izvestja o „vspehih" reform in ako se položaj ne spremeni v kratkem, bo Macedonija kmalu popolnoma rreformirana", ker postane prazna in pusta — brez ljudi.
Ne pomaga tukaj evropska žandarmerija, a še manj pomagata civilna agenta, ki ničesar ne storita za poboljšanje neznosnega položaja, v katerem se nahaja macedonsko prebivalstvo! Avtonomija naj se podeli Stari Srbiji in Macedoniji, da bo moglo tamošnje ljudstvo samo skrbeti za svojo varnost — in v teh deželah nastane mir. Dokler pa ne dobite Stara Srbija in Macedonija avtonomije, je ves trud evropskih reformatorjev brezuspešen. Turška se ne more reformirati! Njo se mora zrušiti in na njenih ruševinah naj se potem sezida iz temelja nova zgradba.
V splošnem kaosu nacionalnih vprašanj v Macedoniji se je pojavilo še kucovlaško vprašanje, samo da je zmešnjava čimvečja. Kucovlahov ni v Macedoniji več kot 150.000, pa še ti ne živijo kompaktno, nego so raztreseni po celi Macedoniji kakor cigani. Pred leti se o tem pastirskem narodu, čigar jezik je zelo sličen romunskemu, ničesar niti vedelo ni, a danes so pretrgani radi njega diplomatični odno-
šaji med Grško in Romunsko in da ni geografičnih zaprek — med Grško in Romunsko je Turška in Bolgarska — danes bi se najbrže že kri prelivala radi teh 150.000 (ako jih je toliko!) kucovlaških pastirjev!
Romunija hoče v nacionalnem ru-munskem duhu vzgojiti Kucovlake in zato je toliko časa pritiskala na sultana, dokler ni v posebni „iradi1* (naredbi) priznal Kucovlahom, katere je dosedaj VSe smatralo za helenizirane Romune, njih3V0 posebno narodnost. Potem se je začela romunska propaganda. Začele so se ustanavljati posebne romunsko-pravoslavne cerkve, romunske šole itd., a Grki so se kakor besni zagnali z ognjem in mečem
na kuco vlaške vasi, kjer so požigali in klali kakor Turki in Arnavti ....
Čudna stvar. Romunija troši ogromne vsote za propagando med Kucovlahi, ki ne samo da so zelo malobrojni, nego so tudi v takem ge-ografičnem položaju, da Romunija ne more resno pretendirati na inkorpo-racijo njihovega ozemlja. Zato je romunska nacionalna propaganda v Macedoniji otročja zabava in nič drugega.
Interesantno je tudi to, da Grki povsod nazadujejo. To je popolnoma degeneniran narod, ki niti od daleč nooene sličnosti nima s starimi Heleni. Današnji Grki se prav pogostoma sklicujejo na staro grško kulturo, a svobodni Grki so od vsake kulture in civilizacije tako daleč, kakor so geografiČno oddaljeni od Pariza, ne samo evropskega, nego svetovnega kulturnega središča.
Grki propadajo tudi v kucovla-skem sporu, to je gotovo. Ali gotovo je tudi to. da Romunija od zmage nobenih koristi ne bo imela — samo zmešnjava bo v Macedoniji večja in ravno to nam daje povoda, da se vprašamo : Da Romunija ne dela tukaj za neki tuji račun?
Poraz Slovencev glede Štajerske.
Dunaj, 22. julija. Danes je bila v odseku za volilno reformo končana razprava o S t a j e r s k i. Predsedoval je načelnikov namestnik posl. Mal-fatti. Navzoča sta bila pri seji minister notranjih zadev Bienerth in železniški minister dr. Derschatta. Kot prvi je govoril slovenski poslanec Plantan. V svojem govoru je naglašal, da se čutijo Slovenci vseh pokrajin vsled krivice, ki jo hoče vladna predloga zadati Slovencem na Štajerskem z razdelitvijo volilnih okrajev, zapostavljene ter zahteval, da odsek ugodi upravičenim zahtevam štajerskih Slovencev, da se jim da še en mandat. Ta zahteva je gotovo jako skromna. Nemci lahko pritrdijo tej zahtevi, ker potem pač nihče ne bo nasprotoval njihovi želji, da bi se pomnožilo število mandadov za Gradec. Če zahteva posl. dr. Pommer, da se da tudi Nemcem na Kranjskem en mandat, mora govornik naglašati,
Potem naj ti kaj zapoje! Pohvali njegov fenomenalni glas, njegove žarne oči, črne lase in tako dalje.**
„Kako pa to veš? Saj ga še nisi videl!"
„Eh, Italijan je Italijanu podoben kakor cigan ciganu! Torej le pojdi in nikar me ne blamiraj! Meni se pa mudi! Servus!"
In odhitel je v Schonbrunn gledat opice. Zaklical sem za njim, naj se nikar ne zanaša name in da nikakor ne grem intervjuvat zanj. In res me ni bilo tja.
Drugo jutro ni prišel Kengeruj po poročilo; mislil sem torej, da je šel le sam nad tenorista. Nekaj dni potem pa sem ga srečal pred univerzo.
„Veš, kam sem namenjen?" me je vprašal veselo. „No saj tako ne uganeš! — V hranilnico! Dobil sem štipendijo!"
„Čestitam!   Kaj pa Tremolini?"
„V prvem času sem zvedel, da ga sploh ne bo na Dunaj. Petak smo pa vrnili; saj zdaj smo kapitalisti!"
Pozneje so mi povedali, v kakšne hranilnice je nosil kapitalni Kenguruj svoj denar: vozil je gondolo po vsem Alsergrundu, da bi postal tudi v tem mestnem okraju popularen.
Rado Murnik.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„ Ali je moj oče tudi pristaš spo-kornikov ?"
„Kaj še. Nikdar se ni menil zanje. Toda dal je nekaterim možem, ki so bežali pred Nikolajem Kolovškim, zavetišča v svojem gradu in to je bilo dovolj. da je Nikolaj proglasil starega Zlatopoljca za krivo-verca, da je napadel in razdjal njegov grad in vse poropal, kar je bilo dobiti."
Krištof ni ničesar več vprašal. Vedel je zdaj dovolj in jasno se je zavedal, da je njegova življenska naloga maščevati očeta in sestro kruto in neusmiljeno, tako da bo groza spreletavala ves kristjanski svet.
„Čas je, da odidemo od tod," se je oglasil Krvosrd, ko je videl, da so se vsi zadostno pokrepčali. če imamo srečo, pridemo po stranskih potih ne-opaženi v Kamnik; tam se pokaže, kaj nam je storiti."
„Pomislite, da smo tukaj štirje oboroženi in za boj sposobni možje," je menil Krištof. „Kdo naj izvrši naše maščevanje, če se nam kaj zgodi?"
da Nemci samo v Kočevji, kjer jih je 1420, kompaktno stanujejo, doČim so ostali Nemci na Kranjskem razkropljeni po vsi deželi in se absolutno ne dado spraviti v en volilni okraj. Ako bi bilo to mogoče, bi bil to Gautsch v svoji veliki naklonjenosti do Nemcev to gotovo storil. Govornik je zahteval za Koroško dva slovenska mandata ter v imenu vseh svobodomiselnih Jugoslovanov izjavil,
da ne bodo v nobenem slučaju glasovali za predlog, da   bi   se razdelitev volilnih   okrajev   postavila  pod zaščito   dvotretjinske večine.   Za posl. Plantanom je govoril  minister notranjih zadev Bienerth, ki je po-vdarjal, da število  mandatov,   ki jih vladna predloga  nasvetuje za Štajersko, popolnoma odgovarja dejanskim razmeram.    Spreminje valni predlogi posl.  Hagenhoferja in Wastiana so sprejemljivi in vlada jih bo uvaže-vala, ako jih odsek odobri. Napram predlogu   posl.   drja. Ploja,   ki je nasvetoval, naj se primerno spremeni celjski mestni volilni okraj se je  minister   postavil   na nasprotno stališče; poudarjajoč, da je vlada namenoma ta volilni okraj  tako sestavila, da bi bil narodno  kolikor mogoče ' enoten,    in je Še izjavil, da ne  more priporočati,   da  bi odsek sprejel P loje v   spreminje valu i predlog. Krščansko soc. posl. dr. Gess-mann je izjavil, da bo on s svojimi ožjimi somišljeniki  glasoval  za po-množitev   slovenskih   mandatov na Štajerskim pod pogojem, da se Nemcem zagotovi  en mandat   na Kranjskem. Vsenemec dr. H ero ld je izjavil, da je vladna  predloga  za Vse-nemce  nesprejemljiva.   Socialni demokrat dr. Adler je izjavil,  da bo glasoval,   v  slučaju,   da  pride med strankami   do    kompromisa,   za en nemški mandat v Kočevju in en novi slovenski mandat na Kranjskem. Posl, Hagenhofer je odtegnil svoj prejšnji spreminje valni predlog ter vložil kompromisni predlog, za katerega so se zedinile vse  nemške  stranke. Po tem   predlogu   se   priklopijo mariborskemu    mestnemu    okraju še Studenci  in Lučane, celjskemu mestnemu okraju pa Sevnica, Po-br ž in R a d vanj. Slovenski poslanec dr. Ploj je polemizoval proti izvajanjem poslancev Pommerja in Va-stiana ter branil  slovenske zahteve. Posl. Kaiser je tožil, da se   z razdelitvijo volilnih okrajev hoče Nemcem zadati huda krivica, naglašal, da Nemci vztrajajo pri svoji zahtevi, da dobe Kočevarji svoj mandat na Kranjskem, ter poživljal nemške poslance, naj složno glasujejo  za Hagenhofer-jev predlog.   Posl. Gessmann je z ozirom na Kaiserjeve besede preklical svojo prejšnjo izjavo in izpovedal, da bo glasoval za vladno pred logo. Izvajanjem posl. Kaiserja se je pridružil  tudi  dr. Pergelt.   S tem je bila razprava končana in predsednik je  odredil  glasovanje. Predlog posl. Pommerja, naj se da Gradcu
„Res, da nas je malo," je odgovoril Krvosrd, „a prav ker nas je malo, se bomo lahko skrivali pred sovražniki. Če kdo, vas pripeljem jaz do Kamnika: name se lahko zanašate, ker poznam vsak kamen in vsako drevo tod okoli in vse polno varnih skrivališč.**
Stari Zlatopoljec je z živahnimi znamenji pokazal, da popolnoma zaupa Krvosrdu in da se strinja z njegovo mislijo. Vsled tega tudi Krištof ni ugovarjal in se z drugimi vred odpravil na pot. Stari Zlatopoljec je zajahal Krištofovega konja, Lukov konj je nosil živila in orožje in tako so se možje odpravili v jutrauji zarji na pot.
Šli so, a ne po stezah in poljih, marveč čez polja in travnike in najraje po gozdih. Krištof je čuval očeta, Krvosrd pa z bistrim očesom gledal, če se kje ne prikaže kaka nevarnost.
Zagledali so pač tod in tam v daljavi nekaj jezdecev, a vselej se jim je posrečilo, da so se pravočasno umaknili v kak gozd, tako da jih ni nihče opazil. Že blizu Kamnika so naleteli na večjo Četo vojšČakov in morali bežati. A Krvosrd je poznal v bližini jamo, kjer so se skrili in kjer so brez skrbi čakali večera.
še peti mandat, se je z 21 proti 17 glasovom odklonil, takisto je bil tudi odklonjen Plojev predlog, naj se da Slovencem na Štajerskem 7 mandatov. Proti predlogu je glasovalo 26, za predlog pa 21 poslancev. Razdelitev volilnih okrajev se je nato sprejela po Ha-genhoferjevem kompromisnem predlogu.    Spreminje valni   predlog drja.
Ploja, naj bi se celjski mestni volilni okraj preosnoval v smislu
slovenskih zahtev, se je odklonil s 26 proti 21 glasovi, sprejel se je pa z istim glasovnim razmerjem \Va-stianov spreminje valni predlog, da se izločijo iz mariborskega slovenskega okraja slo ve nske občine v radgonskem in mureškem okraju.
Državni zbor.
Dunaj    22.   junija.   V začetku seje je interpeliral posl. Straucher zaradi klanja Zidov  v Bjelostoku. Potem se je nadaljevala razprava o obrtni reformi,   in   sicer o §§ 15 do 24.   Ta  skupina je  bila brez daljše debate  sprejeta.   Protigovorniki so se odpovedali besedi. Nato se je začelo  razpravljati o §§ 36, 37, 38 in 57   (obseg   in   izvrševanje obrtnih pravic).   Posl. Pacher je predlagal, naj se trgovcem z oblekami in obuvali prepove, jemati mere in prena-rejati   obleko.   Izvolila   sta se generalna govornika,   nakar se je debata prekinila. Obrtna novela se dožene v dveh sejah, ker se je naj odločnejšim zagovornikom obrtne  reforme posrečil kompromis, da se večina govornikov odpove  besedi  ali pa podajo le kratko izjavo. — Posl. Schonerer je  vprašal načelnika  ustavnega odseka, ali hoče provzroČiti, da se pokličejo ministri pred odsek ter podajo pojasnila zaradi protiustavnih naredb na podlagi £ 14. To je bil [povod za zelo  burno   debato.   Posl. S tein je rekel, da kažejo posebno hinavstvo, ako gospodje, ki so  vedno  tičali  pri dr. Kurberju ter ga  podpirali  pri vsaki lumpariji   v   parlamentu,   ga sedaj javno obtožujejo.   Vsled dogodkov v proračunskem  odseku  so   sedaj širši krogi  mnenja,   da   se je dr. Korber osebno zagrešil nad državnim premoženjem. (Posl. Heilinger : Korber-Panama).  Pri tem pa  se pozablja na glavnega krivca. Predsednik vrhovnega rač.  dvora  baron Gautsch bi vedel mnogo povedati o gradnji tržaškega  pristanišča.   Barona Gau-tscha smatram tudi v tem oziru sposobnega za vsako korupcijo.   To dokazuje dejstvo,  da  se še vedno vozi po   državni   železnici  v salonskem vozu.   kakor   aktivni   ministri, a z uradniško vozno karto   drugega razreda.   Sicer je tudi o dr. Korberju znano, da je   bogatašem ponujal zastopstvo v  gosposki  zbornici za pol milijona, to pa je storil le zato, da se nadomesti vladarjevo premoženje, kije v izrednem razpoloženju daroval za češko akademijo   dva milijona K. Podpredsednik  dr. Začek je govor-
Luka je porabil ta počitek, da je začel moža z iztaknjenim očesom nujno izpraŠevati o početju Nikolaja Kolovškega v Mengšu.
„£e v Trstu sem slišal nekaj o tem," je lagal Luka. „Našel sem tamkaj v krčmi prijazno deklico iz Mengša, ki mi je o tem nekaj pripovedovala in jaz sem ji slovesno obljubil, da izvem vse natančno in ji to sporočim."
„Kaj se vrnete v Trst?** je vprašal mož z iztaknjenim očesom.
„Veste da. saj imava tam z vitezom Krištofom ves svoj plen. Prijatelj, ta plen zadostuje, da si s Krištofom lahko kupiva deset graščin. Tudi vam podarim lep spomin, če uslišite mojo željo in mi vse natančno poveste."
Mož z iztaknjenim očesom se ni branil.
„Poslušajte torej! Komaj nekaj tednov je tega, kar je Nikolaj Ko-lovški, pooblaščenec oglejskega patrijarha in kranjskega mejnega grofa. Začel je s svojim delom v Moravčah. Napadel je grad, ga oropal in dal pobesiti in obglaviti vse ljudi, ki jih je zasačil. Potem se je odpravil v Mengeš. Najbrž hoče poprej oropati posamezne graščake, predno se loti Kamnika,  ki je dobro utrjen in se
nika opetovano ukoril. PrihodDJa seja bo jutri ob 12. uri.
Kvotna deputacija.
Dunaj 22. junija, Avstrijska kvotna deputacija je imela danes sejo pod predsedstvom barona Ohlu-meckega. Finančni minister je podal zahtevana pojasnila o carinskih dohodkih. Potem je poročal baron Schwegel o nunciju, ki se naj polje ogrski kvotni deputaciji. Priporočal je, naj se kvota določi po Številu prebivalstva, to je TA r, ; |g 4 Glede porabe carinskih dohodkov zastopa avstrijska kvotna deputacija stališče, da se smejo porabljati na dosedanji način le dotlej, dokler m ohrani skupnost med obema državama v celem obsegu. Potem se je razvila dolga debata, v kateri se je razpravljalo o celem nagodbenein kompleksu in posebno o položaju, k: bi nastal vsled avtonomnega ogrskega carinskega tarifa.
Splošno pomiloščenje zaradi volilne reforme obsojenih.
P r a g a 22. junija. Iz zanesljivega vira se poroča, da cesar takoj p0 svoji vrnitvi na Dunaj vse osebe, ki so bile obsojene ali so še v preiskavi zaradi prestopkov, ki so v kaki zvez: z volilno reformo, pomilosti.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
Dunaj 22. junija. Jutri se snide avstrijsko-ogrska konferenca v ministrstvu zunanjih zadev na posvetovanje zaradi srbske trg.o vinska pogodbe. Ogrski člani so bili v ta namen brzojavno poklicani na Dunaj
Predsednik Roosevelt in ruski Židje.
London 22. junija. Židje v New Vorku so imeli v Bjelostoku za padle rojake sožalno zborovanje, potem pa velik protestni shod. Na shodu se je prebralo sledeče pismo pred> -nika Roosevelta: „Pogovoril se bom o zadevi z državnim tajnikom. Saj veste, kako sočuvstvujem z vami. kako so me pretresli in ogorčili dogodki na Ruskem. Veste pa tudi, da je skoraj nemogoče, doseči s posredovanjem kaj drugega kot nezgode. -
Revizija Dreyfusove afere.
Pariz 22. junija. Dosedanji tok revizije je splošno ugoden za Drev-fusa. Posebno se je izkazalo, da je bilo pričevanje a v s tr o - o g rs k e ga častnika Czernuckega krivo. N -pristranski poslušalci dosedanje revizije ne morejo najti nobenega ma -rijalnega dokaza proti Drevfusu. P .ti pa se množe dokazi, da je bil glavni krivec Eszterhazv.
Vstaja na Filipinih.
London 22. junija. Na otoku Leyte so  domačini  'napadli' postajo
MF Dalje v prilogi.»~^H
bo krepko branil. Nikolaj se je i Mengša, ker je vedel, daje meui: graščak silno bogat.
Se ko je  bil   Nikolaj   na p proti Mengšu, sta mu prišla naspr : dva jezdeca.   Poslal ju je mengiŠki graščak vitez Pele.   Jezdeca sta prinesla Nikolaju lepih daril in ga v Peletovem  imenu  prosila,   naj pri de kar   mogoče   hitro   v   MangeŠ in naj tamkaj   zatre  krivoverce, Češ. : so posebno siloviti in irpprni.
Nikolaj ni bil nič ugodno pr-neČen, kajti njemu ni za krivoveree. nego za plen in v Mengeš ni šel spokornikov,  nego  bogastvo v Peleta.   Povabilo Peletovo .se mu j« zdelo   sumljivo  in najraje  bi se bil zdaj lotil starega drugega gradu tet si Peleta prihranil   za drugo pri Toda patrijarhov   legat ' Orsano. [ spremlja Nikolaja in ki gori za p vero in za lepe ženske, je bil B] ročila viteza Peleta tako vesel, dl * je Nikolaj   moral   ravnati  po 1 Odšel je torej   proti   Mengšu  s tiho nado, da že dobi kako sredstvo, mu omogoči,   spraviti  viteza Pele** ob glavo, njegovo bogastvo pa v B*l žep.
Ko  je   prišla vojska pred M geš, jo je tam pričakoval vitez Pele Nikolaj, ki je bil v strahu, da niu ]e
1. Priloga .Slovenskemu Narodu" št. 142, dne 23. junija 1906.
bjranen, ubili pet ameriških vojakov, ^katere ranili, ostale pa ujeli. Obe-^n se pripravlja tudi na drugih lokih splošna vstaja.
Obrtni uestnik.
O prehodu obrtnih p r a-- j € v slučaju smrti obrtne-ra imetnika. Imetnik obrtnega P t*rja navadno izvršuje in vodi v obrtno stroko spadajoča kup-ijska opravila sam. Dopustno pa je, I si izbere namestnika ali upravitelja kakor tudi, da da svoje podjetje v zakup. V obeh primerih je obvezan, tem obvestiti pristojno oblastvo. pri tem zahteva zakon, da ima namestnik, odnosno zakupnik one lastnosti in sposobnosti, ki se zahtevajo «0 zakonu od oseb, ki hočejo izrše-Tati kako obrtno podjetje samostojno, pri rokodelskih obrtih je zategadelj treba, da se namestnik ali zakupnik izkaže s predpisano sposobnostjo. Pri [oncesijoniranih obrtih je treba, da ibrtno oblastvo potrdi namestnika, oziroma zakupnika. Pravica izvrševati brfc je vezana na osebo imetnika. S smrtjo imetnika obrta preneha obrtna pravica. Ako hoče dedič ali legatar umrlega imetnika obrta nadalje izvr-serati pripadlo mu obrtno podjetje, pridobiti si mora zato zase vnovič obrtno pravico. Ako gre za svoboden ali rokodelski obrt, je treba obrtnega e<rlasila; če pa gre za koncesijoni-ran obrt, je treba prositi nove koncesije. Pri tem je opomniti, da je v r<akem posameznem primeru, če se po zakonu zahteva za dotični obrt posobnostnega dokaza, treba dediču aLi legatarju izpričati svojo sposobnost. Od tega pravila velja važna iz-ema za vdove obrtnikov in za mla-loletne otroke. Namen tega posebnega določila je ta, da se ohrani vdovi in mladoletnim otrokom obrtnikov oni vir dohodkov, ki ga je imel zamrli oče, ter se jih obvaruje pomanjkanja in bede. Na račun vdove, odnosno mladoletnih dedičev, je namreč r zakonu dovoljeno nadaljno izvrševanje rokodelskih in koncesij oniranih brtov, ne da bi bilo v ta namen treba, pridobiti jim obrtnega lista, ziroma koncesije. Ta pravica gre do vi dotlej, dokler se ne omoži vnovič, mladoletnim otrokom pa do tedaj, da postanejo polnoletni. Ako ka-ovost obrta zahteva, je treba v tem rirneru preskrbeti si poslovodjo ali apravitelja, ki mora imeti potrebno isposobljenost, ako jo zakon predpi-rcje za dotični obrt. Novega obrtnega ista in nove koncesije torej ni treba r opisanih primerih, pač pa je potrebno, da vdova ali varuh obvesti brtno oblastvo s tem, da se bode brt nadalje izvrševal na račun vdore ali mladoletnih otrok. V splošnem obrtni zakon, dopušča, da tudi ženske brtujejo samostojno. Vdovcu po ženi, ki je bila obrtnica, — vzemimo za vzgled, da je imela gostilniško kon-esijo, — zakon ne daje pravice, da bi nadalje izvrševal obrt na podlagi koncesije svoje umrle žene. Če pa bi stali mladoletni otroci ob smrti, je vsekakor dopustno, da se obrt nadalje izvršuje na račun otrok za Čas mla-doletnosti. Te določbe so kaj važne m pomembne. Kajti le tako je mogo-se, da vdova nadaljuje obrt svojega umrlega moža, ne da bi ji bilo treba, dokazati svojo usposobljenost v tistih rimerih, ko jo zakon za določene obrte predpisuje. Zlim in trdim poledicam sposobnostnega dokaza pri obrtih se tako ogne v korist obrtniškim vdovam in mladoletnim otrokom, zmenjene določbe pa so za obrtniške dove dalekosežnega pomena tudi v Neh onih  primerih, kadar vsled ne-
Pele nastavil kako past, se je čudil *mu sprejemu. A spoznanje, da se •le res ne misli ustavljati, ga je le * bolj razdražilo, ker je uvideval. da utegne oditi pričakovani bogati en. Sprejem je bil nadvse lep. Po-tavljeni so bili mlaji, pripravljena edila in pijače, na vzvišenem pro-oru pa je stal duhovnik v masnijem plašču in je blagoslovljal voj-*o. Nikolaj je jezno gledal, patri-arhovemu legatu pa se je obraz sve-*1 veselja in prijazno je podal vitezu elctu roko, ki jo je ta poljubil.
„Kar povedati ne morem, kako em vesel, da ste prišli,u je zatrjeval ^engiški grašČak in se globoko priganjal Nikolaju in patrijarhovomu -astopniku. „Zadnji Čas je že bil, da 111 pomorete napraviti red v Mengšu."
^Kako pa kaj živite, vitez Pele?u Nikolaj Kolovški je to vprašanje iz-efcel zadirljivo in nekako tako, kakor 'praša rabelj obsojenca, če se dobro >ocnti.
Toda mengiški grašČak se ni dal Plaviti iz ravnotežja in se ni zmenil a °sorni in izzivajoči značaj Nikola-^ besed. (Dalje prih.)
ugodne    oporoke  umrlega  moža ni
skrbi j eno za vdovo. Vdovi ostane pravica obrtovanja, ki je v mnogih primerih dokaj več vredna kakor za izvrševanje obrta potrebna oprava in inventar. Vzemimo le gostilniške, kavarniške koncesije, ali koncesije za žganjetoč, ki jih je spričo okolnosti, da se je ob podeljevanju ozirati na krajevno potrebo, dandanes navadno prav težko dobiti.
Določbe o ravnanju spo-škodovanimi novci. Obrtnik in trgovec dobiva dan na dan od svojih odjemalcev mnogo novcev, ki so na razne načine poškodovani in obrabljeni vsled tega, ker so dalj časa krožili v prometu. Ker se kupčijski promet naglo vrši, trgovcu v naglici ni vedno moč obračati prejemanim novcem potrebne pozornosti. Na drugi strani pa mu tudi obzirnost do strank brani, zavračati le malo poškodovane novce. Včasih, reeime, da je blago že odrezano in zavito, mu je naravnost nemogoče, odkloniti v plačilo ponujeni denar, tudi če je že obrabljen ali poškodovan. Tako pa prihaja, da se mu nabere dokaj denarja, ki je trpel v prometu. V kupčij skem in tudi sicer v vsakdanjem prometu se postopa z novci precej ležerno; ljudje se mislijo, kakor sem ga dobil, tako se ga znebim. Druga pa je pri plačilih, ki gredo v javne blagajnice pri državnih plaČilnicah, davčnih uradih, pošti. Te javne blagajnice postopajo s poškodovanim denarjem nujno mnogo pozornejše in pazljivejše, ker so v ta namen izdane posebne določbe, katerih se morajo vestno in natančno držati, ako uradniki nočejo, da jih same zadenejo neprijetne posledice. Za trgovca in obrtnika, ki ima redno odrajtovati razna plačila pri javnih blagajnicah, je zategadelj gotovo potrebno, da pozna predmetna določila, ki so sedaj v veljavi.
Zadevni predpisi razlikujejo med novci, ki so bili namenoma poškodovani in med novci, ki so se obrabili tekom časa vpr ometu. Novci, ki so trpeli vsled kroženja v prometu na teži ali na kovu, se sprejemajo pri javnih blagajnicah brezpogojno v plačilo, oziroma se zamenjajo na zahtevo z drugimi po svoji nominalni vrednosti, to velja za zlat, srebrn denar in za drobiž vseh vrst. Glede novcev pa, ki so bili poškodovani na drug način, je razlikovati. Zlat denar, ki je bil na tak način poškodovan, se ne sprejme v plačilo, pač pa se ga odvzame stranki proti potrebilu in pošlje uradoma glavni kovnici na Dunaj, ki preskusi vposlane zlate in določi odškodnino, ki gre stranki, ki je izročila denar, srebrni denar vseh vrst ter drobiž iz niklja in bronsa se vzame v plačilo, oziroma se zamenja, ako so poškodbe le malenkostne in jih ob navadni pozornosti ni moč opaziti. Ako pa se konstatirajo večje poškodbe, ki jih je lahko opaziti, se novcev ne sprejme niti v plačilo niti se jih ne zamenja. Vrnejo se stranki, ki jih je prinesla, še le, ko se jih je prebilo na predpisan način in tako postavilo iz denarne vrednosti. Vendar pa je po obstoječih predpisih dopustno, da stranke, ki so v posesti poškodovanih novcev,  prosijo pri finančnem mini-
:vu, da se jim zamenjajo poškodovani novci. Takim prošnjam finančno ministrstvo redno ugodi, ako se preveri, da so novci pravi in da niso bili poškodovani namenoma. No, navzlic tej določbi pridejo stranke, in to so večinoma trgovci in obrtniki, v škodo v vseh onih primerih, kadar ni moč dokazati, da so bili novci poškodovani slučajno. Neumestnost in, rekli bi, nepravičnost obstoječih določb tiči v tem, da navadno ne zadene škoda krivca, to je onega, ki je denar poškodoval, namreč onega, ki prinese demar k javni blagajnici v plačilo. Pri trgovcih in obrtniki, katerim se takega denarja pogosto nabere v detaljnem prometu, je škoda, ki jo trpe občutna, čeprav je navadno poškodovan le droben denar iz niklja in bronsa. Novci, ki se uradno prebijajo, so takorekoč brez vsake vrednosti, kajti njih kovinska vrednost je mala. Obstoječe predpise bi bilo vsekakor potrebno v toliko izpremeniti in popolniti, da bi erar sprejemal tudi namenoma poškodovane novce proti odbitku primerne odškodnine v povračilo stroškov za prekovanje. Nekako na ta način, kakor to velja glede goldinarjev, ki se zamenjajo tudi, če imajo luknje ali so sicer namenoma pokvarjeni. In sicer se sprejemajo taki goldinarji po brutto teži ter se pihajo od 1 kg. = 120 kron.
Glede defektnih bankovcev, ki so preluknjani ali jim manjkajo večji ali manjši kosi, se postopa na ta način, da se sprejmejo v zameno proti odbitku primernega dela nominalne vrednosti. V ta namen imajo plačilni uradi za razne vrste bankovcev posebne mreže za merilo, ki so razdeljene v 100 delov. Bankovec se položi na merilo ter se določi, koliko stotink manjka posameznemu eksemplaru. Za vsak del, ki manjka, se računa   določen odbitek. Odbitek
znaša na primer pri bankovcih po 20
kron za vsako stotinko 20 vinarjev, pri onih  po 200 kron pa dve kroni.
Glasovi z Jesenic.
— Dolgo Časa smo molčali in prenašali surovo zabavljanje in nizko obrekovanje farovške cunje „Slovenca". Vsak razsoden človek nam bo dal prav, Če se bomo odslej zopet ravnali po reku: klin s klinom, zob za zob ! Zabukovec in Čuk bosta udarila enkrat, mi bomo pa desetkrat. Far naj se drži cerkve in se naj ne briga za posvetne zadeve, ker le zato ga mora ljudstvo mastno plačevati, ne pa da bi ljudi huj-skal na pretep in poboj!
— Kaplan Čuk je dobil pri c. kr. sodniji v Kranjski gori 24 ur zapora, ker se je tepel na razgnanem Šusteršičevem shodu s palico ter nekoga do krvi udaril po obrazu. Ta fant mora imeti pač čudne nazore o božjem namestništvu, da se bojuje za vero s palico in pestjo po jeseniških — gostilnah in dvoriščih. Potem pa naj še „Slovenec" vpije, da jemljejo „liberalci" ljudem vero. Kako pa naj ljudstvo še kaj veruje, če vidi, da se kaplani in fajmo-štri pretepajo in prepirajo na javnih prostorih kakor naj surov e j ši vaški pobalini.
— Najslabši človek na svetu je klerikalec. Klerikalca poznaš že od daleč. Vsak klerikalec je hinavec in predpodoba farizeja. On hodi v procesije, obiskuje cerkve in farovže ter pri vsaki priliki poljubi fajmoštru roko. Kadar ga nihče ne vidi, se rad vpijani, če pa ga vidijo drugi ljudje, pravi, da vina še ne pogleda. Če je klerikalec oženj en, rad lazi za drugimi ženskami, to pa le, če je na skrivnem, n. pr. v kaki temni podzemeljski kleti. Klerikalne ženske so najhujše opravljivke in imajo najhudobnejše jezike ter so navadno vpisane v Marijino družbo. Po cesti hodijo vedno pobešenih oči, ker se čutijo za najčistejše ženske, a kadar so na varnem, kar trepečejo od veselja, če se jih dotakne moška roka in takrat se vsakdo lahko prepriča, da so klerikalne ženske prav močno krvave pod kožo. Klerikalcu nikdar ničesar ne zaupaj, ker on ti bo vedno skušal škodovati! Vsako najmanjšo besedico nese toplo v fa-rovž. Kadar se čuti klerikalec neopazovanega, je največji falot, če pa je kdo nepoklican navzoč, je vedno pobožen, potuhnjen, zvit in hinavski ter se kaže svojemu nasprotniku kot največji in najboljši prijatelj !
— Le tako naprej! Pred dobrim letom se ni upal na Jesenicah nihče čitati naprednih listov. Kaj pa danes ? Vsako nedeljo se proda v trafiki gosp. J. Mesarja 60 številk ^Slovenskega Naroda", 30 številk „O s e" in skoraj ravno toliko „G o r e n j c au. Iz neumnega „Slovenca" se pa že vse norčuje in ga nihče več ne  smatra resnim listom.
— „R d e č i Prapor" se bo odslej tudi prodajal pri g. Mesarju. Delavci so kar trumoma zahtevali, da se mora to zgoditi. Mi le želimo, da se delavstvo kar najhitreje otrese črnih farovških petelinov!
— Letošnja procesija na Telovo je bila najneznatnejša, kar so jih Jesenice kedaj vidile. Ljudstvo je hotelo na izzivajoč način pokazati, da se ne mara udeležiti procesije, ki jo vodi fajmošter Zabukovec Najbolje je, če sploh nihče ne gre v cerkev, dokler maš uje na Jesenicah fajmošter Zabukovec, ki je prinesel toliko go r j a v občino.
— Fabinc in Humer sta na dnevnem redu v farškem „Slovencu". Kljub temu pa bo farška stranka doživela še marsikatero bridko. „Slovenecu, ki ima povsod svoj nos in se ne sramuje največjih svinjarij, naj prične enkrat poročati, kako pridno obiskujejo kranjski kaplani infajmoštri št.13. v Ljubljani. Tu ima Zabukovec hvaležno polje!
— Kje je resnica? „Slove-nec" vpije, da je Zabuko/ec zato vložil rekurz proti izvolitvi župana, ker je „Slov. Narrod" pisal, da so sedaj klerikalci premagani, dasi je g. dr. Kogoj baje obljubil g. Pon-gratzu, da se to ne zgodi. Gospod dr. Kogoj je res obljubil gosp. Pon-gratzu, da se ne bo napadalo njihove t. j. tovarniške stranke, ker Zabukovec vendar ni tako neumen, da bi smatral g. Pongratza za zastopnika klerikalne stranke. Gosp. dr. Kogoj je držal danobesedo v popolnem obsegu, ker se od takrat ni nihče od tovarniške stranke napadel in se tudi ni v tem smislu slavila naša zmaga. Če pa je mislil fajmošter. da bomo pustili v miru klerikalno stranko t. j. tisto stranko, ki nas slednji dan najgrše blati, potem se je pač prokleto zmotil. Sploh pa naj si farovški kapuni zapomnijo, da ni v naši stranki navada, da bi le eden
ukazoval, drugi pa brezpogojno ubogali. To je mogoče samo pri zabitih klerikalnih backih in kozlih!
— Kaj pa sedaj? Nam je popolnoma vseeno, če okr. glavarstvo ugodi rekurzu klerikalcev ali pa ne. Za nas je pravzaprav boljše, če se volitev razveljavi, ker potem se volitev ne bo vršila, dokler ne bo krojač Čebulj izbacnjen iz starešinj-stva. Volitve se bomo udeležili le v slučaju, da se ne pusti klerikalni kliki nobenega mesta v starešinjstvu. Ako to ne poj de, naj vlada odbor razpusti in razpiše nove volitve. Mir nastane šele takrat, da poženemo Za-bukovčevo gardo do zadnjega moža iz odbora. To je naše stališče in popustili ne bomo niti za las.
— O savski šoli klobasa Zabukovec vsako soboto v „Slovencu**. Niti jeseniški psi se ne brigajo za njegove nazore o tej šoli, pa le vedno sili v ospredje. Kdaj ga bo srečala pamet ?!
— Savski mežnar Torkar vedno zmerja „Sokole" z anarhisti, cesarjevimi nasprotniki i. t. d. Fant je prezabit, da bi mu sploh odgovarjali, mislimo pa, da se enakim poba-linom najbolje odgovori s krepko — zaušnico. Kdor bo še izzivan, naj se ravna po tem receptu, videl bo, da pomaga!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. junija.
Praški „Narodni Listy" so
napravili ljubljanskemu »Slovencu" veliko veselje. „Narodni Listv-* podpirajo našo zahtevo, naj se kranjskim mestom in trgom ohranita tista dva mandata, ki jim jih hoče vzeti Gau-tschev načrt in priznavajoč opravičenost te zahteve priporočajo češkim poslancem, naj glasujejo za našo zahtevo. Pri ti priliki so -Narodni Listv" tudi izrekli svoj dvom, da bi bil Šusteršič res izdal koroške in štajerske Slovence in tega dvoma Češkega lista se je „Slovenec- tako razveselil, da se radosti kar na glavo postavlja. Nam se zdi čisto naravno, da dvomijo „Nar. Listv" o Šusteršičevem izdajstvu, kajti razmere in ljudi ne poznajo. Dejanje samo pa je nekaj tako nečuve-nega, nekaj tako brezprimernega, da tega ne more verjeti, kdor ni natančno zasledoval cele afere. -Nar. Listom" se ne zdi mogoče, da bi bil kak slovanski poslanec zmožen takega izdajstva in zato dvomijo, da bi bile resnične obdolžitve, da je Šu-steršiČ izdal koroške in štajerske Slovence. Ko bi bili rNar. Listv** stvar natančno zasledovali, bi pač ne dvomili o Šusteršičevem izdajstvu. Proti Šusteršiču nismo samo mi izrekli te obdolžitve, izrekla jih je z vso ostrostjo tudi celjska -Domovina" in namignil jih je tudi celovški „Mir", torej dva lista, ki nikakor nista liberalna. Ob-dolžitev je taka, da bi vsak človek, kdor ima koliČkai časti v sebi, tožil. Toda vzlic opetovanim izreč-nim pozivom ni SusteršiČ tožil ne nas, ne celjske „Domovine". Ponuđene prilike pred sodiščem dokazati svojo nedolžnost, se dr. Šusteršič ni upal porabiti in še misliti ne sme na to, ker nima mirne vesti in ker ve, da bi ga pokopali Gautsch in Bvlandt ter Ploj in Robid, če bi bili primorani pod prisego govoriti. To naj nvažujejo „Nar. Listv" in potem ne bodo več imeli dvomov.
— Dekan Sušnik je zelo surov
človek. To je pokazala včerajšnja razprava. In radi tega ga je menda tudi škof designiral, za svojega sorskega biriča. V Sori je on prvi razburil množico, ko je na prijazen pozdrav: „Dobro jutro", zarezal na vse grlo: „Ga ne maram." Znano je, da so mu na to ljudje odgovorili: „Če ga ne marate, pa nazaj v Ljubljano." Včeraj pa je na vprašanje dr. Vo-duška kot priča pred sodnijo pod prisego izjavil, da on tega ni rekel in da tO ni res. Kakšna je ta izpoved, se razvidi iz tega, da je kaplan Brajec takoj nato natanko potrdil, da so vse te besede res padle. In to bode potrdilo še vse polno prič. Pa tudi včeraj je hotel dekan Sušnik stresati svoje grobosti nad zagovornikom, pri Čimer pa je, naletel prav pošteno, tako da se je kakor piruh rdeč s stisnjenim repom odstranil s pozorišČa.
— V Solijo! Opozorujemo vnovič vse one, ki nameravajo meseca avgusta potovati v Sofijo in se udeležiti otvoritve II. jugoslovanske umetniške razstave, naj se zanesljivo prijavijo najkasneje do 1. julija t. 1. odboru „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani, da bo mogoče pravočasno vse potrebno ukreniti, da se preskrbi brezplačna vožnja udeležencem. Pripomnimo, da sta se med drugimi prijavila tudi ljubljanski župan g. Ivan H ri b ar in občinski svetnik g. dr. Karel Triller. Nadejati se je, da se udeleži potovanja v Sofijo še več drugih odličnih Slovencev!
— Narodnost kranjskih klerikalcev« „Ljudska posojilnica" v Ljubljani, koje načelnik je dr. Ivan Šusteršič, je kupila na Štajerskem velika posestva g. Jurja Regarschega, ker je slednjemu neprimerno veliko vsoto posodila. Posestva leže v različnih sodnih okrajih (Ptuj, Ormož, Rogatec, Šmarje, Slov. Bistrica) Vse vloge, s kojimi je zahtevala vknjižbo lastnine, so nemško sestavljene. Za gozdarja ima nekega Nemca in luterana, ki besedice slovensko ne razume. Pred kratkim je bila Ljudska posojilnica tožena radi prisvojanja važne pravice. Na slovensko tozadevno tožbo je odgovarjal njen zastopnik znani dr. August p L Plachki v Ptuju v nemškem jeziku.
V Ptuju so trije narodni slovenski odvetniki; toda iz špekulacije, češ, da z nemČurskim odvetnikom lažje pravdo pridobi, je pooblastila imenovanega nemČurskega, za razširjanje protestantizma vnetega dr. pl. Plach-kega. [Vendar se je korenito urezala in v pravdi popolnoma podlegla, ker dr. Aug. pl. Plachki — tudi ne razume Čudežev delati. To so narodnjaki! Kako pa pravi mojster Gothe: Grau ist alle Theorie ....
N arodnj ak.
— Klerikalni larizeji in „Osa11,
Včerajšnji „Slovenec" milo javka, kako pohujšljiv list je „Osa". Kdor bere ta tednik, mora priznati, da je v primeri z enako vrstnimi nemškimi, francoskimi in drugimi listi precej nedolžen. Le zlobnost in neumnost mu more očitati,  da je pornografski.
V klerikalnih hotelih leži na kupe tujih časnikov, kjer mrgoli nudi tet in besed, med katerimi je „Drecku še ena najdelikatnejših. „Slovenec" mi-javka: „Ptujski učitelj Kaukler je bil grozno žalosten, ker ni hotela „ Čitalnica" naročiti oslovske (jako duhovito to!) „Ose". Zato si jo je naroČil sam in jo dajal na Čitalnično mizo. Ker služi „Osa" skoraj najbolj umazani pornografiji, je čitalniŠki odbor Kau-klerja vljudno prosil, naj „Osou zase obdrži. Zaradi tega se Kaukler v „Narodu" bridko pritožuje. Lep učitelj tak, ki razširja najostudnejši pornografski list . . . To so pedagogi!41 — Lepa bi bila „Osa", ako bi jo hvalil tak dnevnik, kakor je „Slovenec". Svetih podobic in kozjih molitvic pa nihče ne pričakuje od „Oseu. Odbor ptujske čitalnice si je pridobil s svojim otročjim ukrepom nevenljivo blamažo. Ako klerikalci uganjajo neumnosti in svinjarije, zakaj bi jih liberalci ne smeli vsaj malo opisati? Najhujša hinavščina pa je, da kriči „Slovenec" na g. K. kot učitelja. Saj vendar ni nosil „Ose" v Solo! Nerazumno je tudi te, zakaj bi bila njegova „vsiljivost" umazana. Ali so „Slo-venČevci" tepci ali hinavci? Najbrže oboje.
— Peerzeva impertinentnost.
Št. 12. z dne 15. junija 1906. „Deutsch. oster. Lehrer-Zeitung" — poroČevaje o nameravanem pripravljalnem tečaju za meščanske šole na tukajšnjem učiteljišču v šolskem letu 1906.; 7. ima sledečo opazko: -Leider wird fiir einen Gegenstand die slove-nische Vortragsspr ache zur Anwendung kom m en." — Ker je notoriČno znano, da je dopisnik temu Časopisu „preslavniu c. kr. okrajni Šolski nadzornik Peerz, poziv-ljemo slovenske državne poslance, naj vse potrebno store, da se bode dotični tečaj vršil popolnoma v slovenščini. Obenem zahtevamo, da vse potrebno ukrenejo, da napravi ta Peerz izpit iz slovenščine — ako hoče še nadalje ostati ces. kr. okrajni  šolski nadzornik za nemške
ljudske šole — kjer se poučuje slovenščine toliko, kolikor nemščine na slovenskih ljudskih šolah. In ako morajo biti c. kr. okrajni šolski nadzorniki za slovenske ljudske šole vspo-sobljeni v obeh jezikih, velja to tudi za velikega Germana Peerza. Ako ne — govorimo glasneje in Peerz bo ......Capito!
— Ponesrečen kandidat, učitelj Jos. Novak. Iz Idrije se nam piše: Že 2 lefci prinaša resnicoljubni „Slovenec" v sobotnih Številkah razna poročila o idrijskem občinskem gospodarstvu. Kdo je pisec notic, pač ni težko uganiti, vsaj je po celem mestu znano, kdo pošilja „Slovencu" tako resnična poročila. Znano je pa tudi, da nima toliko poguma, da bi podpisal svoje ime, ker se blagoslovljeni Oswald boji. da bi ga ne tirali pred sodnijo. „ Slo vence vo" uredništvo pa ščiti Nace Žitnik s svojo po-slaniško imuniteto. Posebno pa so se oglašali klerikalci v zadnjem času, ko se bližajo občinske volitve. Oswald je kmalu spoznal položaj in se prepričal, da bi stvari več škodoval kakor koristil, ako poseže v volilno agitacijo v prvem razredu. Zato se je skril v ozadje in od tam pošiljal svoje podrepnike v volilni boj. Prvi je bil ultramontanec, učitelj Josip Novak. Poskusil je pri gospodičnah učiteljicah. Prišel je k gdč. učiteljicam in jim pripovedoval, da taka korporacija, kakor je idrijsko učitelj-stvo, pač lahko zahteva svoje zastopnike v občinskem svetu. Pravil je, da stanovska zavednost zahteva, da učitelj stvo postavi svoje kandidate in da gre v boj zanje vse učitelj stvo. Kalkuliral je dobro, češ, najstarejši sem (g. vodja je namreč bolan), gotovo bodo postavili mene za kandidata in seveda, kar je poglavitno, dale tudi meni pooblastila. Bilo bi že 12 pooblastil. A Oswaid si je izbral najmanj priljubljenega izmed učiteljstva kot učiteljskega zastopnika V novem občinskem odboru. Kajti ravno Novak in Os^vald ne poznata kolegijalnosti, čeravno toliko pišeta o njej, pač pa kaj rada denuncirata one, ki se jima ne pokore, c. kr. rudniški direkciji. Prav posebno kolegijalnost kažeta v zadnjem Času svojemu vodju, ki ga hočeta spraviti z vso silo v pokoj. Zato so tudi zavedne učiteljice kmalu spoznale njegove naklepe in Jožek je zastonj delal lepe načrte.
— Drugi izvoljenec Oswaldov gospod P. Ta je poskusil svojo srečo na isti način pri nadsvetniku. Prišel je s prošnjo, da naj nadsvet-nik skliče uradništvo na posvetovanje, da ono samo postavi kandidate za občinski odbor. Oswald si je mislil na tihem, tu bomo postavili dva liberalna kandidata, druge pa klerikalne in bomo razbobnali, da je postavila te kandidate uradniška stranka, in vsi uradniki bodo volili to listo. Kot glavni govornik na tem shodu je nastopil proti liberalnemu gospodarstvu v občini g. Z. Pred nekaj leti pošten liberalec, je postal pod Vplivom zlobnega Oswalda fanatičen klerikalec. Ker pa Z. ni tako premeten, kakor zlobni Os\vald, ki se nikdar ni upal jasno očitati napak v dosedanjem liberalnem občinskem gospodarstvu, je trdil, da je učitelj Sa-bec prejel od prejšnjega župana g. D. Lapajne 100 K, dočim je vknjižil ta izdatek v občinskih računih za 200 K. Govoril je dalje na tak način, da bi moral dobiti vsak navzoč vtisk, da je prejšnji g. župan poneveril Še drugih 311 K. Seveda je to vse neresnično in so občinski odborniki že davno potrdili občinske račune. Ko je napredna stranka zvedela o tem, je sklicala takoj shod, da postavi svoje kandidate za I. razred in obenem povabila tudi klerikalce s pozivom, da naj pri tem shodu ponove svoja sumničenja in očitanja. Toda bivši župan pa je nastopil krajšo pot; ker je vedel, da s takimi ljudmi, kakor so klerikalci, ni mogoč stvaren pogovor. Prosil je sklicatelja, da pride ta točka z dnevnega reda, ker je po svojem zastopniku oddal vso zadevo c. kr. okrajnemu sodišču. Tu bo imel gosp. Z. priložnost dokazati svoje trditve. S tem je g. Lapajne preprečil klerikalcem vse njihove zlobne nakane. Kombinirali so namreč tako-le:
Na shodu, kjer smo bili zgolj c. kr. uradniki, smo postavili liberalce v slabo luč, po reku: Semper aliquid haeret, pri javnem shodu pa bomo imenovali zgoraj omenjene pregreške le kot eventualne majhne pomote, tako se bomo ščitili pred sodnijo. G. Z. ni imel v začetku namena, se udeležiti tega shoda, dokler mu ni dal Os\vald poguma s tem, da se udeleži tudi on shoda, on ki zna resnico bolje zavijati nego Z. Ni čuda torej, da je zlobni Os\vald takoj, ko je videl, da so naprednjaki preprečili njegove nakane in da je spravil svojega prijatelja Z. v zadrego, kakor zaboden bivol skočil kvšku ter začel rjoveti, češ, s tem bom liberalce popolnoma „panal", pri svojih ovčicah pa pridobil na ugledu. Prihodnjič pa še kaj več!
— Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Božu na Koroškem! Že je minulo poldrugo leto, odkar smo prvikrat stopili pred slov. občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci! Pomagajte nam sezidati „Narodno in gospodinjsko šolo", da se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina! — Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 K je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: „Narodne šole v Št. Jakobu nikoli ne bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti." A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom: obrnilo seje na bolje tako, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu
je zagotovljena! Poskrbi j eno je za veČino stavbnih stroškov in zasigurana je tudi veČina stroškov za vzdrževanje šole! Ker pa niso pokriti še v s i stroški — kaže se še primanjkljaj za približno 25.000 K — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte nam zložiti in p okriti še ta primanjkljaj! Verjemite nam: nikakor vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila najhujša sila.—Iz zavsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od Št. Jakoba; zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potem nam je bodoča narodna šola za obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in ribam voda. Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: Pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usodepolna in nenamestna. — Mat. Ražun, župnik. Fr. Majer, naČ. š. sv. F r. Kob en t ar, župan. — Darila sprejema: Matej Ražun, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško.
— Občni zbor hotela „Union"
je bil predvčerajšnjim in je imel ta uspeh, da je odstopil ves odbor. Pri volitvi odbora namreč ni prodrla vsa odborova lista, nego je neki duhovnik dobil manj glasov kakor neki drugi gospod. Ta se je sicer odpovedal, ali vzlic temu je odstopil ves odbor, čuje se, da namerava delniška družba „Union" svoj hotel prodati in da ima že dva ponudnika.
— Afera ljubljanskega socialno demokratičnega konzumnega društva končala se je pred sodiščem s tem, da je bivši ravnatelj, čevljar g. Josip Breskvar, obsojen na 5 dni strogega zapora. Sodišče je smatralo le njega za krivega, da je propadlo to podjetje. Primanjkljaja je 3375 K 94 v. — Kdor je količkaj poznal razmere v konsumu, ni drugega pričakoval. Breskvar je imel vodstvo cele trgovine sam v rokah in je posloval s tujim denarjem popolnoma samovoljno. Ni upošteval ne pravil, ne sklepov občnega zbora, ne sklepov odbora in si sploh prepovedal vsako vmešavanje od strani članov. Tako je prišlo konsumno društvo po poldrugoletnem životarenju v konkurs. Materielno Škodo, ki jo imajo bivši Člani konsuma, jim čevljar gosp. Breskvar ne bo povrnil in tudi 5dnevni strogi zapor ni nobeno
zadoščenje. Moralično škodo pa ima stranka in naravnost Čudno je, da je Breskvar še danes član vodstva stranke, prav kakor da se ni ničesar zgodilo. Sicer pa so ostali člani strankarskega vodstva, več ali manj sami prizadeti pri tej zadevi, ker so dopuščali, da je Breskvar zamogel tako samovoljno gospodariti. Značilno je tudi, da je Breskvar še vedno predsednik okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Kaj takega je mogoče le v Ljubljani in nikjer drugod. A to se bo še maščevalo! Stranka, ki trpi kaj takega, mora izgubiti ves ugled in socialno demokratična stranka v Ljubljani ga že itak nima dosti ravno vsled nekaterih oseb, ki igrajo danes vodilno ulogo. Tisti terorizem pa, s katerim se v stranki vlada, ne bo vedno obveljal, to stoji! Ven s korupcijo v stranki! — Bivši kon-sumar in socijalni demokrat.
— Naša črna garda. S Turjaka
se nam piše : Naši Črni gardi je vedno le za denar. Škof se v tem oziru posebno odlikuje. Pri letošnji birmi je zopet obiskoval najneznatnejše fare. Ponekod je cela birma trajala četrt ure. Škof je to vnaprej vedel, pa je vendar obiskal tudi take kraje, ker birma nese denarce. Kmetu provzroČa birma veliko stroškov, a škofu se kmet nikdar ne smili. Tudi če je fara še taka mišja luknja, škof je vendar notri zlezel, da je ujel svoje goldinarje. Njegovi duhovniki so birmo porabili, da bi delali zgago. Togotili so se na ljudi, ki so šli za botre otrokom liberalnih staršev. Radi bi liberalce terorizirali s tem, da bi svojih otrok ne mogli pošiljati k birmi, ker bi ne dobili botrov. No, botrov in botric se je dobilo tudi za otroke liberalnih staršev in gre čast tistim botrom in botricam, ki se niso dali ugnati. Seveda potem, ko je šlo za profit, so pa prišli klerikalni botri in botrice zadnji na vrsto, ker lepa suknja in poln mošnjiček ima v cerkvi vedno prednost, Če je tudi v tej lepi suknji — liberalec.
— Iz Št Vida nad Ljubljano.
Pri nas smo imeli koncem aprila občinske volitve, kakor ste že poročali. Te volitve se pa niso vršile tako, kakor bi bil rad imel g. župan Belec in rja njegovi resnični in prisiljeni prijatelji. Njegovemu župano-vanju, sosebno pa gospodarstvu se je namreč uprlo nekaj veljavnih mož, ki so hoteli spraviti v odbor vsaj nekaj takih, ki ne bi županu Belcu v vsem le kimali. Celo g. župnik je obljubil, da ne bo zanj agi-tiral, četudi ga bo volil. G. kaplana so opozorili, da je še premalo časa pri nas in torej ne pozna razmer. Zato naj se zdrži vsakega vmešavanja ter prepusti vso stvar samo sebi. In tudi ta je obljubil ne agitirati Toda obrnili so vso gospodarsko-politično zadevo v versko-politično in so rekli: Će ne bo Belec župan, bo slabo za škofove zavode; če pa celo Žirovnik pride v odbor, bodo morali takoj zidati novo šolo. Pri nas je namreč nekaj ljudi, ki sami nič ne znajo in ki so, dasi nekateri nimajo otrok za šolo, kar vsi iz sebe, če slišijo kaj o novi šoli. Tako je n. pr. tisti znani očka „Jožof" grozil pri neki priliki v svoji gostilni, da bodo ljudje tistega učitelja kar pobili, ki bi izsilil novo šolo! — Pa ni tako hudo! Ko je še on fantoval, so se pač pobijali za vsak nič. Danes so pa ljudje že tudi v Št. Vidu veliko bolj pametni, kakor je morebiti všeč kaki „stari hiši". — Z eno besedo: Županova stranka se je zbala za svojo kožo in jela agitirati na vse pretege. Gosp. župnik je pozabil na svojo besedo in o g. kaplanu se pripoveduje, da je agi tir al z vero in strašil ljudi, da bodo „liberalci" cerkev podrli, pa šolo zidali, če zmagajo! če je to res govoril, potem se lahko reče, da je Zabred že zopet enkrat — „zabredel!" — Poleg druzih več ali manj spretnih agitatorjev sta se pa posebno pehala za volitve že omenjeni očka „Jožof" (Valentin Cirman) iz Št. Vida in pa „Kozlar" (Josip Arhar) iz Vižmarjev. „Jožof" je velik prijatelj županov in mu je — pravijo — celo v „žlahti". Mož je hodil sedem let v en razred in izza šolskih let ni več napredoval, kakor |da je mlad ko-
štrune pasel, zdaj jih pa —kolje. Zato pa težko  prenaša  zraven sebe kakega količkaj izobraženega človeka. Pač je pomilovati g. kaplana, ker je postal   tudi   predsednik posojilnice, čeprav   se   komaj   za   silo podpiše. Vendar  se mu  pa  mora pripoznati, da je dober in dovtipen govornik. Ko   so  slavili  izvolitev  g. Belca za župana, je napravil  tako-le prav primerno napitnico:   Vi,  g. župnik ste zato,   da  molite,   g. kaplan tudi, jaz pa zato,  da pijem, živio! — „Kozlaru   ima  pa zdaj   gostilno na „Restavracijia   pri  kolodvoru,   v katero bi  pa zaradi  njega  hodilo kaj malo gostov, ker mož sicer jako mogočno   govori,   a  kaj  junaško pod mizo zleze, Če ga njegov varuh-župan po strani  pogleda.   Pred  leti je bil pa že predsednik „Mizarske zadruge". A ker je bil za njo to predrag in za njen obstoj celo nevaren „špasu, ga je odslovila. Sicer je pa zgradil tudi Vižmarski vodovod, toda tako, da je on  pač  pil poleti  — vino,   a Viž-marci pa Še vode niso vselej imeli. — To sta bila torej glavna agitatorja ali „generala" županove stranke. Seveda sta agitirala, kakor sta mogla. Včasih sta bila dostojna,  včasih pa ne. „Jožofu" se je med drugim do-padlo surovo govorenje nekega Viž-marca, ki je v „Kozlarjevi" restavraciji kričal, da so učitelji — berači. ZaČel ga je posnemati, ter je v svoji gostilni   zabavljal na učitelje,   ki mu niso storili nič zalega, pač pa so mu skupaj   znosili   že   precej denarja. „Kozlaru je pa „liberalca" igral in se je zvijal,  kakor  se navadno zvijajo ljudje, ki nimajo nic stalnega prepričanja. Dalje so pa pomagali še tudi vsi tisti, katerim „Ljudska posojilnica" ali pa gosp. Belec sam — sedi za vratom. —  Ob taki nečedni agitaciji je čisto umevno, da je tudi pri nas marsikak „mož" dano besedo ^nedel in se marsikdo ni upal blizu, boječ se županovega in duhovskoga    maščevanja.     Poleg tega se je   pa opozicija   preveč zanašala na  dane   besede   „mož„   in ni skoraj nič agitirala. Reče se pa lahko: Če bi bila  opozicija  tako agitirala, kakor je županova stranka, tedaj bi si bila županova stranka priborila komaj par p o dob čin.   To g. župan  in   njegovi  ljudje  prav dobro vedo. Zato jih je pa strah in torej vpijejo v tistem  lažnjivem „Slovenci in „Domoljubu" in kriče, da je bila vera v nevarnosti. Toda pri nas  že  preproste  ženske vidijo, da  ni  vera  v nevarnosti,   ne^o le gospodstvo tiste stranke, ki se po krivici odeva z verskim plaščem. G.  Belec ni — vera!   To naj si dobro zapomnijo tisti, ki danes vero povsod   naprej   tišče.    Kdor vero brani z   lažmi   in   obrekovanjem, ta nima   prave  vere,   nego   ima le vero   za   svoj   žep.    Zato pa na laži in obrekovanja v „Slovencu^ in „Domoljubu" namazane, ne bomo odgovarjali. Kolikor je bilo sploh treba odgovoriti, da ljudstvo  spozna resnico,   so  že  odgovorili samostojni možje in dr. Žirovnik. Kdor pa noče videti resnice, temu pa ni mogoče pomagati!
— Župan ljubljanski g. Ivan
Hribar ter večja deputacija občinskih svetnikov pozdravi v nedeljo popoldne na južnem kolodvoru koroške goste, ki dojdejo ob polu 5. uri z gorenjskim vlakom na kresno slavnost.
— Hišne posestniket zlasti ob Dunajski cesti, Sodnijskih ulicah, Miklošičevi cesti, okrog Prešernovega spomenika, po Prešernovi ulici, Franc Jožefovi cesti — prosimo, da okrase jutri, v nedeljo svoje hišez zastavami. Po omenjenih ulicah gre slavnostni sprevod, ki spremi koroške Slovence na slavnostni prostor. Dragi nam koroški rojaki pridejo z gorenjskim vlakom ob polu 5. uri popoldne.
— Imenovanje« Namestnik državnega pravdnika v Novem mestu g. Alojzij Kessler je imenovan za deželnosodneg?. svetnika in predstojnika okrajnemu sodišču v Velikih Laščah.
— Notarska vest. Notar v Senožečah g. Jakob Kogejje premeščen v Lož.
— Iz politične službe. Deželne>-
vladni konoipist g. dr. Franc V o n -čina v Krškem je imenovan za okraj-
■
o ■e
o
W
l
i a
nega komisarja, deželno vladni koj ceptni praktikant g. Bogumil S« nekovičpa za deželnovladnega koj cipista.
— Iz justične slutbe. So(
pristav  g.  Ferdinand Meditz Metliki je premeščen v Kočevje, f skultaat g. Fran Pernuš je pa novan za sodnega pristava v Metl^ *
— Iz stavbinske službe. Sti
binska praktikanta   Karel Kri ne c in Karel Orel sta imenov za davčna pristava.
— „Osa".   Štev. 33. Vsebin, KI erikalni vzkliki. — Sramežljivukn»j
— Iz   „deviškega"   govora noveg državnega poslanca dr. Korošca., Dopis iz Celovca. — Misli slavn mož. — Pismo iz Rima. — Skrb prihodnost. — Iz kluba modrijan]
— Nesebičen svet itd. — Podob Ministrski predsednik baron B e c k metuljnico in Lepi klub. — Tq čudež — Nasprotniki snage.
— Kresna veselica Ljubi]
skega Sokola je prva narodna nost pri kateri nastopi skupno pet ljubljanskih pevskih društev se nam mili bratje iz tužnega GorJ tana navdahnejo s tem večjim narog nim   navdušenjem  in  poneso iz s dišča   Slovenije posebno bratski n koroški pevski društvi, ki se vesHi udeleže oficijalno nove, krepke imp ze, kateri  naj  jih spodbude doma V8trajnemu narodnemu delu, zapoje ljubljanska  pevska   društva skup poleg   že  objavljenih dveh pesna krepko Aljaževo „Dneva n a m pr pelji žar in veličastno Hajdrib vo: „Jadransko morjeu. — (jo spoda pevci se naprošajo,  da se m stopa   udeleže   polnoštevilno, da efekt   inpozanten   in   spomin dra,^
dra<
in neii
nam   bratov   na petje brisen.
— Tovariši pevci! H kresni v selici v nedeljo 24. t. m. pridejo ki roški Slovenci oficijalno. Prid* ta   tudi   dve   pevski    d ruš t Ti „R o ž i c a~ iz   Sv. Jakoba in ono Beljaka. Spodobi se,   da jih spimo slovesno na kolodvoru. Vlak j de ob 4 h 30 popoldne. Na kolodv r jih sprejme tudi gosp. župan   z ni svetovalci.   Poživljamo  torej \> variše  pevce vseh petih lj ubijan.« pevskih društev: »Glasben*-tice",     „Ljubljane",    „Lj o 1 j a n sk e g a Z v o n a*", „Merkui ja"   in .Slave a*4,   da se zbero oi 4 h pred „Narodnim domom", otlkc] der odkorakamo  skupno z društ\ : godbo in Ljubljanskim „Sokolon kolodvor.  Po sprejemu gre sprev do  Prešernovega spomenika  in ( tam na dirkališče. — T p r a v n i o bor „Z v e z e si. pev. društev
— Umetalni ogenj, kat i
je „Sokol" omislil za kresno ve-bo povsem nekaj nenavadnega in krasnega. Poleg navadnih raket, vrteči se solne, rimskih luči, briljantnih fvd ten in bengaličnega ognja, bodo raz] veseljevala gledalce razne sestav-ječih in vrtečih se raznobojnih ume talno ognjenih naprav.  Med drugN bomo   občudovali  velikanske slap^ žvižgajoče trijangle, mlinska k ' spreminjajočo se japonsko pahljaeJ pahljače z rimskimi lučicami, be solnee, briljantna ognjena kol<->a 1 velikansko palmovo drevo. Neka ; sebnost bo tudi najnovejše upocM> ljenje Vezuvovega izbruha i 6 metrov visokim plamenom in izi vanjem goreče lave.   Vmes pa b-1 skakale in pele razne ogenj blju\ žabe.   Preko  60 raznovrstnih uapra umetalnega ognja bode razsvetij prostrano  dirkališče in zabavalo čujoČe občinstvo. Poleg tega se 1 zažgal še velikanski kres.
— Kresna veselica. V paviij
nu deželne vinske kleti, ki je posti' ljen koj ob glavnem uhodu naspr plesišču, se bodo točila v steklenic naslednja vina: Beli vipavski burgur dec   s Slapa,  portugalka   s Jeseni na Dolenjskem, 6 letno desertno vi iz  Št. Jerneja na Dolenjskem in i lenski beli cviček  s Trške Krškim. Portugalka je lino rdeč* no, ki se dobi na Nižeavstrijskem [ imenom „Vosalauer Wein".
— Člani pevskega zbora nQW
bene Matice   se opozarjajo na ski njo mešanega  zbora, ki je dan^ 8. uri zvečer v pevski dvorani.
— Sloveči operni pevec go4
Pogačnik-Naval je danes prišel Ljubljano in se udeleži jutrišnje kresfl veselice.
— „Slavčev" izlet v Opatije
VolOSkO. Na razna vprašanja poj* nuje odbor, da se izleta, kakor tui posebnega vlaka lahko vsakdo u^1 leži, torej tudi taki, kate; niso društveni člani. Ker sebni vlak jako prikladno (ob 4. "20 min. zjutraj) iz Ljubljane o< iz Opatije pa se vrača ob iž.uriBOni1 ponoči, imajo izletniki obilo Časa, si ogledajo poleg krasne Opatije, t*j bisera hrvatskega Primorja, tudi R# Sušak in Trsat, kakor tudi dmJ bližnje kraje po morju, a na
gore u»
Daljo v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodn" St 142. dne 23. junija 1906
e sestanemo vsi na veliki ljudski feselici v Opatiji, kjer koncertuje lčvski zbor „Slavca", ter sodeluje ojaska godba baron Jeladić z Reke, 'skupnih zborih pa nastopijo vsa evska društva. Ves prostor bode ektrično razsvetljen. Skrbljeno je i & druge zabave, kakor ples na pro-^m, umetaljni ogenj, kegljanje na Ovitke itd. One izletnike, kateri si e niso zagotovili voznih listkov na osebni vlak, opozarjamo, da naj to tore najkasneje do torka, 26. t. m., poldne, to velja tudi za zunanje deležnike, ker na poznejša ogla-jla se ne bode mogoče več zirati. Ako se do omenjenega dne
fe oglasi zadostno število udele-encev, posebni vlak ne bo vozil, _red odhodom vlaka na kolodvoru pa e ne bodo več oddajali vozni listki, [eleznična vožnja stane v Opatijo in azaj v IH. razredu 5 kron, v II. pa kron. Oglasila je prijaviti v trgo-ini g- J- Bahovca na Sv. Petra cesti, ri g. M. Oblaku v Vegovih ulicah 12 in v trafiki g. P. Šešarka v elenburgovih ulicah ter je oglasilu jriložiti svoto za vozni listek. Isto-m je prijaviti tudi udeležbo pri ;upneni obedu, ker kosila se bode e toliko- naročilo, kolikor jih bode riirlašenih. Vsakemu zavednemu ;i o vencu pa naj da ta ugodna rilika „S1 a v č e v eg a** izleta eslo: Na svidenje dne 29. ju-ija na narodni slavnosti v iserni Opatiji in krasnem rvatskem Primorju.
— Poziv! Zedinjena društva parije in Voloskega: „Lovor", „Zora", Bratimstvo", „Pjev. dram. društvo"
.Sokol" pozivljejo s tem p. n. ob-jnstvo na veliko narodno svečanost, jo priredi dne 29. junija 1906 v »patiji in Voloskem pevsko društvo Siavec" iz Ljubljane. Spored: 1.) b osmih zjutraj : Sprejem gostov na latuljah. 2.) Ob devetih: Sprejem Voloskem. 3. Sestanek v „Narod-em Domu" v Voloskem. 4.* Skupni ed v Opatiji. 5.) Razgled Opatije okolice. 6.) Ob sedmih zvečer: judska svečanost na „Lawn-tennisu" Opatiji. (Petje, ples, kegljanje, sujemeti itd.) Čisti dohodek zabave namenjen družbi sv. Cirila in Meda za Istro. Natančnejši spored ečanosti se bo delil pri blagajni, irala bo popolna glasba Jelačiee->ga polka št. 79. Vstopnina 1 K za ^ebo. Hrvatje! Temu bratskemu uštvu se bo pridružilo tudi lepo evilo drugih izletnikov iz mile nam ovenije. Pridejo k nam bratje, da move starodavno vez, ki jih že več oletij in stoletij veže z nami. Na as je, da te premile naše brate kar ajtopleje dočakamo in da jim po vojih močeh kar najbolje zasladimo rvanje v tem hrvatskem kraju. To lalogo so prevzela nase goriimeno-~ana naša narodna društva Opatije in oloskega. Da tej svoji častni nalogi sadoste čim lepše, se rečena društva bračajo na vseskupno naše p. n. ob-instvo, naj ne zaostane in tudi s veje strani čim največ pripomore k emu znamenitemu slavju narodne jubavi in bratstva. — V to ime: živeli naši mili gosti! Živeli Slovenci! Opatij a-Volosko, 22 junija 1906.
Odbor.
— Na tukajšnjem moškem in tenskem učiteljišču se je končalo
etošnje šolsko leto danes, 23. junija. T L, II. in III. letniku moškega uči-eljišea je bilo 111 gojencev. Od teh o dobili odliko 3, prvi red 79, po-lavljalni izpit 22 in drugi red 7 go-encev. Od 35 gojencev četrtega letaka se jih je javilo 34 za zrelostni zpit, ki se začne 9. julija. I., 11. in H. letnik ženskega učiteljišča je po-ajalo 129 gojenk. 39 jih je dobilo odliko, 88 prvi red in 2 ponavljalni pit. Vseh 42 gojenk četrtega let-lika se je oglasilo za zrelostni izpit, se prične 25. junija.
— Kustoška slavnost. Oglasila &a se 102 udeležnika bitke pri Kujoči.   Udeležniki te bitke,  dalje vsi
dčastniki in pešci domačega polka ajo prost vstop k veselici, drugi ačajo po 40 v.
— Kap je zadela včeraj v a-
entin a Kunaverja, hišnega po-estnika v Linhartovih ulicah. Po-ojnik je bil zvest pristaš narodno-apredne stranke.   Blag mu spomin!
— Vilharjev spomenik se odrije, kakor smo že poročali, v ne-e\jo 12. avgus a t. 1. v Postojni. >asi je nabranega že precej denarja, endar še stroški za spomenik dolgo e bodo pokriti, ako se ne bode slo-ensko občinstvo v zadnjem času 0rj zainteresovalo za spomenik in ekoliko več žrtvovalo zanj. Stroški a spomenik, ki bo stal pred šolo, so 6 dokaj zvišali, ker se bo dala nabaviti okoli spomenika ograja in lepo *a(lje, ki bo v poseben okras zlasti QH.   Vse to bo stalo še okoli 4000
P1?; Apelujemo torej vnovič na da-ežljivost slovenskega občinstva! Ka-'°r čujemo, izide ob priliki odkritja omenika knjižica,  v kateri bodo 'tisnene izbrane Vilharjeve pesmi z vodom in pesnikovim životopisom.
— Hrvat za Slovence. Kakor nam poreča iz Toplic na Dolenj-
skem je g. polkovnik Elija Kukič, v narodnih krogih ljubljanskih dobro znani hrvatski rodoljub, podaril za Časa svojega bivanja v kopeli 6 K za Vilharjev spomenik. To je dejansko sočustvovanje med Hrvati in Slovenci; naj bi našel mnogo naslednikov ! — Vsaj tudi sin Vilharjev deluje med Hrvati.
— Za Vilharjev spomenik so darovali gg. gostje v Toplicah pod geslom:
„Zagorski zvonovi*4 prav glasno zvonite, Zavednost slovensko iz spanja budite!
Da „mila" nam „lunica" srca razgreje In lepše Slovencem se solnce zasmeje!
Prispevali so gospa Marija Vilharjeva, 6 K, gospa Marija HoČevarjeva 2 K, gospa Maverjeva 2 K, gospa Snojeva 2 K, gospa Zalaznikova 2 K, gospa Klinarjeva 2 K, gdč. Silva Lavrenčič 1 K, gospod polkovnik E. Kukić 6 K, podpolk. I. M. 3 K, gospod dr. Ivan Hubad 2 K vodja Pessiak 2 K. Skupaj 30 K. Srčna hvala!
— Darila za Viharjev spomenik. Gospod Alojzij Urbančič, Bač 20 K, g. dr. Viktor Gregorič, Sežana
5 K,  g. Ivan  Jurca star., Gorenje
6 K, g. Ivan Štefin, Postojna 3 K, g. Cvetnič Lav., Dunaj 3 K, g. Maks Šeber, Postojna 5 K, g. Franc Žgur, Podraga nabral v veseli družbi 9 K 60 v, g. Martin Gorjanc, Postojna 1 K, gospa M. Tratnik iz Dolenje vasi pri Cerknici nabrala vstopnine pri koncertu salonskega orkestra 10 K, g. Alojzij Domicelj, Zagorje poslal 12 K, katere to darovali gospodje Ivan Bencina, 6 K, I. Štritof, 2 K oba Stari trg, Ante BaČić, Sušak 2 K, Rudolf Kovač, Lož 1 K, Miha Zimmer, 1 K, skupaj 12 K, gospod Aleksander Špehar, Koseze 10 K, g. Maks Fischer, Bled 10 K. Srčna hvala! —
Odbor za Vilharjev spomenik.
— Telovadno društvo »Sokol*
V Šiški. Slavnost razvitja sokolske zastave v Šiški v nedeljo, dne 1. julija 1906. Predvečer (30. junija): Serenada kumici ob 9. uri, potem sestanek pri Matjanu. Slavnostni spored: 1. julija: Zbiranje na Koslerje-vem vrtu. Bratje telovadci in sokolski naraščaj ob 9. uri nastop k skušnji. Društva in gostje se zbirajo do 10. ure: točno ob 1 .,11. uri skupni odhod s Koslerjevega vrta. Sprejem pri prvem slavoloku poleg Čitalnice. Razvitje. 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. Govori br. Jančigaj. 3. Zabijanje žrebljev. 4. Kumica gospa Za-kotnikova priveze trak. 5. Izročitev zastave praporščaku. 6. D. Jenko: „Molitev", poje moški zbor Čitalnice. 7. Po razvitju zastave sprevod. Banket pri Ančniku (P. Burja) ob 1 22. uri. (Kuvert 2 K.) Popoldanska ljudska veselica pri Koslerju. Spored: 1. Koncert -Društvene godbe. 2. Javna telovadba: a) proste vaje, b) vaje na orodju, c) vaje s kiji, d) vaje naraščaja s praporci. Sodelujejo razna bratska telovadna društva. 3. Nastop pevskih društev. 4. Karusel, streljanje, umetalni ogenj, ples itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Prosti vstopnine so: „Sokoli", gasilna in druga društva v kroju, vsa sodelujoča pevska društva in otroci.
Odbor.
— Člani šišenskega „Sokola"
se zberejo jutri točno ob 3. uri v telovadnici, odkoder odkorakajo na dirkališče.
— Prodaja kavarne. Gostilničar Avgust Zgur iz Spodnje Šiške je kupil kavarno g. Josipa Dami-scha v Novem mestu. Damisch prevzame kavarno Kasino v Ljubljani.
— Star grešnik. Berač Valentin Podobnik z Vrhnike je bil že 44krat kaznovan zaradi raznih deliktov. Ko so ga te dni hoteli aretovati, proti-vil se je z vsemi silami in orožniku bi se bila godila slaba, če bi ne bil dobil nujne pomoči.
— Strela je udarila v ponedeljek v dvojni kozelc posestnika Mihaela Skubica v Št. Vidu pri Za-tični, da je z vsem žitom in drugimi stvarmi pogorel do tal. Škode je 3400 K. Skubic je bil zavarovan za 2000 K.
— Vodstvo kmetijske šole na
Grmu nam piše: Po raznih časnikih se nahaja notica, da je dne 17. t. m. tukaj na Grmu en učenec (gojenec) utonil. Prosimo vas vljudno, da izvolite v cenjenem vašem listu objaviti, da utopljenec Matija Lamovšek iz Orehovice pri St. Janžu ni bil učenec (gojenec) tukajšne šole, ampak vrtnarski učenec, kateri se je na šolskem vrtu vrtnarstva učil.
— Smrten padec- 551etna Marija Dolenc iz Železnikov je v gozdu, kjer je nabirala suhljad, padla z glavo na neko skalo tako nesrečno, da je v kratkem umrla.
— Bled napreduje. Piše se nam z Bleda: Naš kraj se je začel polagoma oživljati. Tu in tam srečaš že tuje obraze, kar kaže, da se je nova sezona pri nas začela. Stanovanja so večinoma vsa oddana. Glavni naval tujcev pa pride — kakor vsako leto — začetkom julija. Letos še Čakajo morda odprtja naše železnice, J$a-tera se izroči prometu dne 16. julija. Naš kolodvor stoji na najlepšem prostoru v Zaki, odktder se vidi po ce-
lem jezeru. Razume se, da so začeli tudi drugi zidati tukaj svoje hiše in vile. Svet se je podražil in kmalo se bo dobiti za drag denar kaj prostora za kako vilo. Najlepši in največji hotel ob novem kolodvoru je sezidal znani narodnjak in naš župan gosp. Jakob Peternel. Imenuje se hotel „Triglav", kateri se slovesno odpre v nedeljo dne 1. julija. Ta hotel vstreza vsem modernim zahtevam. Ima po vseh prostorih acetilensko luč m vodovod v obeh nadstropjih. Spodaj v pritličju je velika veranda s prekrasnim pogledom na celo jezero, potem več gostilniških sob najbolje opravljenih, v I. in II. nadstropju pa je 22 sob za prenočevanje tujcev. Ce tudi je hotel moderno zgrajen in urejen, vendar se ni nikomur bati, da bi bil zaradi tega vstop dovoljen samo posebnim gostom in da bi gostilničar imel previsoke cene. Ne, nasprotno. Vsak gost, bodisi domačin ali tujec, gospod ali kmet je dobro došel in1 vsakdo bo tudi zadovoljen odšel. Saj je gostilničar Peternel znan daleč na okrog po svoji gostoljubnosti in po-strežljivosti že iz prejšnjih časov in upati je, da se bodo njegovi stari znanci in nekdanji gosti tako radi zbirali v novem hotelu, kakor so radi hodili v staro gostilno k njemu. Kakor je že prej slovel zaradi izvrstne kuhinje in pristne pijače — pri zmernih cenah, — tako se je tudi zdaj preskrbel z najboljšo dolenjsko kapljico in s Češkim pivom. Da se bo dobilo vedno kaj okusnega iz kuhinje za prigrizek, se razume samo ob sebi. Odprtje hotela se bo vršilo v nedeljo dne 1. julija kar najsloves-nejše. Godba je naročena iz Ljubljane znan mešan pevski zbor je tudi napovedan, gostilničar bo pa postregel z najboljšim iz kuhinje in kleti. Upati je torej, da bo vsak obiskovalec z duševnim in telesnim užitkom lahko popolnoma zadovoljen.
— Srborit božji namestnik je
kaplane Matevž Sušelj v Vipavi. Od procesije sv. Rešnjega Telesa je spodil vipavske ognjegasce in dva zastopnika obč. odbora. Ognegasci so se udeležili imenovane procesije v civilni to je v svoji narodni praznični obleki, ker jih je pred kratkim „Domoljub1* napadel, da hodijo za procesijami s Čeladami pokriti, kar se ne spodobi. Ognjegasci so tej zahtevi hoteli ugoditi, zato so prišli v svojih navadnih oblekah, a kaplanu to ni bilo prav in jih je kratkomalo odstranil. Občinska odbornika kot zastopnika najvažnejše trške korporacije je Pa hotel postaviti za Marijino družbo, vsled česar sta takoj stopila iz vrst. To kaplanovo postopanje je obsojalo vse občinstvo in je imelo tudi Čisto prav! Omenjamo, da je kaplan Matevž Sušelj prav čisto Jegli-čeve šole in da je še ves prevzet duha, ki so mu ga vbili v glavo v ljubljanskem lemenatu.
— Nemškutarski redar slovenskega trga. Trg Vransko je slovenski in se tistih par nemškutarjev popolnoma izgubi v ogromni slovenski večini. Kljub temu imajo na Vranskem nemškutarskega redarja Jurjev-ca. Ta človek je 17. t. m. nahrulil neke slovenske tujce, ki so se ponoči popolnoma mirno sprehajali po trgu, z besedami: „Stili sein, machen Sie keine Ruh^siorung!" Pretil je z aretacijo in mu je bila zlasti neka go-spica jako všeč, da bi jo aretiral. Ko je med tem neki domači fant zakričal „auf", lotil se je Jurjevec, ki je bil videti precej pijan, zopet slovenske družbe, in grozil znova z aretacijo, češ da je že veliko tujcev are-toval (najbrž zato, ker so slovenski govorili!). Od trškega predstojništva Vranskega pričakujemo, da takega redarja, ki dela sramoto slovenskemu trgu, ali primerno pouči, kako se ima obnašati, ali ga pa odstrani, kar bo morebiti boljše zdravilo ter nastavi moža, ki bo zmožen opravljati redar-sko službo.
— Star denar so našli v Pod-sredi na Štajerskem. Denar je iz let 1763, 1790, 1800, 1812 in 1815.
— Pod vlak je prišel v Gorici
na kolodvoru 301etni Anton Zidanic iz Trsta. Razmesarilo in raztrgalo ga je tako, da je čez eno uro umrl.
— Dvojna  smrtna obsodba
dvignjena. V zadnjem porotnem zasedanju v Trstu sta bila Anton Vitez in Ivan Tul obsojena na smrt zaradi zavratnega umora. Najvišje sodišče je pa smrtno obsodbo dvignilo in odredilo novo razpravo.
— Zaradi ljubezni v zapor.
Avgust Duben v Trstu je izbil svoji ljubici Ivani Ivanisevič oko. Ker se pa dekletu ljubezen kljub temu ni nič ohladila proti brutalnemu ljubimcu, da je zanj boljše pričala kot bi bilo treba, je bila obsojena zaradi krivega pričevanja na 14 dni zapora.
— Prijeti anarhisti. V Voloski
so prijeli orožniki pet oseb, pri katerih so našli anarhistične spise. Vseh pet je Italijanov iz Ttalije.
— Društvo „Svobodna šola"
BU Dunaju šteje po najnovejši statistiki 28 podružnic s 6000 Člani. *
— Shod kmetijskih potovalnih učiteljev in drugih strokovnjakov v Dalmaciji.  Dne 6. julija
t. 1. je v Zadru sestanek vseh slovenskih, hrvaških in italijanskih, t. j. spodnještajerskih, kranjskih, goriško-gradiščanskih, istrskih in dalmatinskih kmetijskih potovalnih učiteljev in drugih kmetijskih strokovnjakov radi medsebojnega spoznavanja, zlasti pa, da se rešijo sporazumno razna važna kmetij.-k a in druga vprašanja v svrho enotnega postopanja glede povzdige posameznih kmetijskih panog. Potoma napravijo udeležniki poučno potovanje po Istri, Dalmaciji in deloma tudi po Bosni in Hercegovini. — Iz Kranjskega se tega važnega shoda udeleže gg. ravnatelj G. Pire, mlekarski nadzornik J. Legvart in deželni vinarski komisar Fr. GombaČ.
— Izletnikom se priporoča hotel „Klotilda" v Pečinah pri Sušaku. Lastnica je Slovenka. Več v današnjem inseratu.
—" Sreča je poiskala nekega ljubljanskega solicitatorja; zadel je drugi dobitek pri dne 21. t. m. izžrebani državni loteriji znesek 34.000 kron in sicer na št. 389.357. Kdaj tudi Bog skozi veliko okno pogleda reveža.
— Dva izredna aretovanca sta
bila prijeta danes ponoči po mestni policiji. Oba sta imela osem nog. Da pa cenjeni bralci ne bodo mislili, da so bile to kake abnormitete, jim brez ovinkov povemo, da sta bila ta dva ponočnjaka, konj in mlada lisica. Konja je prijel stražnik na Dolenjski cesti in ga potem oddal čez noč v neki hlev, zvitorepka pa je priskakala po Fran Josipa cesti. Le-ta pa je morala noč prespati v mestni špehovki. Danes sta se že zglasila lastnika obeh in dobila „krokarjeu nazaj.
— Tatvina. Dne 19. t. m. je bila domobrancu Antonu Papežu v vojašnici ukradena debela, srebrna verižica, ki je imela za obesek tolar Marije Terezije.
— Za kresno nedeljo se je
preskrbel. Danes ponoči je dosedaj še neznan tat pokradel ge. Frančiški Pelčevi v Kopaliških ulicah 12 kokoši, vrednih 32 K. Dvonožni lisjak j*e kokoši kar na mestu poklal, potem jih pa odnesel v svoj brlog.
— Dezertiral je včeraj prostak ces. in kr. 27. pešpolka Fran Anton Luttersdoržer iz Algersdorfa pri Gradcu.
— Nevaren strel. Ko je dne
20. t. m. ob polu 11. dopoldne rakov-niški vrtnar Andrej Paulin nabiral na vrtu jagode, je mimo njega prifrčala krogla in obtičala v cvetličnjakovi strehi. Kdo da je streljal, še ni dognano.
— Čigava SO drva? Pred nekaj dnevi je pripeljal neki voznik na dvorišče baron Lazarinijeve hiše v Gosposkih ulicah št. 10 seženj drv, jih tam zmetal z voza in odšel. Ker drv v hiši nobena stranka ni naročila, so bila vsekako tja pripeljana po pomoti. Lastnik naj pride ponje.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Heb 10 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25, v Kočevje pa 10 zidarjev. Iz hrvatskih šum je došlo 25 te-sačev.
— Izgubljene in najdene reči.
Žena poštnega sluge Frančiška Gri-leva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 24 K. — Najdena so bila očala. Lastnik jih dobi na osrednji policijski stražnici.
— Kvartet ljubljanskih šram-ljev koncertuje jutri, v nedeljo, dne 24. t. m. na vrtu gostilne pri „For-tuni" v Litiji. Pričetek ob polu 5. uri popoldne.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v hotelu pri „Južnem kolodvoru" koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Jutri dopoldne v restavraciji pri „Novem svetu" zajtrkovalni koncert. Začetek ob 10. uri. Vstopnina prosta.
Najnovejše    novice. —
Mandat odloži drž. poslanec baron Roki tan s ki, vodja „bauern-biindlerjev" ter se posveti notarijatu.
— Tridnevni splošni štrajk, ki ga nameravajo uprizoriti socijalni demokrati v prilog volilni reformi, je zbudil tudi zvezo delodajalcev, ki je razglasila, da za ta slučaj vsi delodajalci odslovijo delavce za celi teden.
— Maroški sultan je podpisal zapisnik o konferenci v Algeci-rasu. S tem je ta zadeva definitivno končana.
— V angleški zbornici je vprašal delavski poslanec Thorne ministra zunanjih zadev, ali hoče delovati na to, da se diplomatične zveze z Rusijo zaradi dogodkov v Bielo-stoku prekinejo. Minister je odgovoril kratko: „Ne!"
— Egiptovski kedive je prišel na Dunaj.
— Podmaršal grof Beck je dobil povodom svojega jubileja veliki križ francoske Častne legije.
—   V   Buffalovega Indi-anca se je zaljubila na Dunaju
lepa, 18 letna hčerka železniškega uradnika Amalija Beneš ter pobegnila ž njim v Budapešto. Ker je Indijanec že imel ženo svojega rodu in otroka, živeli so vsi štirje skupaj kot složna rodbina. Dasi je zaljubljeno dekle naznanilo svojim staršem, da se zastrupi, ako bi jo hoteli odvzeti njenemu Indijancu, vendar so prišli starši v Budapešto ter jo po hudem upiranju odvedli domov.
* Avstrijski načrti. Naučno ministrstvo je odredilo, da je na hrvatski in na italijanski gimnaziji v Zadru napraviti tečaje za albanski jezik. Ker v Avstriji sami živa duša ne potrebuje tega jezika, ni dvoma, da si hoče država vzgojiti ljudi, ki jih bo lahko porabila, kadar pride Albanija v avstrijsko sužnost. Da, dalekosežni so avstrijski načrti in merijo na to, da postanejo balkanski narodi pod-ložniki Avstrije in ne svobodni in neodvisni.
* Velikansko rebro je dobil muzej v Dubrovniku. Dolgo je šest in pol metra in tehta 3 kvintale. To rebro je ogromnega kita, ki so ga ulovili v goaskonjskem zalivu. Neki Dubrovčani, nastanjeni v CardirTu, so kupili rebro za 12 funtov šterlingov (288 K; in je poslali domov.
* Čudna Strela. Blizu Bos. Gradiške je udarila strela v ženo Omerja Šahomerovića sredi ceste, ko se je vračala domov. Strela ji je raztrgala obleko na kose, odtrgala od uhana polovico cekina ter vrgla ženo v jarek, kjer je nekaj časa nezavestna ležala, potem pa se je vstala ter šla, dasi skoraj popolnoma naga, nepoškodovana domov.
* Dohodki japonskega cesarja. Mikadova civilna lista znaša 7 milijonov K. En milijon dobiva iz Kitajske. Pred desetimi leti je dobil za vojno darilo 40 milijonov. Njegovo privatno premoženje znaša 80 milijonov. Celokupni letni dohodki znašajo 14 milijonov. Ker sestoji njegova rodbina iz 60 oseb, izmed katerih jih je 14 oženj enih, potem ti dohodki niti preveliki niso.
* Ameriški re porte rji. Indijski princ, Moharadjah iz Barode, je prišel nedavno s svojim dvorom v New York. Njegov prihod je bil že prijavljen, in ko je stopil na suho, ob-sulo ga je kakih 50 oseb. Bili so to poročevalci raznih listov. Vsak je imel svojo prošnjo ali vprašanja za princa. Najprej je moral princ mirno stati, da ga je poročevalec „AVorlda**^ fotografiral: ko je bil gotov, je stisnil princu popolnoma familijarno roko ter se poslovil. Pristopil je drugi reporter, ki je prosil za interviv, tretji mu je ponudil 2000 dolarjev za lastnoročno spisan članek, četrti za avto-graf. Princ je bil ves zmeden, ter je končno planil v prvo bližnjo kočijo z ženo ter se odpeljal v hotel. Toda kako se je prestrašil, ko je videl, da ga Čaka pred hotelom zopet kakih. 50 reporterjev. Princ je naravnost bežal po stopnicah v prvo nadstropje, re-porterji pa za njim. Začel je ves zmeden kričati in psovati, a reporterji so flegmatično čakali, da ga mine jeza. Končno si ne vedel drugače pomagati, kakor da je zbral okoli sebe vse reporterje ter jim na vsa vprašanja odgovarjal. To je trajalo tri ure. Nato je še moral dovoliti, da so princezinjo fotografirali ter vsem po ameriškem običaju stisniti roko. Drugo jutro je izmučeni princ spremenil svoje stanovanje in ime, nakar je Šele imel nekoliko miru. Zaklel pa se je obenem tudi, da ne pride nikoli več v Ne\v York.
* Čudne Sanje. „Osservatore Romano** je prinesel sledečo, malo verjetno vest: V vasi Tittigmanno blizu Pise je zadnje čase neka deklica pogosto sanjala, da ji nekdo pravi, da je pod kuhinjo domaČe hiše pokopano truplo neke svetnice. V začetku ni nihče hotel verovati njenemu pripovedovanju, a končno so le začali kopati. V globočini par metrov so našli popolnoma ohranjeno truplo ženske, kakor da bi spala. Vest o tem se je hitro razširila. Poklicali so učenjake (?), ki so zadevo preiskali in prišli končno do prepričanja (V), da je najdeno telo blažene Ckerardeske, ki je bila leta 1200 pokopana pri tej vasi. Truplo prepeljejo v Piso.
* Draga tožba. Odvetnik dr. Stimmer na Dunaju, ki je zastopal koburško prmcezinjo Lujizo v njeni pravdi proti možu, je zahteval 79.940 kron honorarja. Sodišče je vkljub protestu novega zastopnika princezinje dr. Frischauerja, Stimmerjev stroškovnik odobrilo.
* Ponesrečena vaja ognjegasce v. V Eitafu pri Siegburgu je stanoval v ondotnem glavnem hotelu neki komercijski svetnik iz Kolina. Povodom neke ognjegasne slavnosti je dovolil lastnik hotela ognjegasoem, da smejo imeti pri hotelu vajo ter je določil veliko sobo z dvema odprtima oknoma, v katero smejo ognjegasci splezati, kakor da bi v hotelu gorelo. Vse je šlo gladko. Naglo je splezal najspretnejši ognje gaseč v drugo nadstropje ter skočil skozi odprto okno v sobo, in sicer v — spalnico ime-
novanega komercijskega svetnika, ki je imel slučajno tudi odprto okno. Prestrašeni gost je skočil iz postelje, ker je mislil, da je prišel ropar skozi okno, planil je v sami srajci v drugo sobo ter po stranskih stopnicah na dvorišče, glasno klicaje na pomoč. Ognjegasec pa je mislil, da je gospod skočil v drugo sobo po revolver, zato jo je še hitrejših krač pobral iz sobe, a na dvorišču sta trčila s pregnanim komercijskim svetnikom zopet skupaj, nakar se je zmota pojasnila.
* Čegavi so ostanki po gostilnah? O tem vprašanju je nedavno razpravljalo sodišče na Dunaju. Natakar neke gostilne j e zbiral ostanke jedi. ki so ostali gostom ter jih nosil domov, kakor je izjavil, za svojega psa. Gospodar ga je za to takoj in brez vsake odpovedi odpustil iz službe, radi česar je natakar tožil gospodarja. Sodišče je imelo rešiti vprašanje, komu da pripadajo ostanki jedi? Sodišče je razsodilo, da je jed lastnina onega gosta, ki jo je naročil in plačal. Ako je kaj preostalo, je to znamenje, da nima to za gosta več nikake vrednosti. S tem, da je natakar vzel take ostanke, ni storil nika-kega prestopka, radi katerega bi ga moral gospodar odsloviti brez odpovedi.
* Zoper Staranje. Zoper prerano staranje navaja dr. Weber, ki je nad SO let star, vendar telesno in duševno krepak in svež, sledeče. „Neprestano delo, zmernost in življenje brez posebnih muk.u Za zgled navaja Hufelanda, ki je vkljub napornemu delu dosegel 74 leto, nadalje Tiziana, Michelangela. Soibkla, ki je v 90. letu še pisal tragedije, končno še Viljema I., Moltkeja, Bismarka in Gladstona, ki so vsi delali, ostali duševno sveži. Mnogokateri sloveči možje (n. pr. Molt-ke, Kant) so bili v mladosti zelo slabi, a so držeči se strogo znanstvenih predpisov, premagali svojo slabost ter dočakali visoko starost. Vsak človek pa bi moral imeti razen svojega stanovskega poklica kako postransko zanimanje, malo pasijo, kakor obdelovanje vrta, hojo na hribe, zbiranje starin in umetnin itd. Na ta način ne postane življenje preveč enolično in to pospešuje tudi prebavo in redno krvno cirkulacijo.
* Higijena lepote. Anglež dr.
Brown dokazuje, daje ženska lepota največ odvisna od hrane. Na barvo kože. predvsem lica. vpliva glavno prebava želodca. Najmanše motenje v prebavi kvari kri in slabi delovanje živčnega sistema. S tem pa je vedno tudi v zvezi sprememba lica tako glede barve kakor oblike. Nekatera hrana daje koži poseben sijaj, kar utrjuje mišice; zopet druga jedila vne-majo kožo, a meso delajo brezbarvno. rVečina žensk je preveč", pravi dr. Brown. Za ženske, ki ne delajo težko je popolnoma dovolj trikratna hrana na dan. Ako ima želodec preveč posla s prebavo, postane barva kože i*umenkasta. Caj in kava delujeta neugodno na barvo kože. Najbolj priporočljive so sledeče hrane: ostrige, jajca, pomoranče, piščanci, jagnjetina, teletina, mleko, špinača, kumare, jabolka, hruške, smokve, grozdje in jagode. Lepoti škodljiva pa je sledeča hrana: gos, govedina, svinjetina, sardine, morski rak, kapus, kaifijola, redkev, črešnje, slive in kostanj. Pijača lepote le edino voda.
* Bratomor. V Medvidju v Dalmaciji sta živela brat Pasal in Andrej Sarić že mnogo let v smrtnem sovraštvu ter sta se pri vsaki priliki pretepala. Na kraljevo letos je gnal Andrej svojo čredo na bratov pašnik. Pritekel je brat Pašal ter se začel kregati. V nadaljnem prepiru je zgrabil Pašal pištolo ter brata ustrelil, ki je šele v osmih dneh v strašnih mukah umrl. Porotniki v Zadru so bratomorilca obsodili v šestletno ječo, a državni pravdnik se je pritožil zaradi prenizke kazni.
* Morala V Italiji. Kakor znano, je bil bivši italijanski minister Nasi zaradi poneverbe več stotisoČakov državnega denarja obsojen v večletno ječo. Vrhovno sodišče je sedaj zavrnilo njegov priziv proti obsodbi. To pa je po Siciliji provzročilo veliko razburjenje. V volilnem okraju obsojenca, v Trapaniju, so priredili velike demonstracije proti oblastim. Zavili so v Črno vsa okna in svetiljke, zaprli vse trgovine ter priredili velik ljudski shod, na katerem je več govornikov, med njimi tudi mestni župan, proslavljalo zasluge bivšega ministra Nasija. Mestni zastop je sklenil soglasno v znak protesta odstopiti.
* Proti Alici Roosevelt. „Petit Parisien" je priobčil zelo oster članek proti hčeri ameriškega predsednika Alici Roosevelt-Longworth. V članku je rečeno, da so da Alica na svojem potovanju sprejemati in pozdravljati, kakor da je član kake kraljeve rodbine, ne pa hči moža, ki se bo v treh letih umaknil v privatno življenje, članek je povzročil veliko senzacijo.
It**-* Kdaj postane  dekle stara
derica? V tem oziru so mnenja jako različna, kakor piše neki francoski list. Nekatera mnenja so uprav grozna,
druga pa nasprotno galantna, vendar nobeno ni tako merodajno, da bi se mogel človek ravnati po njem. Kljub temu je morala pariška mestna uprava oncijalno določiti, kdaj postane dekle stara devica. Pred kratkem je neki dobrotnik zapustil veliko premoženja, čigar letni čisti dobiček se naj razdeli med dekleta in mladeniče, ki se niso hoteli poročiti, da morejo vzdr-žavati roditelje. V oporoki je bila označitev dobe dotičnika jako nejasno izražena. OdloČiti je moral torej prefekt, katere ženske se štejejo še med dekleta in kateri moški med mladeniče. Prefekt je odločil nagrade dekletom in mladeničem v dobi do 30. leta. Parižanke s tem odlokom niso nič kaj zadovoljne.
* Ker je bila tena na plesu.
Iz Hamburga poročajo : Oetrt leta poročeni 231etni mornar Herman se je vrnil iz daljšega prekomorskoga potovanja te dni domov, a ni našel žene v stanovanju, ampak na nekem plesu. Vsled tega je bil tako ljubosumen, da je ustrelil njo in sebe.
* Grozen Zločin. V Hannovru so našli truplo nekega 351etnega Mendla grozno razmesarjeno, lobanja je bila izdolbena, ušesa in nos porezani; tudi drob je bil iztrgan. Orožniki so našli srce, jetra in obisti v stanovanju kmetskega sina Grasla kuhane na krožniku. Grasl noče govoriti. Tudi najkulturnejši severni Nemci niso zgol angeli.
* Hvaležni sultan. Turški sultan je pozval nedavno berolinskega profesorja dr. Bergmanna, da mu ozdravi tretjo hčer, princezinjo Refi-jeh. Bergmannu seje zdravljenje posrečilo in sultan ga je v zahvalo imenoval za Častnega profesorja medicinske akademije in za častnega prima-rija bolnišnice Hamidie. Vrhu teh odlikovanj pa je dobil še 90.000 niark honorarja.
* Sam se jeobdačil. Večkratni
milijonar v San Frančišku, Ralph Weill je star samec, ki pa je mnenja, da se morajo samci obdaČiti. Ker pa tak zakon še ni sprejet, ob-dačil se je prostovoljno sam na ta način, da priskrbi vsako leto 5000 siromašnim ženam potrebno obleko.
* Sežiganje mrličev. Na daljnem severu so cerkveni predstojniki le modernejši ljudje kakor pri nas. Skof Borga v Helsingforsu je v sporazumu s svojimi duhovniki dovolil, da smejo mrliče sežigati. Mestni senat je nato takoj  zgradil krematorij.
* 19krat pobegnila. V Ham-bachu je neki Klein dal v Časopis sledeči oglas: Svarim vsakogar, naj moji ženi, ki mi je že lJJkrat pobegla, ničesar ne daruje, ne posodi in ne veruje." Upati je, da bo vztrajna žena slavila s svojim možem še 25kratni jubilej — pobega.
Žrtve škofoma tiranstua.
Razprava o sorski aferi se je nadaljevala včeraj popoldne ob Štirih.
Najprej sta bila zaslišana zve-denca gospoda c. kr. svetnik Ivan Franke in prof. Vesel, da sta izrekla svoje zvedeniško mnenje o anonimnem grozilnem pismu. Oba izvedenca sta izjavila, da je po njihovem mnenju pisava v anonimnem pismu in puskusna pisava Peternelova od ene in iste roke. Najti je sicer značilne razlike med obema pisavama, ki pa po mnenju zvedencev ne pridejo v pošte v.
Zagovornik g. dr. Konrad Vo-dušek predlaga nato zaslišanje novih nepristranskih prič, ki bodo vso sedaj še vedno nejasno zadevo pojasnile natanko. Izpovedbe prič Sušnika, Crona, ter orožnikov Mačka in Korošca in drugih se glede dogodkov pred šolo in zlasti glede Luštreka ne soglašajo, marveč si celo ostro nasprotujejo in ne ujemajo med seboj. Da se te prezani-mive nejasnosti in ta nasprotja docela pojasnijo, naj se zasliši pred vsem župnik Berce, ki bo pojasnil zgodovino in vzroke rabuke. Ce se je klicalo Sušnika pred sodnijo, naj se zasliši tudi župnika Berceta, ki pač sam najbolj pozna zgodovino vse te žalostne zadeve
Obtoženec Luštrek se zagovarja, da se je on v kritičnem momentu držal kljuke z vso silo, da so ga tedaj, ko je prišel ključavničar s S volj-šakom odpirat vrata, prijeli trije orožniki, eden za vrat in dva za obe roke, katere sta mu tudi takoj ovila z verižico. Potem so ga trije orožniki z največjo silo odtrgali od vrat in potegnili čez tri stopnice. V tem, ko se je lovil po stopnicah z rokami, ko se je pri tem zaobrnil na desno stran, ga je sunil od zadaj stražmoj-ster Mack, ne da bi on prijel za njegov bajonet. Tega sploh ni mogel storiti, ker je bil uklenjen na obeh rokah in v popolni oblasti dveh silovitih orožnikov.
Da je ta zagovor od konca do kraja resničen, o tem naj se zaslišijo vse pozneje navedene pri£e, ki bodo tudi pojasnile dogodke med Francetom Bukovcem in drugimi tremi orožniki.   Tudi France Bukovec ni
delal nobenemu orožniku sile. Pač pa se je tudi on edinole držal in oklepal z vso silo šolske kljuke, ko je pa prišel ključavničar pred vrata, so ga pa trije orožniki sunili od vrat, z vso orožniško neusmiljenostjo, da se je lovil med množico iz rok v roke. Potem mu je neki orožnik, ko so ga vsi trije zopet zgrabili, izpodmaknil nogo, da je vsled tega zletel na tla, in ko je bil na tleh, ga je eden izmed orožnikov tiščal za vrat, drugi mu potiskal glavo v sneg in tretji mu uklepal roke. Če se je v tem žalostnem položaju dotaknil kake puške, ne more vedeti.
Tak je zagovor Franceta Bukovca.
In tudi Vence 1 j Bukovec in Marija Bukovec nista prav nič kaznivega zakrivila, ampak boječ se za brata, ležečega na tleh in vsega uklenj enega prosila orožnike, naj ne uklenejo brata, ker ni ničesar nikomur storil. Prosila pa sta šele potem, ko je bil Luštrek zaboden in jih je preletel grozen strah pred orožjem.
Vse te zagovore bodo potrdile tele priče: Fran J are, Jakob Kole n c, Anton G r m e k, Janez Krek, Matevž Simič, Martin Ločnikar, Janez Potočnik, Janez Gaber, Franc Svoljšak, Jožef Kušar, Jakob Trobec, Gregor Jesenko , Ivana D o b r e , Jakob Malenšek, Tomaž Hribernik, Franc Kušar, Jakob RastovČan, Josipina Č e r -tanc, Marija Erbežnik, Barba Kopač, Anton Svoljšak, Valentin LoČnikar, Janez Potočnik, Anton K u r a 11, Valentin Ločni-kar, Franc Šusteršič, Fran 2 Kožu h, Franc B r u c k , Janko S o d -nikar, Peter Košenina, Jakob Trobec, Franc Jenko, Janez Hafner, Janez Kožuh, Jožef Kalan, Janez Starman, Tomaž Hribernik, Valentin Dolenec, Neža Dermota, Pavel Ferlec, Anton Eržen, BlažDolinar, An-drej Pod vis, Ivan Ferlec, Janez Č a r m a n, Janez Belec, Gašper Jamnik, Janez Jenko, Jože Kušar, Jože Svoljšak, Franc Erbežnik, Franc Šusteršič jun., Frana Knific, Ana Dol in ar, Marjana Gašperlin, Anton Gaber in Jakob Gaber.
Obtoženec Kavčič se je ves čas samo mirno sprehajal, pogovarjal se z ljudmi in gledal, kaj se godi. Ko je prišel ključavničar in je nastal glasen vrišč, je odšel v gostilno k Stirnu. To potrdijo lahko priče Franc J ar c, Franc Šusteršič, Franc Drešar, I. Zelenec in Anton Kur al t, ki so bili ves Čas v njegovi družbi. — Ženski K n i f i c in D o lin ar bosta povedali, da nista nikdar Svoljšaku govorili o Kavčiču, kar Svoljšak trdi, daje zvedel od njih, namreč da je Kavčič hujskal ljudi k uporu. Svoljšak si je to vse na lepem izmislil, ker se mora dognati glede njegove verodostojnosti v drugih točkah njegove katoliške izpovedbe. Glede pisave pretilnega pisma naj se pokličeta druga dva zvedenca, ker so se zaslišanima dvema izvedencema že večkrat — vsaj tako se je zagovorniku zatrjevalo od več strani — primerili slučaji, da sta oddala radi pisave z vso gotovostjo za obtožnice neugodna mnenja, ki so bila pa napačna, kakor se je to natanko dognalo pri dotičnih razpravah. Že večkrat se je tema gospodoma — to pa seveda vkljub najboljši njihovi vesti, vednosti in znanosti — prigodil tak neprijeten „čudež". In radi tega naj se pokličejo še izvedenci v pi-smarstvu, ker so ta mnenja prav gotovo prešibke indicije. G. zagovornik dr. Konrad Vodušek. poudarja v svojem govoru, da stavi vse te svoje predloge na izrecno željo obtožencev. Kar se tiče gg. orožnikov, ki danes nastopajo pred sodnijo kot jako ljubeznive priče, mora priznati vsak, da so dne 30. oktobra pr. L nastopili ne samo strogo, ampak naravnost brutalno. Da Mak ni miril ljudi, in da ni dal nikakega povelja v imenu postave na razid ljudi, to je dokazana stvar. Vkljub temu pa še danes pre-ljubeznivi orožnik Mak to trdi, dasi gaje glede tega zapustil celo ex-župan Svoljšak, njegova desna roka pri pričevanju. Tu imamo prvo in sicer zelo hudo sumljivost v Makovi iz-povedbi, ki se je tekom preiskave sploh izpreminjala od meseca do meseca. On je napisal nad osem ovadb čez vse te dogodke in že iz tega se vidi njegova vestnost in natančnost. Danes pa so orožniki tudi v obče izpovedovali jako različno. Gegav vp liv je tukaj deloval, se seveda ne da kontrolirati. Resnica pa je, da so orožniki sploh jako nezan eslj i ve priče. Pri vsaki taki ali slični stvari so sami najbolj udeleženi na stvari sami, saj jim preti vsak hip disciplinarna preiskava, kar je sicer popolnoma v redu, ker sicer bi se bilo teh ljudi še bolj bati. Tudi tile gospodje orožniki pridejo v preiskavo. Njihove izpovedbe smatrati je le kot samoobrambo, s katero skušajo oprati sebe pred sodiščem in pred javnostjo, ki se je zgražala nad njimi in njihovim postopanjem. Ker vlada torej v ceh ti
stvari prava orožniška nejasnost in znana nezanesljivost, naj se sliši tudi vox populi, vox dei, to so nove nepristranske priče. Te bodo razjasnile ves položaj in razvidno bo potem, da so se sedanji obtoženci le potegnili za svojega župnika in da niso imeli pri tem nobenega slabega namena, da niso zakrivili pri tem blagem delu prav nič kaznivega, marveč da so le drugi faktorji uganjali tisti dan grde in nezaslišane — nepostav-nosti.
G. državni pravdnik dr. Kremžar je mnenja, da so dosedanje priče pojasnile natanko ves položaj. Orožniki nimajo nobenega interesa lažnjivo govoriti. Ti so bolj zanesljivi kot vsaka druga priča. Orožniki so v službi države kot sodniki in nimajo vsled svoje dolgoletne službe izredno bistvo oko pri takih prilikah, kot je bila v Sori. Protivi se vsem predlogom g. zagovornika ter tudi preložitvi razprave.
G. dr. Vodušek se čudi g. državnemu pravdniku, da se protivi njegovim predlogom. Kajti luči in jasnosti je prav zelo treba v vso to dosedaj megleno kazensko zadevo in ravno to jasnost bi moralo v prvi vrsti želeti tudi visoko državno pravd-ništvo! Berce je ves čas mirno in vestno služboval v »ori. Naše slovensko ljudstvo na Kranjskem pa dandanes nima še takega poguma, da bi se brez posebno tehtne ga vzro-k a uprlo svojemu škofu, kar se je zgodilo sedaj v Br četo vi aferi. Kar se tiče orožnikov, so že neštete razprave pokazale njih strahovito nezanesljivost v pričevanju. Orožniki pač branijo s svojim pričevanjem le svoje postopanje In bolj če so postopali brutalno, bolj se morajo potem braniti. G. zagovornik vzdržuje Lu-strekovo trditev in izpovedbe daje orožnik M a k 14 d n i p r e d k r i t i Č n i m dnevom svojega tedanjega prijatelja Luštreka večkrat nagovarjal, naj se le upro in potegnejo za župnika Brceta, češ takega župnika ne boste več dobili. To so Luštrek in ljudje potem res storili in sicer popolnoma v postavnih mejah, če tudi zelo razburjeni.
In Če so se Sorani in zlasti današnji obtoženci potegovali edino le za svojega dušnega od škofa preganjanega pastirja, zakaj so se mu nastavljali bajoneti na prsi, zakaj se je rabila najhujša sila brez usmiljenja in brez vsake prizanesljivosti. Tako se postopa s tatovi, z lopovi, z roparji in drugimi za človeštvo nevarnimi elementi, nikakor pa ne s preprostim ljudstvom, ki se postavi v bran zoper škofove nepostavne muhe in zoper nečuveno oblast, Bog ve od kod na Kranjsko došlega glavarja, ki je sedaj že pri dveh prilikah napodil orožniške bajonete na naše slovensko prebivalstvo. Te krutovlade mora biti konec prej ali slej — tudi na Kranjskem!
Končno prosi zagovornik, naj se njegovim predlogom ugodi. S tem se bode obtožencem dalo ubraniti se pred orožniškimi izpovedbami, katere se morajo umakniti pred izpovedbami petdesetih nepristranskih gledalcev tega žalostnega in krvavega dogodka.
Po daljšem posvetovanju razglasi g. predsednik sklep sodišča, da se predlog glede novih izvedencev zavrne, zavrne tudi predlog na zaslišanje prič glede obtoženca. Ugodi se pa predlogom zagovornika dr. VoduŠka na zaslišanj e vseh od njega navedenih prič glede resničnosti zagovorov Luštreka in bratov Bukovcev. G. predsednik naznani da se razprava preloži in da se te priče zaslišijo najprvo pred preiskovalnim sodnikom, potem pa se razpiše nova razprava.
Tako je za sedaj sorska afera „ prekinjena". Do sedaj so govorili orožniki, sedaj pa bodo govorile druge obilne priče in tako se utegne ta zanimiva razprava razviti na povsem nepričakovani način. Upamo, da se obtožencem ne bode zgodila nobena krivica in da bode zmagal ljudski glas nad orožniškimi bajoneti.
* *
V včerajšnjem našem poročilu naj se Čita v zadnji koloni v 5 vrsti zgoraj „če je stal Mak za njim" in ne „Če je stekel", kakor je tam napačno tiskano. Druge tiskovne hibe niso motljive.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem«
Z nožem grozil je železniški delavec Battisto Bara 11 o v Be-lotlijevi baraki v Boh. Bistrici minerju Martinu Saliciju, ker ga je ta nazival ,.oslau. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe.
Mladi tatje. Fanta Janez Čamernik in France Bele iz Hruševega sta pri Civhovih v Gabrijah izmaknila 10 mesenih klobas, meseca listopada pa iz Laznikovega uljnaka v Stranski vasi panj s satovjem, katerega je  pomagal   tudi Franoe
Zore jesti, čeravno je vedel, da j< ukraden. Zore in Čamernik sta pa Riharju Antonu na Hruševem vzel. konjsko Česalo in dve klobasi. Šimei Hrib ar, hlapec iz Loga in France Bele sta pri Francetu Priueklu v Ltj&j vzela 12 jajc, katere so v družbi 0a. mernika skupaj zavžili. Vrhtega je p4 še France Zore ubil dve tuji kokoši na Toškem čelu in si jih prilastil Vsi Štirje tovariši so bili tatvine kti. vim spoznani in obsojeni, in sicer Ca. mernik na 6 tednov težke ječe, Belc na 4 tedne ječe, Zore na 3 tedn* ječe in Hribar na 3 dni zapora.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št >,
Vsebina: Cenjenemu slovenskemu uči. teljstvu! — Učiteljsko delo izven šole
— Naš denarni zavod. — Slovan^ učiteljska zveza. — Oblast — učitelj
— Risanje v ljudski šoli po sedanja zahtevah. — Iz naše organizacije. Književnost in umetnost. — Vestnik
— Uradni razpisi učiteljskih služI, Z Inserati.
Telefonska m uumm poročila.
Dunaj 23. junija. Snoeno gU. sovanje v   odseku   za volilno rv formo  glede razdelitve mandarina Štajerskem je pojasnil situ v* eijo na način, ki kaže, da se je Slovencem    nadejati najslabšega,   ker   so   se  v t< nemške    stranke združile in ustanovile v odseku \ Čino,   ki  zdaj   lahko   stoti kar hoče.    V posebno   sijajni luOi n se pokazali   krščanski socijalisti   in   socijalni de v kratje. Prvi, ki so vedno 1 okrog slovenskih poslancev in jim obetali  svojo   p o d p of <» jim Slovani pomorejo glede Nil Avstrijske,  so   snedli   svoje obljube.   Židovski   vodja socijalne demokracije dr. Adler. ki vedno s SustersiČeni „mavšla*\ m je tudi pridružil   nemškim nacijo) nalcem in je  glasoval za to. se potepta  pravica staje skib Slovencev. Italijani seveda  tudi glasovali zoper SI vence,   že   ker so šli Slovenci t boj za korist Hrvatom proti Itali janom. Po izidu tega glas van j a je gotovo, da te tudi načrt  za  Koroško  ne po pravi   in   da   se   u v e 1 j a v vnebovpijoča  krivica, k jo dela  vladni  načrt slo venskemu  narodu,   ak< i ne vporabi kako izredno srca stvo.   Edino   uspešno sredstvo jf obstrukcija, zlasti obotrukcija v odseku za volilno reformo. Ti je seveda   odvisna  od „lepega kluba" in če je ta ne zacn usoda  koroških   Slovencev odločena.
Dunaj 23 mnija. V današDJ! seji poslanske zbornice l nadaljuje razprava o obrtni re formi Krščanski sociiabst: z cbstrukcijo, če se ž njinri n« sklene kompromis glede dokazs sposobnosti za gostilničarje, je zbornica včeraj ta dekaz od klonila Zdaj se vrše pogajanji med prizadetimi strankami.
Dunaj 23. junija. V avstrij ski delegaciji se nadalju e da nes razprava o proračunu w strstva zunanjih del.   Gnvcrili s: Kramaf, Barnreither, Bartoli  in  David  Abrahamov s Prihodnja seja bo v ponedeljek vendar se v tej seji ne bo na J* ljevala današnja  razprava, i pride   na   dnevni  red proračun vojnega ministrstva.
Trst 23 junija. 25letni Fran Rupnik, rrdom iz Ljubljane pfl stojen v Gorico, je prišel k t-kajšnjemu nemškemu podkonzultl Otonu Mullerju in ga je prosil naj mu preskrbi v Nemčiji kako službo Ker mu je Muiler reke! da no more ničesar zanj storit je Rupnik potegnil iz žepa revolver in hotel Mullerja ustreliti. Tfl se mu pa ni posrečilo, nakar j* pobegnil. Policija ga je pozne,' našla v nekem hotelu in ga are tovala.
Stockholm 23 junija K je sestavil posebno komisijo, ima nalogo, sestaviti načrt zakon*
ire
ral:
s katerim se uvede splošna in enaka volilna pravica za poslansko zbornico in proporcionalni si stem za gosposko zbornico.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V zadnjih dneh so krmila ten-denčno smer poročila o dosedanjih uspehih žitnih rastlin, ki se baje vse prav lepo razvijajo ter obetajo dobro letino. Na tej podlagi se je vršila fluktuacija kurzov. Skušnja pa nas predobro uci, da tem poročilom ni pripisovati absolutne verodostojnosti, še manj pa izvajati iz njih posledice, da se morajo cene na ta poročila trajno ozirati. Najprej se še pred žetvijo rastlinam marsikaj kvarnega lahko pripeti — dejansko se v zadnjih dneh že poroča, da je po nekaterih ogrskih komitatih toča napravila veliko škodo — potem pa je tudi znano, da so se cene dvigale vkljub dobrim letinam! V resnici zavisi največ od tega, v kakšnih rokah se blago nahaja. Če ga imajo v lasti denarne roke, pripeti se, da blago za dalje časa izgine, ponudbe padejo pod po-vpraševano množino, za blago je pa treba dan za dnevom koncedirati po-višek za poviškom.
Pšenica je čez teden ostala do-malega na neizpremenjeni predteden->ki višini. Kvišku ni mogla, ker so ji bila zgoraj omenjena poročila na poti, odnehavati pa tudi ne, ker so postali imetelji sila rezervirani ter je prišlo blaga raje manj nego dovolj na trg. Tik pred žetvijo je to dokaj pomemben simptom, ki da o sebi misliti.
Koruza se ne more podražiti, imetelji pa tudi niso voljni dovoljevati popustov, zbog česar ostajajo cene v ravnotežju.
Oves se še dviga. Dejstvo, da se dobi vkljub doslej še nepoznano visoki ceni odjemalcev, celo silnih odjemalcev, daje imeteljem pogum, da spuščajo med velikimi pavzami posamezne vagone v konzum, ki jih seveda vedno dražje plačuje.
Sladkor ne naznanja sprememb.
Petrolej enako, dočim tendira riž jako trdno.
Olj e je tudi znova naznanilo po-viške.
Špirit notira predtedenske cene.
Poslano*)
iaznjivemu dopisunu resnicoljubnega „Slovenca" z dne 20. junija 1906.
Neki cerkniški klerikalec se je zaletel v mojo osebo v ..Slovencu" ter mi očita mnogo laži, katere mu hočem docela razjasniti. Očita mi, da sem liberalec. Da, to Vam povem, da sem bil, sem in ostanem vedno liberalnega mišljenja. Zato, ker sem liberalec, ne opravljam ljudi po časopisih, ampak vsakemu povem, kar mu gre. Nikdar pa se še nisem vtikal v reči kakega človeka, ki me nič ne brigajo. Kaj je Vam mar. če jaz zavpijem v šoli? Vi pravite celo, da se otroci kar tresejo pred menoj. Povem Vam le toliko, da v razredu med poukom sem jaz gospod. To, mislim, je dovolj. Ce imam pa tako močan gia^ sem hvaležen Bogu, da mi je dal tako trdna pljuča.
-Slovencev" dopisun je mogoče prav malo hodil v šolo, in še takrat se je obnašal tako. kakor današnji klerikalci, ki samo kriče, a store malo.
G. dopisnik, če se bo pa kak moj učenec kaj prestrašil vsed mojega kričanja v šoli, tedaj Vas prosim, pridite k meni in drage volje Vam dam nekoliko svojih las (to je namreč zoper strah), da ga boste pokadili, kajti, kakor se kaže, časa imate dovolj.
Dalje pravite, da se cele noči potikam po gostilnah. Da, prav rad pijem v svojem prostem času kozarec vina v pošteni gostilni. Mogoče pa Vam ni znano, da hodim v gostilno, kamor zahaja redno tudi neka blagoslovljena oseba (ime na razpolago), ki je pa kljub temu vsega spoštovanja vredna. Povem odkritosrčno, da velikokrat odidem jaz prej domov kakor on. če pa pijem, plačati moram sam!
Dalje: nV znamenju alkohola denuncira ljudi z liberalno maniro." V tem. stavku je več besedi, katere je nesramni dopisun le slišal, a jih ne razume. Zato Vas poživljam, da mi to poveste, koga sem jaz denunciral, sicer Vas imenujem nesramnega lažnivca. Seveda kot mož se boste podpisali s polnim imenom.
Očitate mi, da mi je nadzorovanje otrok v cerkvi preveč, in da sem stal pri procesiji pri oknu s Šopkom, toda brez vsake sveče na okrni.
Toda temu je tako: Gospod nad-^Čitelj mi je rekel, da bosta ob tedenskih mašah sama to odpravila z g- tovarišem. Zakaj tako, Vas nič ne Driga. Tudi za procesijo sem imel dopust. Dobil sem ga tudi od gospoda **dacitelja. Ta mi ga lahko da, ne bi vprašal kakega neumnega kle-
rikalca. Res je, da sem stal pri procesiji prav mirno pri oknu, in imel sem krasen šopek. G. dopisnik, gotovo Vas je moj šopek bodel v oči, in bi ga Vi radi imeli, kaj ne? Cvetice imam prav rad, in vedno jih bom še nosil. Ne razumem tega, da se spodtikate nad Šopkom in upam, da mi Bog tega ne bo Štel v greh, ker sem ga takrat imel, ko je Šla procesija mimo mojega okna, saj deklice še potresajo cvetice po poti, koder gre procesija.
SveČ tudi ni bilo na oknu. Pač se motite, Če mislite, da jih bom sam kupoval. Kaj mislite, da imam take dohodke, kakor oni, o katerih se govori, da le takrat odpro usta zastonj, kadar jim pade meso z vilic. Ko bi jaz imel take dohodke, ne bi kupil samo sveč, ampak dam napraviti žarnice. Pri svoji plači pa tega ne morem storiti, zato si pa rajši kupim večerjo za denar, katerega bi izdal za sveče. In končno, če jih tudi kupim, kam pa naj jih postavim, ker nimam svečnikov ? Ker imam pri svojem stanovanju tri okna, se mi zdi, da bi bilo najboljše, če vzamem tri iz armade Marijine družbe (saj jih je okoli 150) in bi držale v vsaki roki svečo ter gledale skozi okno. Potem bi bilo vse dobro!
Končno omenim samo to, da apelirajte na ministrstvo, Če hočete, ne samo na krajni šolski svet. Imam pa to zavest, da storim svojo stanovsko dolžnost natančno, zato ne trpim, da bi se vsak kramar ali kak filozot iz Japonskega zaganjal v me in mi kratil Čast.
Cerknica, dne 22. junija 1900.
Bajko Božič,
učitelj. •
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Bratje!
Danes, v soboto, zvečer ob 8. uri na dirkališču skušnja za rajalne vaje
z lampijoni.    Udeležite se polnoštevilno! Našo kresno veselico obiščejo tudi bratje koroški Slovenci, ki pridejo v nedeljo ob polu 5. uri popoldne z gorenjskim vlakom.
Sprejmo jih občinski svet ljubljanski z županom br. Ivanom Hribarjem na čelu ter ljubljanska narodna društva.
Bratje Sokoli se zbero točno ob 4. uri popoldne v Narodnem domu, odkoder odkorakamo z drugimi društvi vred, na Čelu Društvena godba, na Južni kolodvor. Pridite vsi!
Na z d a r !
Odbor.
Narodovo zdravilo. ia*to se sme imeu.. vat ooies-i utefcujoče, miSice m živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol*4, katero se splo&no in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      2 31—9
Eopel. Topla kopel s cesarskim boraxom je lahko v higijeničnem kakor kosmetičnem oziru za odrasle in otroke priporočljiva. Antiseptične in belilne lastnosti cesarskaga boraxa se tukaj posebno odlikujejo.
Se dobi to v sod I
885 neobhodno potrebna zobna Crfime 15
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave
Kdor ljubi kakao in čokolado, tarna bodi priporočen:
Ivana fioffa
Kandol-Kakab
ki ima najmanj tolice v iebi, j« torej najlaže prebaven, ne proveroda nikoli aaprtoeti in je  ob   najboljšem  okuau  izredno pooeni.
Pristan samo b imenom Ivan Hoff in ■ levjo varstveno anamko.
Zavoji po 1 * kg 90 vinarjev Dobiva »     > Vi » 60A > ■• povsod.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
joiljetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI, WallgMse34.
Oena lepa svetloba brei instalacije in-nevarnosti. Poraba 1*/« **« na aro. 2*6* 60
Postavno fsrovoon l«ubo |>ouMrejanJe In pe>-natiakotanje kHinlve
Edino pristen je Thierryjev
balzam
le a selena znamko „redosnica" Staroalevnu, ueprekoajiao
proti slabemu prebavljauju, krčem želodcu, koliki, kataru, pranim bolesnim, influenci itd. itd. Cena 13 niaihmh ali 6 dvojnatih atekleuic   tli  1   velik* specialna ateklenica  a   patent, zamaakom K 6'— franko.
Tiiierryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vaem ae uko starim rauam vuetjuin, rauitvam, ab-aceaom iu oteklinam vaeh vrat. Cena: 2 lončka H 3 6U se posije le proti povaetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura a tiaoei originplnih zahvalnih pisem gratis in franko V aalojri v akoro vaeh večjih lekarnah in medicinalnih d rogerijah. 405< >— 2 7
M. Joss & Lovvenstein
c. In kr. dvorna dobavitelja
praga
alkalična
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 94-7
V I     ,jani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju n r etr j Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in ! ' kate<»nih trgovinah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ast. 1 Mteklrniea se navodom 1 14.
BI gorodnemu gospodu HI. liCVKtlku,
lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 Bteklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka
i LJubljani, Resljeva cista it 1
poleg novozgrajenega Fran Jožeiove<?a rabil moatn. 48—25
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Bi-
gamični ženin iz Ljubljane-Jafe odklonjeno pristojbino prijatelja kopulanta s Trnovega pota 10 K. — Lepa hvala!
Za Vilharjev spomenik: Gospod Anton Kozlevčar, načelnik postaje v Litiji, 18 K, nabranih v veseli družbi na Mrzlici povodom izleta litijske, savinjske, šaleške podružnice „Slov. plan. društva". — Gospića Silva Praznikova na Vrhniki 8 K, nabrala v družbi treh veselih gospodov v Metliki. — Gosp. J. Milavec, podpolkovnik v Toplicah na Dolenjskem 30 K. — Skupaj 56 K. — Živeli nabiralci in darovalci!
Za društvo „Drava11 v Korotanu: G. Josip Polley, postajenačelnik v Litiji 2 K. Gospod Franc Kersnik v Zagorju ob Savi 7 K 20 h ob priliki godovanja g. Alojzija Waketa v Zagorju. — Skupaj 9 K 20 vin. Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 21. junija: Anton Novak, delavec, 70 let, Radeckega cesta 1, srčna hiba. — Josip Pfeifer, deželni svetnik v pok., 71 let, Emonska cesta 2, Diabetes, Arterio sclerosis. — Alojzij Kerne, dimnikarjev sin, 3 dni, Hil-šerjeve ulice 12, življenske slabosti.
Dne 22. junija: Karolina Šusteršič, žel. uradnika žena, 09 let, Poljanski nasip 38, srčna hiba.
Meteonlositno poročilo.
Vitina nad morjem   063.   Srednji aračni tlak 78S.0 mm
Juni |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
22.	9. sv.	7378	180	si. svzahod	del. jasno
23.	7. sj.	7372	144	brezvetrno	megla
e	2. pop.	731*8	267	st. jvihod	pol. oblač.
Srednia včerajšnja temperatura: 17'6°, nor-saale: 18 5°. — Padavina v«a» 06.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni kurzi dun. borze 22. junija 1906.
Naiolbeoi papirji.
4-2°/, majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/. avstr. kronska renta. .
4°/« a zlata » • • 4*/0 ogrska kronska renta . 4°/0     „     zlata w .
40/„ posojilo dež. Kranjske 47«°/o posojilo mesta Spljet 4Vi*/o       » » Zadar
41/,°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/o - 3 - , h 2" 4V,°/0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10° , pr......
zast.   pisma Innerst.
hranilnice.....|| 100 20
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst- |
Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. '/t'A 4Vi°/o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860'/,  .  . . .    od 1. 1864 ....
, tizske......
„    zem. kred. I. emisije
m        m       *     ^* w
B     ogrske hip. banke .
„     srbske a frs. 100*—
turške......
srečke .  . .
* It /o
41/ o/ '1 10
411 o/ i o
Al' Qt
3 ■ 0
47
* 'a /o
Rasilika
Kreditne » . . .
Inomoške w .
Krakovske a • • .
Ljubljanske » . . .
Avstr. rdeč. križa „ . . .
Ogr.     „ * . . -
Rudolfove > . . .
Salcburške „ . . .
Dunajske kom. „ . . .
Delnice.
južne železnice.....
Državne železnice .  .   . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ „       . -
7. ;vn o stenske „ Premogokop v Mostu (Briix; Alpinske montan    .   .   . . Praške žel. ind. dr.   .   . .
kima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar
9970 9965 99'65
117 95 95 40
11375 99-15
10050 99 70
100*0
99 50 99 60
10035
105 50
100 — 100 —
100-10050
99 90 99-50 320 65 10010
200 — 280 50 157-290-291 — 2C2 50 98 — 159 25 23 — 469 — 78 — 90-— 58'-49 75 30 75 58-68--623 —
B<ago
99 90 9985 99 85 118 15 95 60 113 95 10015 101 50 10070
101 75
100 30 100 10
101-35
106-50
106 70
100 25
100 30
101 — 10150
100-322 65 10110
161
675 1687 666 809 242 681 574 2730 574 273 592 142
60 25
85
20
208 — 282 50 169-297 ~ 297 — 268 70 104-60 160 25 25 — 479 — 84-93 50 64
61 75 3275 63-74'-533 —
162 50 676 25 1696 — 667 25 810 — 242 50 685 — 575 25 -12739 -50! 575 50 —I 276 — — 598 -50| 147'—
11 34 19*13
23 471 23-971
117-35 95-50;
252 - : 4-84
11-38 1916 2365 2405
117-55 957P
252 50 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. junija 1906. Trrmln.
Pšenica za oktober .  . za
Rž a oktober . . „ Koruza   u julij ...»
,       „ maj za 1. 1907 „ Oves     9     oktober . „ Efekti*. Neizpremenjeno.
50 kg K 50 , . 50 . . 50 » 9
50 . .
7-82 661 6 46 573 675
Zahvala«
Za vse dokaze prijateljskega sočutja, ki so nam došli ob smrti gospoda deželnega svetnika
Jožefa Pfeiferja
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo častitemu deželnemu odboru in gospodom deželnim uradnikom za darovana krasna venca kakor tudi vsem drugim, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 23. junija 1906.
2291       Žalujoči sorodovinci.
Dobro urejena in upeljana
trgovina
na najlepšem kraju se takoj odda.
Več se poizve pod „S. P. Š.*fc v upravn. „Slov. Naroda**. 2289—1
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov oa Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brodara obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski p mit na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Sch\ventnerju, knjigarju
v LJubljani, Prešernove ulice.
Taka} se kopi dobro ohranjeno
vozno kolo
s prostim tekom (Freilauf).
Ponudbe pod ,,kolo lil4* Ljubljana, poste reatante. 2275
obstoječe iz 3 sob 10 kuhinje ter vso opravo se da takoj v najem v sredi van Begunje pod jako ugodnimi pogoji. 2264 Več se poizve pri Mariji Jeglič, Begunje, Gorenjsko.
Revmatičnim
in na proilnu tt-g»a»a*lna rađa brezplačno pismeno naznanim, kako sem mnke-polnega, trdovratnega trpljenja v kratkem čaau ozdravela popolnoma. 2266—1
Brigitta 8tich( hišnega posestnika žena v Monakovem, Linpmnstr. 13.
Raki
okusno prirejeni,   kakor tudi   živi, se dobivajo vsak dan v restavraciji
pri „Zlati ribi", Stritarjeve ulice šteu. 1
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo spretno skrbi in se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
Marija Rozman
2278—1 restavraterka.
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PfiOSVETD
LETNIK XXVI. (1906).
[zhaja  po 4 polo   obsežen   v veliki osmorki po  eden  pot na mesec v zvezkih  ter stou -»se leto 9 K ao h,  pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h.
Za vse neav8trijske dežele 11 K 20 b na leto!
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Grand hotel, Union'
v I ^ i 1 a I > 1 ji* ni 2293 (Ravnateljstvo A. Kamposch). Danes tu naslednje dni:
LetoJnjepetenesosl-fe-
Danes In jutri:
Zagrebški koncert
25., 26., 27., 28. in 29. junija
kapelnika in komponista
VVeinstabla
dunajski rariete ensemule
prve vrste.
Fanny Felia, operetna diva iz c. kr. priv. gledališča na DunajšČici. — Ani Schon, originalna kraljica strelcev. — Frici Ferry, ru-bretka-deklamatoriea. — Edi Lindner, komik v plesu in karikaturah. — Edi i u Beti, salonska duetista.  —  Karel Weinstabl, kapelnik
in komponist. — Josip Winter, humorist. P. n. občinstvo se vljudno opozarja, da je spored izbran, decenten in skozinskoz vesel in da se bo izvršil v polnem obsegu.
Začetek ob 8.    Vstopnina 40 kr. Prihodnjič
ciganska godba Rigo.
n
Eenttna
ponudba.
Trgovec, star 28 let, /(i ima nad SO. C 00 Jf gro to v ine, Se jeii sGjnaniti j grospico, # ima gotovine od f0.000 J{ naprej. 7ak& 3 debele imajo prednost.
tfesne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo do dne t. julija t m. pod imenom „Tajnost" poste restante, glavna poŠta.
2292
JY
Elegantna, nanovo meblovana
mesečna soba
z okni Da ulico se odda kakemu gospodu s 1. julijem t. 1. 2230—3
Kje — se izve v trgovini A. Vivod-Mozetič na Starem trgu št. 21.
Kdor išče službe
in je Čednega, poštenega vedenja, naj bo moški ali ženska, dobi za čas, dokler nima službe, prav ceno hrano in stanovanje. 2281—1 Naslov se izve pri upr. nSl. Nar.w.
Dve koncesiji
se iščete o zakup.
2253 2
Ponudbe pod „B. G.", poste re-stante, glavna pošta, Ljubljana.
Restavracija
se pod jako dobrimi pogoji odda na račun.
Kje — pove zaloga gdsskega i
v f.iiifiliani. —2
V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem se proda zaradi bolezni posestnika dobro obiskovana 2258—1
gostilna.
Prometa je okolo 20 000 kron. Naslov pove upravništvo „S1. Nar.u.
(Eisendreher)
išče. Če mogoče za takojšnji vstop, predilnica Stocker, Hoffmann & Ko., Prebold pri Celju. 2219—3
piva v Ljubljani.
Trgovski pomočniki pazor!
V lepem trgu na Spod. Štajerskem, v prometnem kraju, tik cer&ve, se odda prostorna prodajalna pod ugodnimi pogoji v najem.
Vprašanja je nasloviti pod ,Trgovec1 na upravn. „Slov. Naroda*. 2231—3
Mlin
v dobrem stanju in z velikim zasluž kom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam.
Franjo Marottl
Obrov v Istri (pri 11. Podgradu).
Zastopniki
za kmetijske stroje firme K. J. Ježek, BlanskO, se sprejmejo proti proviziji za * se večje kraje na Kranjskem.
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št. 31. 2212—3
se sprejme v Ljubljani takoj v trajno delo. Istotam se sprejme tudi
tJL   O   &    H   O   O •
Kje — pove upravništvo rSlov. Naroda". 2189—5
0LT> V O (3
J
imam tolizii 60 litrov
finega tropinovca
iz   robkanega  grozdja  od najfinejših   trt  lastnega vinograda
na Vipavskem. 2288—1
FRANC DOLENC u Ljubljani. W trs štev. 1.
Radi selitvi Iz Ljubljani si prida
Pri nodpisani upravi se bo prodajalo tudi letos 4. julija ob 11. dopoldne ca. 500 hI vina lastnega pridelka na prostovoljni dražbi.
Prodajala se bodo letošnja vina in tudi pridelki prejšnjih let in sicer namizna in obedna vina po najrazličnejših cenah.
Pogoji se zvedo pri upravi. 2282—1
Železniška zveza: iz Ljubljane ob 5 uri 9 min. zjutraj; iz Celja ob T uri 27 min. zjutraj. Dohod v Brežice ob 10 uri 12 min.
Graščinska uprava dr. Ignacija grofa Attemsa
v Brežicah ob Savi (Spodnje Štajersko).
Manufakturna
trgovina
s kurentnim blagom, v sredini mesta, se zaradi drugega podjetja
takoj po ugodni ceni proda.
Dotični kupec ni vezan na prevzetje lokala. 2287 — 1 Vprašanja sub poštni predal št. 83, Ljubljana.
Pilu etilnu pnja t Tira
i (zegnaaje) |:
bo v nedeljo, dne 24. junija 1906
na Opekarski cesti štev. 25
2290
Začetek ob štirih popoldne. ^Vstep prost
Za dobro pijačo in jed skrbita ter se za mnogobrojni obisk priporočata
A. In BI. Steinor.
In šivalni atroj. Vse v jako dobrem stanu ohranjeno. Proda se posamezno ali pa vse skupno. 2286 , Več se poizve v Spodnji Šiški štev. 68 v trgovini  Ivanke Sečnik.
z večletno prakso, vešča slovenskega in neruskega* jezika in izurjena stroje-pisalka išče mesta v kaki pisarni.
Ponudbe   na   upravništvo „Slov. Narodau pod „Sreća 116". 2238—2
Trajne službe
dobe   spretne   osebe pri nekem večjem podjetju.
Ponudbe z dobrimi referencami pod n Lebenssteliung 2000" v Gra
dec, glavna pošta restante. 2283
Poizkusite
kranjske klobase
iz samega prašičevega mesa, tine, okusne, poštenega blaga in velike pošilja po povzetju in sicer male po 18, velike po 36 vinarjev Iranko. 238u
Andrej Zorman pošta  Cerklje  pri Kranju.
Ušel je mlad
listovni golob
(Brieftaube)
modre temeljne barve s črnimi pasovi na perutnicah in s prstanom na eni nogi. Prosi se, kamor bi priletel, da se naznani proti nagradi na Rimski cesti štev 2, II. nadstr. 2280
Zenitna
ponudba.
Inteligenten mladenič z nekoliko imetjem se želi seznaniti z boljšo gospodično z malim kapitalom.
Privoliti mora v žeuitev in na od potovanje v Ameriko.
Naslov F. Waren, poste restante, Ljubljana. 2260
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 2294—1
Peter Wernig
o. Kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Moje nizke cene
zbujajo največjo
Samo gld. 2*55
stane ta novoiznajdena nikljasta remontoirna Žepna nra  znamke  „System Rosskopf
Patent" s 36urnim do minute natančno idočim kolesjem s triletnim jamstvom. Elegantno urno verižico in 5 kosov nakitja dodenem zastonj — Za neugajajoče vrnem denar, riziko torej izključen. Pošiljam proti povzetju ali če se poMje denar naprej.
Tvorniška velesaloga ur in zlatnine
P. LUST. Urokov fl. M.
Iluatr. cenovniki za ure in zlatnino zastonj in poštnine prosto. 2262
v hiši na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin elegantno
stanovanje
s 5 sobami, erkerjem in z razgledom na park. — Več se izve v Sođnijskih ulicah št. 11, I. nadstr." 1874 9
2 lepi veliki
se takoj oddajo. Jako pripravne za kako pevsko ali drugo društvo, krojaški salon ali kaj po- ^i,—,
2199-3
dobnega.
Poizve se pri W. K. Nučiču, -reklamno   podjetje  v Ljubljani, "1
Šeienburgove ulice St. 6.
Dvorski trs št. 3
pod Jlarodnn kavarno"
Od 24. junija do 30 junija 1906:
Alzacija in Litrifio.
Xepi**moč>IJI% I
dežni plašči
iz orig. angl.
dvojnega blaga iz ovčje volne
z z;uiuiJeYO vlojco
in pa        2261—1
gumijevi plašči
l vsake   vrste   za noMpode, datMC i ix otroke.
Vzorci, cene in navodilo za mero z obratno pošto
PAGST & Co.
S;>a**t. . . I, Riemergas^e 13.
G22?*3&2r.r Več zračnih ZT.
stanovanj
in sicer 2 podstrešni s po l sobo, kuhinjo in pritiklinami ter 3 po dve sobi kuhinjo, vrtom in pritiklinami se odda za avgustov termin. Več se izve pri M. Lavrenčiču v Spod. Šiški 231
18 let stara, nemškega in slovenskega jezika zmožna devojka, ki ima veliko veselje do trgovine, Želi takoj vstopiti kot
učenka
v manufakturno, v trgovino z drobnim blagom ali v trgovino s papirjem. —-P< mdbe pod „Učenka 200", poste restante, Ljubljana. stsi - 3
Na Bregu it. 20 v HI. nadstropju
se odda
stanovanje
s petimi sobami in pritiklinami za avgustov termin. — Istotako se odda
lokal v pritličju.
Vpraša se pri gospici Lesjakovi v III. nadstropju iHtotam.
V novozidanem hotelu „Klotilda" v Pečinah pri Sušaku uk morja %
lastnim kopališčem se odda še nekaj
elegantno urejenih sob
Stanovanje s hrauo in prostim kopa liščem za osebo samo 5 K na dan. Jamči se za dobro hrano, najboljše vino in pivo  v lastni restavraciji. Vožnja od postaje Reka samo 15 minut. Za obilni obisk se priporoča
Antonija Rasch roj. Zupančič
2273-1
lastnica ,,Kopališča Klotilda1
za veliko delo, spreten in zanesljiv, $e takoj sprejme. Istotam se sprejme mdi
učenec-
Pvanc Ko o&ic, krojač v Radovljici, Gorenjsko.
Tal-oš'želim oddati svoja zu-I nanja dela
aisiiarskiu pomočniku
z letno plačo 1100 kron.
Prednost imajo solidni, oženjeni pomočniki. g£
;JV!eIsnifa Berdušek
v Belovaru na Hrvaškem.
Zenitna ponudba.
Mladenič s stalno službo in nekaj premoženja se želi poročiti z gospi< i ali mlado vdovo brez otrok, Šiviljo, s par tisoč kronami premoŽenja.    3272 1
Ponudbe s sliko pod Šifro „Srčana upravništvo „Slov. Naroda".
i?
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najzaneslivejse sredstvo krepke in hite rasti brade, fn las. —   V prav kratkem času presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2'—f K 3*- , poskusna steklenica K 1-40. Po povzetju pošilja snmo gospa KUtlie Iflenzel, UunaJ, XVIII.. Schulgasse 3, 1. Stockm.
Po 28,32, in ll novčidriv liter
se prodaja v Ljubljani v Šelenbur-govih ulicah štev. 6
tu«ii
IstrljanskD desertna vina, refoško, rizling bur$undec po 60, 80,90 nouč. In $id. 1*10
iz brionskih kleti in od Kmetijskega zavoda istrijanskega v Poroču.
Konjak. Pivo v steklenicah. Sodavica. Rudninske vode.
===== Dostavlja se na dom =====
2277—1
32
3$+X
7WXA
D8+^^^B
^12354
3806
9.Q
Išče se za neko lesno trgovino spreten v
za Čuvaja! ki bi stražil tudi ponoči. Prednost imajo upokojeni ofb^niki ali podobni upokojenci.
Pnrmdhe na naslov St« & C. Tau-
iher v Ljubljani. 2213—3
8t- oddajo za avgustov in no\embrov ttrrmiu.
Natančneje   se   poizve  v pisarni DEGHENGHI. 1669-8
Prodajalko
delavno in dobro veščo poslovanja v podružnici mešanega blaga, kjer mora delovati   največ   samostojno , sprejme
Anton  Verblč, trgovec
v Sevnici ob Savi.
z^iavni-tam se sprejme za vajenca 141etni fant dobrih staršev. 2232—3
IOOO
veder vina, prirodnega, domačega iz let 1903, 1904 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počenši od 3 hektolitrov naprej. Vzorci franko.
Josip Kollenc, grafcfcak v Bidružici
~ poŠta Desinić,' Hrvaško Zagorje.
Spretnega
ohuizlterja
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17-50
C^oo češl*o
posteljno perje!
B kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K18*—; K 24"— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povintvi poštnih stroškov. 2263 1
\ Benedikt Sachsel, Lobts 35.
pošta Plzen na Češkem.
Štiri različna
r Tacnu pod Šmarno goro so za
sezijo oddati.   Cist zrak, gozd in voda v bližini. Zdravnik in postaja 20 minut oddaljeni. 2176—2 Pojasnila daje g. Štefan Čenčur,
c. kr. redarski nadzornik v. p. v Tacnu.
Triumpii-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorfini izpeljavi. Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši m naj* rrpežnej8i izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišče za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračun.* na razpolago. Glavni kataiog franko proti doposiani namki. 1435 10
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumpb"
M. Gold§chmidt «9c sin
Znamenita moderno urejena tvornica
G. Skrbić
o Zagrebu, mca šteu. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene
žaluzije
lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna kakor tudi za trgovine itd. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 13
v bližini mesta s 6 stanovanji, s prodajalno, pekarijo in gostilniško koncesijo ae proda. 2184—3 Naslov v upravn. „Slov. Naroda".
Proda ae
ki ima 2 trgovini in 2 kleti ter več lepih sob. Zraven^e lep vrt, vodnjak in velika drvarnicaTl^loji na jako ugodnem kraju v bližini velikih tovaru, pripravna je za vsako obrt/ Po dogovorujse tudi odda v najem.   S   / * m 2196 4
Kje, pove npr. „Sl. Nar.\
Glavnik za barvanje las!
Z navadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahki leta in leta Na tisoče v rabi!   Komad b K. Razpošilja
J. SclifUler na Dunaju 112
KurztMiuergasae št. 4 30. 296ft 1
Naprodaj jo|
lepa domačija!
Hiša je zelo prostorna, ob javni cesti in železnici in pripravna za gostilniško in mesarsko obrt. V bližini je več tovarn. Dosedanji posestnik da tudi gostilniško koucesijo v najem. Domačija se nahaja v prijazni vasi na Spod. Štajerskem, kamor zahaja poleti obilo letoviščarjev. 2017-4
Kdor se zanima, naj se obrne za naslov na upravn. „Slov. Naroda4*.
1705 hoj
je v gozdu Raskovec, Slemen In Požganina pri Vrhniki naprodaj,
Kupci si lahko gozd ogledajo.
Dne 1. julija, v nedeljo ob treh
popoldne »e buiio v ćitaiuiški resta vraciji  na Vrhniki sprejemale kupne ponudbe. 2225-2 Pismene ponudbe se lahko pošiljajo v Ljubljano, Breg it. 8, II uad.
nT-
(JitinovlJem> leta 1842.
V* iRK05LIK4!MAt 5 LIK 4 K J 4 *J 1 NATISOV IN QRBOV
IBK/JT/I EBCKLI
t#rtJk« mIIcc H 0. T«#ofon B. 134
Meuuarodna panorania
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 24. junija do
30. junija 1906:       2250 l
Prodajalno
s poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4.       1726-1 r,
Več se poizve pri hišnika istotam.
Zaradi odpotovanja ae ceno proda
hiša na Glincah
pri Ljabljani, Vrtne ulice št: 58. Hiša ima 6 sob iu lep vrt.
Več se izve ravnotam. 2187 2
4 pari čevljev
MT   za mhiiio   siti.  ?-<»o. "VH
se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo za to smešno nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja a kapicami za zavezovanje z močno zbitimi U8nj. podplati, nain«.v oblike, dalje par moških in nar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg, ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo gld. 2 6o Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetja razpošilja razposiljalnica čevljev
A. Crelb, Krakov   St. 40 .
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 2274
cerkev sv. Petra, Vatikan itd.
Konec sezone 30. junija, zopetna \ otvoritev sredi septembra.
ze 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2271
priporoča In namctra le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za Ljubljano in drugod, osobito kuharlrr. hlane,   natakarice,   bone, keel-Juzr, iilujfe itd. itd.
Vestna In  kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po večletnem delu in izkušnjah pričel izvrševati pri novem pokopališču (tik za vrtnarjem Tomšičem)
kamnoseško obrt.
Izdelujem vsa v kamnoseško obrt spadajoča dela, kakor: nagrobne Spomenike od priprostih do najfinejših, plošče in robnike za zidane grobnice iz krastalskega kraškega in trpežnega nabrežinskega marmorja po najnižjih cenah in po želji si. občinstva. Prevzamem tudi napravo kompletnih grobnic. Za trpežnost kamenja jamčim. Prestavljanje grobnic iz starega na novo pokopališče.
\   nadi, da me  si. občinstvo  z  obilimi   deli  počasti,   belježim   z odličnim
spoštovanjem
Mihael Finžgar.
Istotam se sprejmejo finega dela zmožni kamnoseški delavci.
2284—1
Wkm^ Sam*
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti požaru In za življenja najdejo
posredovalci 1650 8
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoč se postranski po.i H, kot glavni zastopniki in stalni potovalcl pa dobro trajno službo. — Ponudbe pod „15 305", Gradec, poste restante.
Lepo stanovanje
▼ Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastnika „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi* v Zgornji Šiški. I77y 13
samostojen delavec vseh v odvetniško stroko spadajočih del, vešč stenografije ter verziran v zemljiških zadevah, išče službe. Sprejme tudi drago svojim zmožnostim primerno rtlaibo. Vstop takoj ali pozneje. Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravn. „S1. Naroda* pod „OdveL uradnik". 2233—3
Trgovina
z  mešanim  blagom,  bliza tame cerkve, z letnim prometom 40.000 kron, v oblilju Ljubljane se odda. Pismene  ponndbe  pod ,,A.
poste restante, Ljubljana. HM—1
Restavracija „Narod, ftom"
Vsak dan sveže 2054—8
plzensko
m termalno pivo
združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Priznano dobra vina In okusna domača kuhinja.
_ Lep senčnat Upov vrt. =
Za mnogoštevilni obisk se priporoča re»itairat«'
Čudovita novosti
326 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točne idoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa latsrns mag!ca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; l zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije is orient. biserov, s patent, zaklepom, naj modernoj hi nakit za dame, 1 fin usnjat mo&njicek, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatita manSetnib in srajčcuh gumbov a patent, zaklepom, 1 £f. ni klas t žepm nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hi&i zastonj. Krasnih 326 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetja za 2 gld. raz-po&ilj&lnica
S.Eohane^ Krakov
st. ««3.
Ako ne ugaja, se denar vrne.
Mnogo priznainih piseen. 8848
Slfred Franl^el
komanditna družba
prodaja Izdelka najpomembnejše tvornioe za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
šfifljetni
trpežni
90 kr.
Damski G nrlr čevlji * EPL
na trakove  qa i, Iz rja v. usnja JU Mi
lOO lastnih prodajal-
nih zalog
Otroški In dekliški čevlji na trakove
iS modnega
usnja od
naprej.
li ftttnftm
Moški vlji
na trakove, ehevreau, g dyear, šivani
51
ehevreau, go- yjj |^
Samski čevlji
na trakove, eleg. In lični godyear, div.
50 kr.
Dobra
kakovost
Otroški In dekliški čevlji na gumbe
Iz ornega aH rjavega usnja
od
naprej.
111 j alka: v
Zastopnica:
fLjijirSi
InpJrriTin TTnmrinn,,
so podlaga
v mi >jii i ,.wiaaja^piJMia]
45
U*G
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vist in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
f-.
l|*<
532 20 Ma|l>ol|ae
čistilno sredstvo 28 vsako boljše obuvalo rumeno In črno.
Posebno priporočljivo za čevlje Is bozcalfs, oscaria-, cheureans-
ln lakovega osn^a
DUNAJ ML
^1 l/iininnVn nInnl/m/nh nni innn tt I inlil"   i II
Krojaško sMoio ilišče ? Ljijani
naznanja, da prične tečaj za prikrojevanje moških oblačil y\
dne 16. julija t. I. ^
Pojasnila daje in oglase sprejema
Alojzij Kune |[
2i52 2 strokovni učitelj v Ljubljani. j*
T>FAFFr°VI šivalni stroji
I t* a* SST so najboljši
za rodouinsko robo za šivanje, krpanje in vezenje
neprel^ni ze cbrtne nomene,
Šivajo naprej in nazaj.      2276 1
H*:'y~ oglasta   1 «^ f* a 2 t
Generalni zastopnik Franc Tschinkel
Ijjixbljo.ua Kočevje Mestni trg štev. 9. v grada.
e o
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
fctev. 88.
99 99
Fr. čuden
urar In traoves z zlatnino In srebrnlno   vr LJubljani,
plavna zaloga v Prešernovih m I-
rah nasproti frančiškanske cerkve, fili-jalka na Tlentnt-m trsra.
Naznanjam al. občinstvu, da. imam, kakor obče znano, naJbo^atejMO in naj" \ec»Jo /.»loto, vse v najnovejšem in najmodernejšem slogu, a vkljub tema po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, Jtitele, irebrnlno in hrlljante. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in nsjss-neslivejŠe urex zlate, srebrne, JeklenaMte in nlUelnaMte osobito „lnlonM, ,,MrhsTrhau»rn-Hkr-. „t?lasliiitie", ,,*cri»ifi" in Rajflnejse budilke.
ras tesla
7.
99 99
Vlkel evllnder ura
a- • 802—22 frld. a.*o.
99
parna pralnica in likalniea
lOtOl
Ker sem povečal svoj čistilni zavod, morem sedaj večkrat izraženim željam cenjenih odjemalcev perila ustreči tudi s tem, da bom od 1. junija tm L sprejemal moške srajce, ovratnike, manšete in naprsnike ne samo za likanje ampak
tudi za pranje;
seveda pa sprejemam kakor doslej za likanje že oprano perilo. S paro se pere perilo kar moči nekvarljivo in postane bleščeče belo.
a^p^Svoje podjetje prijazno priporočam podpori
z velespoštovanjem
tn smrt
J. 1IAMAN IV
Izdelovalec perila v Ljubljani. -
Krojaški pomoćnik
in učenec
se sprejmeta takoj pri L. Zadniku, krojača v Ljubljani, Turjaški trgi,
trakt proti Brega. 224L —2
Ljudevit Borovnik
ptič It str   v   Borovljah (FerlarH) na k»r«flkrm
•e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce tn strelce po najnovejših sistemih pod po polnim, jamstvom Tudi predeluje a tare samo k resnice, vsprejema vsako-?rstna popravita, ter jih točno in dobro tzvrfioje Vse paske so na c. kr. preskuse ralnici in od mene preakusene. liustro 50 vsnl oenlkl zastonj. 25
V Ljud jam, na Ko »grešnem trgu št. 6
(nekdaj Taiuburnlno)
se prodaja Z lat O in srebrno blago.
Sprejemajo se popravila In nova dela.
Urarjl popust. 1459 10
Z odličnim spoštovanjem
Ign. Radoš,
zlatar.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta it. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in Že rabljenih 44—25
VOZOV«
g» 77—5
Ljubljano
»ari
»zorel
RAZGLAS.
V konknrzni sklad S. F. Schalk spadajoči, v sredini trga Sevnica za kako obrt na najlepšem kraju leteči hiši it. 7 in 8 z vrtom, trgovinsko opravo in skladiščnimi štelažami, ki sta bili sodno cenjeni na K 57.225, se prodasta zaradi hitrega skončanja konkarza S. F. Scbalk za skupno kupnino 49.500 K,
Kupcem, ki bi kupili tudi zemljišča, naznanjam, da se ta zemljišča, priznano lepe lege in dobre zemlje ceno prodajo obenem s hišama.
Več se izve v odvetniški pisarni dr j a. Avgusta Schurbija v Celju.
V Celju, 20. junija 1906.
Dr. Avgust Schurbi
odvetnik v Celja kot upravitelj konkurznega 2244 3 sklada S. F. Scbalk.
Ces. kr. avstrijske     |j£f     državne železnice,
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod lz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. url 52 m ponoči osebi* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. un) 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeiasfeste, Ljubnc, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevfce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trblla. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in 11. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — danod it Ljubljane drž. kol. V '■wn<h Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. —  Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob  nedeljah in prazni*;* , Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kairmtha.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neaelian m praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
-s -s
Naznanilo. »I«*
Stavnemu občinstva, Častiti duhovščini in društvu »Abstinent" se vljudno naznanja, da se bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva
^§ nli -a n
iS
-•§] Dobilo se bode zdravo in okusno kosilo od 12.—3. ure in
gorka večerja od 6.—10 ure zvečer.   Mrzle jedi, kava in različne _«*4 nealkoholne pijače so vedno na razpolago. — Za druibinske obede pjj bode najboljše preskrbljeno. Na željo se da tudi hrana čez ulico.
J$ Lepi prostori in vrt na razpolago.
—«£~J Priporoča »e s spoštovanjem
-^S 2254-1 AloJxiJa Tratnik
Sv. Petra cesta st 27.
_t£\ Ondl se sprejmejo fudl gospodične \ pouk % kuhi.
s:
t
r
t   t   t   t t
r r r t
t t t r -
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v ljubijani 4 izključno razprodajo Jurčičeve hrane spise, potem letnike in posamezne številke ..ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne TIskarne". — Te knjiga so:
Josipa Jurdlča shrani spisi, zvezek 1. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne Številke Ljubljanskega Zvona1' po 40 kr.
Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamik o vi shrani spisi. L zvezek, broširan š 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000 Povest, bn.fi. a 50 kr.
A. Afikerc: Izlet v O&rigrad, bros. a 20 kr.
T u rj» en je v: Otol in sinovi. Roman,
broširan k 50 kr. — Štiri novelo, bros. a 20 kr. Benes-T* ebizsky:   Blodne dnis.
Lefebvre: Paril v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naši oasnlki. broširano a 40 kr
Jelinek: Ukrajinske doma. Povest,
broširana a 15 kr. Halevj: Dnevnik, brofiiran a 15 kr.
— Rasne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr.
Theuriet: TJ ud in a. Povest, broft. k 20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko grleda-lii6e, broširan izvod a 1 gld. } Jnreić: Listki, bros. a 15 kr.
— Qregror6i6evim kritikom, bros. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,.Partolwesen der Slaven1, broširano a do kr.
S
8 g
Roman, broširan a 70 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In rskl. Prej
60 kr., sedaj saaio 30 lcar.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
n1
561781
II 20 1327—2
le nnJbolBe In najfinejše
n čistilo za feulje.
Dobiva se povsod.
Vodni zdravilni zavod »-f«*
pališče Kamnik hssBs
Postaja c. kr. drž. železnic. 1472—14
vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, Wientt>rnitz in Kneipp) solnČne, elektriške kopeli in kopeli .ijikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, vlienje z elektriko. Prospekti   zastom. Sezijja Od 20. maja do septembra. Zdravniški
vodja dr. R. Wackenreiter.
nadstropn
kg cerkve, pripravua za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 Q metrov ob^ fcntn vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnic », ■ vodovod »m, 2 kletmi njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot atavbišča ker so ob glavni Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni dru^e strojarae aju ter so surovine poceni, se proda s prašiči in drugo živino vred. Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—9
Prva Kranjska tvornica Klavirjev v LJubljani
Rimska cesta št. 2. Hilšerjeve ulice St. 5
	7-F '-rr^-—^SSSH	
		
		
Prepričajte se osebno.
piani so ,ep ekosl ivi!
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija. 2159 4
Direkten nakup od tovarne! *1Bi
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, se kupi dandanes edino le samoigrajoči
Pili
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim  in   velikim bobnom, • činelami. :
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase-Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igTa za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo,
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavar-narje, gostilničarje, zavode in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po:
Simonu Kmetetz, Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so : I8O0, 1200, 900 In 800 K, to pa le, ako se plačuje v mejnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10°/a popusta. - Delo je prve vrste, sobo, trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in se eno leto jamči. 272—12
Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke.
KRM
m m
stiskaln
Ziata svetinj a Segedin 1899 Ziata svetirjs Budapešta 1899
Zista svetinja Požun 1902
Za hidrav- ■J§gm£*
liške stiskalnice !
,M
za vinski in sadni mošt za velik obrat z eno  ali dvema prevoznima košarama.
S;isl(a<nic8 za vino, s,dno vino in sadni sok
za   gonitvijo   na   roko,  s   pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
RimTfftHTO     Mlin» za sadJe
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje
izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth & Co.
^-4 Dunaj, 111
Specialna tovarna strojev za vporabo sadja.
—'   - Katalogi s podobami zastonj in poštnino prosto. Vprašanja prosim pravočasno. —
Hla|we«ll
t«   l«^f»«~ prsi.
vence in trakove
priporoča
25
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo in zlato ko-|a|no na III, dunajski mtdni razstavi
1. maja 1904-'**<<Sk pod pokrov it *\ Nj. ces. in kr f| Visokosti pre-~ n-bvetle {*ospe nadvojvodinje
Mariju Joilplnt.
krojaška obrt
im ulice štev. 3
8e priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno » zalogi.
r9 i *\
I] Najbogatejšo zalogo in naj raznovrstnejšo izbiro
' klouirieu in harmonije«
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
- = ... -    Vedno so
Senzacionalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekoSeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kathe voda za prsi se rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji- Kathe voda za prsi se izdeluje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskusnjo 2 gld. 50 kr. z navodilom o uporabi. Creme proti spuščaj em, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt, neškodljivo in brez živega srebra. Lončki a 1 gld. in 1 gld. 76 kr. Zraven spadajoče milo 50 kr, puder 1 gld. Razpošilja di skretno proti povzetju gospa Kathe Mar zel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270- 12 I. nadstropje, m.
Kdo kupi ostanke?
Oddati je 10.000 metrov naifineisih rumborških in irskih ostankov, meter po 19 kr,
8000 metrov OStankOV najfin. cefirfa, prva kakovost, pripravno za bluze, perilo in obleke, meter po 19 kr.   —   1600 metrov ostankov rjuh, brez Sva, prva kakovost, meter 44 kr.
ostanki so dolgi po 10 do 20 metrov. — Posteljni gradi, z rožicami, bel, prva kakovost, meter po 26 kr.    Vzeti se mora najmanj 40 do 50 metrov po povzetju, zajamčeno dobro blago.
Vzorcev ne pošiljam, zato pa za neugajajoče blago takoj vrnem denar. 2207
S. STEIN, tkalnica v Nachodu na Češkem.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
3106-40
^ -    Vedno so v v^^SSb*^ r Uš zalogi
■« prelzrani
ni
ltlavirjl.
* — Prnvza-meni uhl--f, ranje    I ti
popravljanje VSefl ilitemo*. ^Glavno zastopstvo dvornih firm M*. Hoj"»t*»*-dorfVr nt* »iinaju, tJehrudVr I: Sflnirl na lluna|u, A%*iiNt \. Forster v Lobavu, Tli. ItlanD-bnry v Ijlpabeni. Za vsak, pri JJ meni kupljen klavir docela J«me I f\ — Najnižja lautoaojevalnInu- — I i IlelnM »luelln.
i JOSIP STUPICA
Jermen ar In nedlar
i v Ljubljani, Kolodvorski ulico št«?, 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih, oprav
{ katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
♦ ■ Cene nizke. ■ ♦
Vsakih   14  dni VOZijO   ~VB paroiki, opremljeni s po dvema vijakoma in brezžičnim brzojavom, Doseči po 10.000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: „Carpath?au v ponedeljek, 2. julija 1906; „Uitonia" v ponedeljek, 16. julija 1906; „Slavonia" v ponedeljek 30. julija 1906.
Posteljine za c. kr. domobranstvo.
Ministrstvo za domobranstvo namerava
potom obče konkurence
zagotoviti dobavo 1200 posteljnjakov iz kovanega železa (sistem Hoerde), 40 posteljnjakov iz kovanega železa z žičnato mrežo, 2810 poletnih odej, 2150 zimskih kocev in 4270 prevlek za žimnice m izdaja javni poziv za vložitev pismenih ponurieb.
Vodilo prosilcem za zadevno dobavo bodi naslednje:
1. Pri obravnavi o ponudbah se bo oziralo samo na solidne osebe (tirme), ki so popolnoma sposobne izvršiti dobavo in katerih zavodi so v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
2. Ponudniki, ki ministrstvu za domobranstvo niso znani iz prejšnjih dobav, mora,o svojo solidnost in izpolnilno sposobnost dokazati z izpričevali. Ta izpričevala pošljejo organi, ki so poklicani jih izdati, naravnost domobranskemu ministrstvu.
Vsak ponudnik naj torej, da se mu izda taka listina, pri pristojni trgovinski in obrtni zbornici (političnem oblastvu I. stopnje) pravočasno vloži prošujo, v kateri je treba natančno povedati ime in priimek (besedilo tirme , opravilno stroko in bivališče, za izvršitev obravnave o ponudbah poklicano domobransko oblastvo (v tem primeru ministrstvo za domobranstvo), dan obravnave, potem količino in kakovost dobavnih predmetov.
Odlok izdajajocega oblastva, da je izdalo izpričevalo o storilni sposobnosti, naj se priloži ponudbi.
3. V ponudbi je treba nadalje izjaviti, da se izdelujejo posteljine, ki se dobavijo, v lastni tvornici in da je domobranski upravi vsak čas odprta zadevna kontrola.
4. V mejah potrebščin, ki so omenjene v začetku, se labko ponudi vsaka poljubna količina.
5. Cene ponujenih predmetov naj se vpišejo v ponudbi s številkami in besedami, natančno in razločno, brez radiranja in drugih popravkov. (Pn zimskih kocih in poletnih odejah naj se postavijo cene za kilogram, potem za postelje z dosedanjim stojalom in za postelje z izboljšanim stojalom ločeno .
6. Posteljine, ki jih je dobaviti, morajo v vsakem oziru ustrezati vzorcem, ki so razpoloženi v c. kr. glavnem skladišču za opremo domobranstva na Dunaju.
Vzorci se lahko ogledajo ob delavnikih v uradnih urah. Sterblingova, strojarska in umetna volna je izključena pri izdelovanju blaga za odeje.
T. Predmeti se morajo izročiti imenovanemu skladišču v rokih, ki se dogovore med skladiščem in dobavniki tako, da se vsa količina, ki jo je izdelati, izroči najpozneje do konca oktobra 1906 1.
8. Varščina (vadij) [10° „ dobavne vrednosti] se mora položiti v c. kr. nižjeavstrijski deželni glavni blagajnici na Dunaju, položbo varščine je pa treba omeniti v ponudbi ter povedati, kakšna je (gotovina, vrednostui papirji).
9. Ponudbe, ki se naj kolkujejo po predpisu, morajo z listinami o položbi varščine, ki se vložijo posebej, dospeti naravnost in najdalje dO 10. julija t. L Ob 12. uri opoldne v vložišče c. kr. ministrstva za domobranstvo.   Na zaka snelo došle ali brzojavne ter nepopolno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
10. Ministrstvo za domobranstvo si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudniki.
11. V ostalem se opozarja na določila „Posebnih pogojev glede dobave izgotovljenih oblačil in opremnih predmetov za c. kr. deželno brambo potom obče konkurence" iz julija 1899. 1., ki se naj zmislu primerno uporabljajo na ta razpis, in po katerih se je treba natančno ravnati. Zvezki s temi pogoji se lahko kupijo v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju. 8K0
eclalltet« s
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
wsr kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Persche
u Ljubljeni —j pred škofijo $t» 21. p
Tekoča
pospešujoče živce ojačujoče
j l^j^-u
krepilno sredstvo!
4
ogaška Slatina
Štajersko.
Železnica, Došta in telegraf
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, Novo hvdro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu   — Zdravljenje
kisika poln zrak z mr*'° vodo, električne  svetlobne In kopeli v banjah, inhalatorij, celice za segret zrak, elektr.
brez prahu M> masa*a» solnčne kopeli, zdravilna gimnastika.   Uspešno zdravilišče 2a bolezni v želodcu, črevlh,
derni komfort, na Jetrm ,n ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protinl
živahno dru-' katarie v požiralniku in jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
žabno življenje. .      1906 I OfVOflteV flOY8ga tlOtčh 1 fatalib rttUtTldji in novim rrimfal u sla-R'o pilim \.>k
Rimska cesta 2        O SL » O j3 i ^ XX i   t> i X* O        Rimska cest?
sprejema naročila za vse tuzemske in inozemske časopise. ~3Pg
Najhitrejša in najtoenejša dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih
avaraa in
restavracija
JCova zgradba, # 70 el gantnih sob,   lift, # tU Irična  razsvetljava, kopelfi, # cene zmerne,
po£kaj in 9{o
2110-(i
Idealno pohišivo  za     Vsaki sobi v kras in    Modama oprema, vsako stanovanja.      v veselje gospodinji. Najboljše blago.
W Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
miUUMkJ uelesolidno
delo!
I
!
Zmerne cene!
Ponoči: postelja.
Podnevi: divan.
Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan".   257 25
Avstrijski patent štev. 23 139. Ogrski patent štev. 38.004.
DRAGOTIN PUC
založnik pohištva, tapetniški in preprogarski mojster Dunajska cesta št. 18,      jEjJubl j&n«A     Dunajska cesta št, 18
Odlikovan z zlato medaljo in Ča3tnim križcem v Parizu 1904.
Seno in s
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesta štev. 10.
CJ74 iS
Znižane cene!
N
3
O)
2
N
J*
■ H
>
h
m
fr fr
t Ljubljani, Špiitt ulice št 7
priporoča
2279—1
i po zelo znižanih cenah
konfekcijo za dame, bluze, modno blago za dame in gospode, batist, cefir, levantin, garniture, preproge.
Najboljši sifon, platno in penilo.
Uzorci na zahtevan je poštnine prosto.
m
4
+> <-4 -j
«
•al
« «
Znižane cene!
<
a*
N C
N
f
Knjižna novost!
£. Aškerc:
Jffučeiiiki.
Slike iz nese protireformacije.
Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K. 50 h, po pošti 20 h več. Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske pro-lontiuto. To reakeijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej rtidi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mueenik? za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec bi 03
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v lij ubijani.
Pri banki „SLAVI J I"
služba organizatorja!
s stalno plačo, dnevščinatni in povračilom potnih troškov.
Prošnje za to službo, opremljene 8 spričevali o Študijah in dOMd
meseca pri generalnem zastopsh
poslovanju ie vladati do konca tekočega
banke „Slavije" v Ljubljani.
■K B H _____ £, I
riosnicno
Kupuj pa „le v steklenicah" !
v. Fabana nasi Anton Korbar. | P Grr šelj Adolf Hauptmann Kari C. Holzer. Ivan Jebaein. A.nt. Ječmmek.
Fr, Kham. Ant. Ejhoo, drog Mihael Kaei. er Eumund Kavčič Hennfc Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
Peter Lassnik. Alojzij Lilleg. A. Mehie. P Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaao PetriČič.
Kari PlaninSek. Anton Stacu1
Jos. Pollak. A. SuSnifc. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M* Spreitzer.
Fran Stupica Ferd. Terdinv Uradniško .k taninu druit.
Bled: Oton W5MH g vrnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Št-hvveiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk Hrib: A. Bučar. Fran Kovač. Idrija:! A, Jejenec. J. Šepeta-
veo, V. Lapa;ne F. Poljanšek. Kamnik: E Hayek,J.K)emen-
Čič, J Koschur, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.K- •
ritnik, Fr.Lov, P. Petscne,
J. Rotbel, || R >m. F Rchlei mer, P Goler.r, F.Verderbe* Kostanjevica: Alojzij Gat Krško: F. X. Auinaun am,
R. Engel8bergcr.
Kranj: Fran Doler:c, Ivan Majdič, Kari Šavn:k, lekarnar „pri sv. Tr^jjci", J. Kramar, R. & E noaav
Litija: Lebuiger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač Mirna: Josip Schnller Mokronog: J Errath, R Si il,
„pri škofa", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
Can, A.Pauser, F.Pleterskj,
I. Picek.
Polhov gradeč : J A Let-en.
Postojna: A.Ditnh,G. Pikel.
Radeče: Ivan Hailcr. J. Trepečnik, I občno racle-Sko kc»nsiunno dmstvo.
Radovljica : L. Fiirsager
Homann, Oton Homai bodraiica: Ivan Levst1 . Šiška: J. C. Juvančič. Skcfja loka:   E. Burdy h
M.Ziffon ldcri--Travnik: G. Bartol. Tr«bnja; Jakob PetrovčiC
Ivan Zernatto. Tržič: Fnd. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinai:
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frar
Kf>bal.
Vrhnika: D Šetinc. R Roti ei Zagorje:   R. F. MibelJ
fv. Mtiller sen.
Žužemberk: Jak. Dtr
IV" Najboliše cev
mm-
za lawn-tenms prodaja
zalog« c. kr. priv. mnihovgraške tvornice Pri
F. P. Vidic Sc Komp. Ljubljana,
€»f»^ Ij. laa^aaaik  faa.  tovarna pedl^ ponudijo vsako poljubno množino
1703-14
zarezane strešne opeke, ■■mm mM"
^^tro.ug:fala55cieg'el>. Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te urste strešniki so patentouanl u oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Jos. Narzola.
|p   Najllcnejše, najcenejše In najpriprostejše strešno kritje.
_._ Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. ————————
Sprejmelo se zastopniki "VI Takojšna in najzaneslivejsa postrežba. W  Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o Pustoši emiek.
Lastnina in tisk BNarodna tiakarne1.