-Ubtfrniska revija XLWÍ wen. 450 51 r
2	NAPOVEDUJEMO
KDAJ? KAI?	KDO?
7. - 8. december	ZNOT	janez.anzin@mercator.si
		Janez Anžin (RST)
14. - 15. december	Luč miru iz Betlehema v Sloveniji	pisarna ZTS
	(taborniški rodovi po Sloveniji)	ZTS@rutka.net
28. december -	20. svetovni skavtski jamboree -	WOSM
7. januar 2003	Tajska 2003	informacije na jamboree.rutka.net
leto 2003		
11. januar	Glas Jelovice (Skofja Loka)	rastarambo@yahoo.com
		Andrej Primožič (RSK)
24. - 25. januar	ZOT (Maribor)	vindi@rutka.net
		Gregor Vinder (R XI. SNOUB)
		zot.rutka.net
17. - 23. februar	Zimske počitnice (ostali)	
24. februar - 2. marec	Zimske počitnice (LJ in MB)	
Napovedujemo:		
31. januar 2003	Rok za oddajo pobud in predlogov za spremembo statuta ZTS	
21. marec 2003	Rok za oddajo kandidatur za organe ZTS za mandatno obdobje 2003/06	
7. junij 2003	22. skupščina ZTS @	
VSEBINA [november 3
Napovednik	2
Uvodnik	2
AKTUALNO	
Žabori	4
Fotoorientacija	6
Tabor na obisku	8
Kostanji in totem	13
Vesela srečanja	14
Afrika	16
Pionirstvo	18
Vodniški tečaj	20
IZ PRVE ROKE	
Mnenje	22
3. leta RutkaNET-a	26
Projektno financiranje	28
STROKOVNO	
Kako z mediji	30
Filatelija	32
Astronomija	34
Orientacija	36
Narava	38
Kosobrin	39
Mednarodne strani	40
RAZVEDRILO	
Popotovanja	42
Trenutki	44
Ježev kotiček	45
Z znanjem do odgovora	46
Volk	46
Križanka	47
@abori, stran 4
V soboto, 23. novembra, se je v Pržanju pri Ljubljani odvijalo taborniško tekmovanje Ža-bori. To je akcija Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki jo je tudi letos organiziral Rašiški rod.
Fotoorientacija, stran 6
"V naravo po zabavo!" je bil glavni moto letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. Pa saj taborniki tako ali tako skoraj vsak vikend preživi-mo v naravi - zakaj se ne bi enkrat za spremembo zabavali kar na mestnih ulicah?!
Tabor na obisku, stran 8
Nina Arnuš, dosedanja naoelnioa MČ, današnja v.d. načelnice in Miha Škofic, dolgoletni načelnik rodu, današnji v. d. starešine, sta leaderja domžalskega rodu. Rodu z zavidljivo tradicijo, še bolj zavidljivo številčnostjo in predvsem rodu z velikimi uspehi.
4 <m AKTUALNO
ŽABORI 2002
A
Urša
V soboto, 23. novembra, se je v Pržanju pri Ljubljani odvijalo taborniško tekmovanje Žabori. To je akcija Mestne zveze tabornikov Ljubljana, ki jo je tudi letos organiziral Rašiški rod. Na hladno, a sončno soboto se je na prizorišču zbralo 37 ekip GG-jev in PP-jev iz Ljubljane, Postojne, Pirana, Portoroža, Zagorja in Domžal.
Ekipe so imele na tekmovanju veliko nalog - najprej reševanje topo-testa in vrisovanje. Na progi pa jih je na šestih kontrolnih točkah čakalo še kar nekaj dela. Prehoditi so morali minsko polje, narisati skico terena, oddati sporočilo v Morsejevi abecedi, napasti točko pod določenim kotom ter rešiti testa prve pomoči in življenja v naravi. PP ekipe so morale poiskati tudi dve mrtvi točki. Na štartu pa so imele vse ekipe še možnost streljanja z lokom.
Vse ekipe so se odlično odrezale. V kategoriji GG-jev, ki so na Žabori prišli iskat znanje, so zmagali prav vsi. Med ostalimi GG-ji je prvo mesto dosegla ekipa Kr neki, druge so bile Znucane putke (oboji iz RaR), tretje mesto pa je zasedla ekipa Psihoti iz RDV. Med PP-ji so se najbolje odrezali Jljni (RKV), kmalu za njimi so bile Lenobe iz RPEJ, na tretjem mestu pa so Stwari iz RKV. Čestitke vsem ekipam!
Vsi izdelki bodo preko vaših načelnikov ali kako drugače prijadrali do vas, da jih boste lahko pregledali in skupaj pokomentirali. Vabimo vas tudi na rar.rutka.net, kjer boste našli rezultate in nam v forumu zaupali svoje mnenje o tekmi.
Komentarji tekmovalcev
Masa (Rod Bickova skala): Imeli smo se super, topotest je bil zakon! Proga se nam je zdela predolga in nismo našli KT2. Pri hitrostni etapi pa smo malo zašli.
Žiga (Savski rod): Žabori je najbolj fajn - rinili smo po blatu in uživali. Proga je bila lahka, pa ceprav nismo našli KT6. Naš vodnik je perfekten, ful pa mi je všec kontrolorka Maša.
Martin (Rod Kraških viharni-kov): Žabori je bil res super, mislim, da mi tega ni treba ponavljat. Koncno je bilo to tekmovanje pisano na kožo mlajšim in ne starejšim GG-jem. Tako dobijo GG-ji prve tekmovalne izkušnje, ki jih dodatno motivirajo za naslednja tekmovanja. Všec mi je tudi, da je bila štartnina res minimalna, tako da ni
treba na tekmovanje pošiljat le najboljših ekip, ki bodo kaj dosegle, ampak gredo lahko tudi ekipe ki se še učijo. Res, Žabori je bil zakon, tako za vodnike kot tudi za člane. Na Žaboriju 2003 pa lahko kakšen mrtev KT za PP-je tudi malo bolj skrijeste, da bo malo bolj zanimivo.
Jan (Rod Dobra volja): Bilo je v redu, sem umazan, utrujen, moker. Proga je bila zanimiva in še pridemo. Meti in Katarina sta najbolj kul kontro-lorki.
Zelenke (Rašiški rod): Nimamo sreče - bile smo brez kompasa, izgubile smo štartni list. Na progi je veliko vode in blata, našle smo se. Tukaj so zelo luštni domačini, Prevo je najbolj lušt-kan kontrolor. Me pridemo še!
Ekipa Miški piški bogomolke (Rašiški rod): Proga je blatna, bili smo umazani od riti ... Drugače pa so kontrolorji carji.
AKTUALNO (november 5
Komentar naše načelnice Meti (RaR):
Žabori je uspešna akcija, ker združuje vse pomembne discipline, hkrati pa je izredno poceni. [tartnina za ekipo znaša le 1000 tolarjev, kar je na podobnih tekmovanjih sicer redkost, discipline pa bi skorajda lahko sestavile manjši ROT za GG-je. Ker bi bilo sicer vse prelepo, smo začeli tekmo z zamudo in na tem mestu se še enkrat opravičujemo vsem, ki ste čakali in vam ni bilo jasno, kaj se dogaja. Potem pa je steklo kot po maslu. Na (mojem) KT6 je bilo res pestro, sploh zato, ker so vsi pozabili, da gre za prihod pod kotom. Žal se zaradi velike mase ljudi kontrolorji nismo mogli preveč zadržati s posamezno ekipo, zato bi bilo idealno, če bi vse začetnike spremljal na poti vodnik. No, pa saj smo se znašli. Da smo Žabori izpeljali, smo aktivirali čez trideset vodnikov in drugih prijaznih oseb. Letos pa je bila večja tudi pomoč iz drugih rodov MZT. Ker je Urška gotovo že pohvalila vse ostale prizadevne in zamolčala svoje zasluge, naj ti jaz zapišem eno malo zahvalo s strani vseh, ki smo na Žaboriju delali, se učili in preživeli lepo taborniško soboto.
6 <m AKTUALNO
TVU
Irena, RST
Fotoorientacija po Domžalah
"V naravo po zabavo!" je bil glavni moto letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. Pa saj taborniki tako ali tako skoraj vsak vikend preživimo v naravi - zakaj se ne bi enkrat za spremembo zabavali kar na mestnih ulicah?! Malo bi se sprehodili po jesenskih Domžalah, pri tem pobrali papirčke in druge smeti, k sodelovanju pa bi tako lažje pritegnili tudi naše starše, brate, sestre in prijatelje, ki sicer ne hodijo k tabornikom ...
Tako nekako smo se odločili, da letos v Domžalah v okviru TVU organiziramo fo-toorientacijsko tekmovanje. Štiri kontrolne točke z zanimivimi, poučnimi in zabavnimi nalogami smo postavili na različne konce mesta, start, cilj in nasploh glavno dogajanje pa je bilo kar na novi občinski tržnici v samem centru Domžal. Tam smo za vse tekmovalce, obiskovalce in naključne mimoidoče pekli kostanj in slastne palačinke, proti mrazu pa smo se borili z vročim čajem. Tisti, ki nas se niso poznali, so lahko izvedeli marsikaj zanimivega o taborniški organizaciji, drugim pa je bilo zanimivo tudi postavljanje stolpa za zastavo in drugih pionirskih objektov, ki se jih je lotila nasa mlada ekipa pionircev.
Na startu so se zbirale ekipe, večinoma sestavljene iz mladih tabornikov in njihovih staršev, ki so se polne pričakovanja podajale na pot po mestu. Po dobri uri in pol so se na cilj vračale navdusene, vsaka ekipa pa je prinesla še polno vrečo smeti, ki jih je nabrala na poti.
Vse ekipe so ob prihodu na cilj dobile priznanja za uspesno udeležbo na tekmovanju, natančni rezultati in uvrstitve posameznih ekip pa so skupaj s foto utrinki objavljeni na naši internetni strani http://rst.rutka.net.
Na {tartu je vsaka ekipa dobila list s fotografijami ter vre~e za smeti
AKTUALNO (november 7
8 <m AKTUALNO
TABOR NA OBISKU
A
Zapisal: Aleš Cipot, foto: AC in arhiv RST
Rod Skalnih taborov Domžale
Nina Arnuš, dosedanja načelnica MČ, današnja v.d. načelnice in Miha Škofic, dolgoletni načelnik rodu, današnji v. d. starešine, sta leaderja domžalskega rodu. Rodu z zavidljivo tradicijo, še bolj zavidljivo številčnostjo in predvsem rodu z velikimi uspehi. Pa vendar so za vse uspehe, kakor tudi neuspehe, zaslužni tudi vsi ostali pomembni in manj pomembni člani rodu. Sploh pa tisti, ki so rod vodili nekoč ali zgolj v bližnji preteklosti in nato priložnost ponudili mlajšim. Miha in Nina sta zaenkrat še vršilca dolžnosti starešine oz. načelnice. V.d. zato, ker uradno ti funkciji še vedno opravljata Janez Anžin oz. Ana Ivanšek. Naša tokratna sogovornica je Nina, od bližnjega januarskega občnega zbora naprej tudi uradno načelnica rodu.
Rod je bil konec 80-tih srednje velik, v prvi polovici 90-tih je število članov skokovito naraslo, v drugi polovici 90-tih pa vidno upadlo. Danes število članov spet narašča. Kje so vzroki tako opaznih nihanj?
Menim, da ima vsaka organizacija na nek način svoje življenje in na ta način doživlja svoje vzpone in padce. Morda je to še bolj vidno pri tako velikem rodu kot je naš. Seveda pa se spreminja tudi kakovost dela, ki je odvisna od naših članov, njihovih vodnikov pa seveda tistih, ki vodijo rod. "Rod Skalnih taborov - zgodba o uspehu", smo lahko sredi 90-tih let prebrali v Taboru. Po trenutni situaciji sodeč je večina čet oziroma celoten rod v ponovnem močnem zagonu. Gre za nadaljevanje zgodbe o uspehu?
Jaz si vsekakor želim, da bi to bilo nadaljevanje zgodbe o uspehu. Vendar uspeh sam ne pride čez noč in morali se bomo pošteno potruditi, da bo naš rod spet zašel na pota stare slave. Rada bi poudarila, da nam v rodu ne gre za šte-
vilčnost, ampak bi radi dosegli visoko kakovost dela.
Je res, da se nekateri člani zaradi izredne številčnosti med sabo sploh ne poznajo?
Drži. Slabost je predvsem v tem, da se naši novi vodniki še ne poznajo med sabo, saj bodo oni v prihodnosti tisti, ki bodo delali skupaj. Stanje skuša izboljšati naš partitim, ki poleg žurov za vod-
nike pripravlja tudi vodniške oz. motivacijske vikende, katerih namen je spoznavanje in izobraževanje.
Punce izrazito prevladujejo
V vodstvu rodu prevladujete punce, kar je v slovenskih rodovih redkost. Menda punce delate, fantje pa se počutijo ogroženi. Pa še prav poseben, šaljiv vzdevek si je vaš rod s tem prislužil ...
AKTUALNO (december 9
Res imamo kar precej punc, ki so na položajih in tudi resno delujejo in delajo, zato nas večkrat označuje za vaginalni rod. To je fino, ker je to kot nekakšen poligon za resnično življenje -tako izkusimo skoraj vse, kar bomo tudi v prihodnosti v službah. Vsekakor pa nismo rod, ki bi odganjal fante. Mislim, da je enakovredna zastopanost spolov odlična zadeva, predvsem pa je bolj produktivna.
Rodova uprava
Občni zbor rodu bo šele na januarski skupščini potrdil nove funkcionarje. Ker pa ni pričakovati zapletov, navajamo sestavo rodove uprave z dogovorjenimi funkcijami.
Miha Skofic (starešina), Nina Ar-nuš (načelnica), Tanja Cirkvenčič (načelnica za MC), Erika Zalokar (načelnica za GG), Polona Ivanšek (načelnica za PP), Boštjan Sirnik (načelnik čete Trzinske skerce), Boris Pirc (predsednik kluba grč SOS), Srečo Kovač (predsednik kluba grč WEOR), Damjan Bastič (predsednik kluba grč Močerad), Martin Gramc (predsednik kluba grč Magnolija), Sašo Jenko (dosedanji načelnik čete
Hitri p'šanci), Žiga Virk (dosedanji načelnik čete Trzinske skerce), Anja Kokalj (načelnica čete Veselih prijateljev), Tina Močnik (načelnica čete Hitri p'šanci), Andrej Jarc (načelnik čete Veseli veter), Rok Koncilja (načelnik čete Letečega gamsa), Andraž Ravnikar (načelnik čete Zelenih gozdov), Ana Ivanšek (dosedanja načelnica rodu), Natalija Kveder (tajnica rodu), Irena Jeretina (rodova propa-gandistka), Anka Cerar (blagajničar-ka rodu) in Tjaša Vilar. Kako člani rodove uprave ocenjujete svoje seje in kakšen princip delovanja RU prakticirate?
Uradne seje rodove uprave in drugi formalni sestanki so plod mnogih srečanj, posedanj ob kavi in raznih žurov. Neformalna komunikacija se uporablja tudi za iskanje podpore in promovi-ranje idej, do katerih pridejo posamezniki oz. interesne skupine, ki se oblikujejo znotraj rodu. Gremo se lobiranje in zato jaz temu pravim čisto politično delovanje in trdim, da je taborniška organizacija tudi politična organizacija, saj uporablja politične vzvode. Novost, ki jo uvajamo zdaj oz. je že kar uvedena, saj se je dobro prijela, je prakticiranje
"open space technology" po vsakem takem formalnem sestanku in po vsaki akciji, kjer se lahko tudi na hitro ovrednotimo, to pa tudi pomeni, da če se na sestanku skregamo glede taborniških zadev, gremo lahko po sestanku še vedno na pijačo kot prijatelji.
Misli Mihe Škofica, aktivnega predavatelja inštruktorske šole in v.d. starešine Domžalčanov: "Človek nikoli ne ve, kdaj je pravi čas da pusti aktivno delo v rodu, oziroma naj pusti pomembne funkcije mlajšim. Ko pa se za to vendarle odloči, mu je nekako težko, saj vemo kakšni smo. Nikoli ni nobena stvar narejena tako dobro, kot če bi sam sodeloval pri njej. Tako je pač prekletstvo v veliki večini taborniških rodov po Sloveniji." Zato sem bil toliko bolj vesel povabila mlajših članov v rodu, da bi postal starešina. Sprejel sem funkcijo in delo, saj imam ob sebi skupino ljudi, ki so pripravljeni delati in nameniti taborništvu kar precejšen del svojega časa. Vem, da bomo skupaj Rod skalnih taborov Domžale potegnili iz manjše krize, v kateri se je nahajal zadnjih nekaj let.
10 <m AKTUALNO
NAZIV ČETE
Četa letečega gamsa Četa Zelenih gozdov Četa Hitri p'šanci Četa Veseli prijatelji Četa Veseli veter Četa Trzinske skerce
KRAJ ST. ČLANOV
Domžale	53
Domžale	54
Ihan	63
Dob	47
Rodica	105
Trzin	44
Četa - v ustanavljanju Brdo pri Lukovici
Opomba: Po najnovejših, jesenskih podatkih rod združuje kar 388 tabornikov.
Naslednje leto praznujete 50 let delovanja rodu. Kako boste obletnico obeležili?
Nina: Trenutno se s 50-letnico že aktivno ukvarjamo, imamo vodjo celotnega projekta 50-letnice in vodje posameznih projektov, od katerih bodo nekateri potekali celo leto 2003; ena taksnih je akcija Izletnik. Ta bo tradicionalna, saj praznuje 10. obletnico (tj. več izletov za posamezne starostne kategorije po celi Sloveniji; za udeležbo na več izletih si prislužiš tudi našitek) in akcije, ki bodo enodnevne, npr. Cerar-jev memorial (rodov mnogoboj, ki poteka v čast zaslužnega tabornika g. Cerarja), rodova prisega, ekološka in simbolna obeležitev 50 let delovanja rodu - posadili bomo 50 dreves za 50 let in slavnostna akademija. Prav tako smo že izbrali našitek, ki se bo pojavljal na naših krojih, nahrbtnikih in termof-lisih.
O Ost-u ena izmed urednic, Tanja: "Da bi bili člani rodu kar najbolje obveščeni o vsem, kar se dogaja v rodu, na območju in zvezni ravni, smo začeli izdajati mesečni list. Tradicija glasila rodu Skalnih taborov je že precej stara in je še iz časov, ko smo rodovom rekli odred. Tako smo Domžalčani iz-
Naši sogovornici - Nina, načelnica rodu (levo), in Tanja, načelnica MČ-kov.
dajali glasilo, katerega ime je bilo enako kratici našega takratnega odreda. Kasneje so se odredi preimenovali v rodove, ime našega časopisa pa se je obdržalo. Po nekaj prekinitvah in že nekaj preverjenih oblikah zdaj Ost izhaja vsak mesec, v njem pa najdemo predvsem aktualne informacije o akcijah in kakšen utrinek dogodkov prejšnjega meseca. Urednice Irena, Erika in Tanja upamo, da bo Ost vsak mesec še boljši, še lepši in še bolj zanimiv kot mesec prej ter da bi ga vsi Dom-žalčani z veseljem prebirali."
"Partitim smo skupina štirih inštruktorjev, ki se, poleg še marsičesa, kar počnemo pri tabornikih, posebej ukvarjamo še z motivacijo in dodatnim izobraževanjem vodnikov v rodu. V praksi gre predvsem za organizacijo vodniških srečanj, ki so namenjena samo vodnikom, kjer ti nimajo obveznosti do svojega voda, kjer se lahko sprostijo, zabavajo, izmenjujejo izkušnje, se česa novega naučijo in dobijo kakšno novo idejo za delo z vodom," pravi ena izmed članic partitima - Tanja.
In nadaljevala: "V predlanskem šolskem letu smo preživeli en vikend v Gorenji Trebuši, kjer se je zgodil Na juriš. Lani smo se z Mengšani (rod Upornega plamena) pred novim letom vživeli v Las Vegas leta 1957, na Planini pod Golico so se vodniki postavili v kožo svojih članov in sodelovali na orientacijskem tekmovanju, tako lani kot tudi letos smo noč čarovnic pospremili s tradicionalnim žurom v Domžalah, Partitimovci pa smo se udeležili tudi zimovanja za PP-je gorenjskega območja. Kaj se bo letos dogajalo na vodniški novoletni čajanki pa je zaenkrat še presenečenje. S pomočjo vseh vodnikov smo izdelali tudi vodniško mapo - debel fasci-kel s konkretnimi idejami za vodova srečanja za MC-je in GG-je, ki ga ima vsaka izmed šestih čet."
Se ne bojite, da bi s tem zavrli kreativnost vodnikov, saj jim na nek način vse ideje prinesete k rokam, ali pa je vodniška mapa pravzaprav impulz, vzpodbuda, da še sami kaj več naredijo na tem področju?
V vodniški mapi so večinoma izdelki, ki jih je nekdo nekoč pripravil ali uporabil za svoj vod, vendar pa nanjo ne moremo gledati zgolj kot na potuho vodnikom, saj ti v njej
AKTUALNO (december 11
dobivajo predvsem ideje za nove, drugačne teme oziroma za nove metode in pristope h klasičnim taborniškim temam, taborniško srečanje pa vodnik še vedno prilagodi svojemu vodu - starosti, dojemljivosti, pripravljenosti, radovednosti in razpoloženju njegovih članov.
Sedež rodu: Kopališka 4, Domžale naslov: p.p. 49, 1230 Domžale e-naslov: rst@rutka.net spletna stran: http://rst.rutka.net/
Obljubljansko območje
Nina: "Naše območje je en tak »hecen« ostanek rodov, ki ne spadajo v kakšno drugo območje in to se vsekakor pozna na kakovosti v sodelovanju, ker se bolj redko zgodi, da pridejo predstavniki vseh rodov na sestanek ali akcijo. Mislim, da bi to sodelovanje lahko bolj okrepili, predvsem v obliki pomoči - npr., en rod lahko da prostor, drug rod pa znanje. Več bi lahko bilo neformalnih srečanj, da se sploh spoznamo, kdo in kaj smo na območju. Morda se takšno srečanje obeta že v bližnji prihodnosti, ampak to naj zaenkrat ostane skrivnost."
V začetku 80-tih let sta se od matičnega, domžalskega rodu odcepili enoti v Mengšu in Radomljah, v začetku 90-tih pa še moravška enota. Vsi trije rodovi še vedno uspešno delujejo.
Za konec misel, sposojena z rodove spletne strani: "Lansko leto smo domžalski taborniki praznovali 48 let. V tem času se je spremenilo marsikaj. Dobili smo svojo državo, srp in kladivo smo zamenjali za mobitel, in prav smešno se danes sliši, da so imeli naši ustanovitelji na voljo 'tri stare šotore in kuhinjski kotliček-podmorni-co,' kakor lahko preberemo v arhivskih poročilih. Časi so se spreminjali, taborniki pa smo bili vedno to, kar smo še sedaj, zanesenjaki, ki nam veselje do življenja z naravo in vzgoja mladih pomenita zelo, zelo veliko."
Domžalske legende
Domžalski rod je taborništvu že dal ogromno, zato smo izbrali nekaj najbolj opaznih ljudi, ki so še vedno aktivni, vendar na drugih področjih, saj se v vodenje rodu ne vključujejo. Priložnost so dali mlajšim. Darko Jenko - nekoč starešina rodu, sedaj načelnik ZTS; Boris Mrak - predsednik Skavtske fundacije; Franc Anžin -član IO ZTS, zadolžen za pravna vprašanja; Marjeta Hren -nekoč načelnica čete, sedaj pomočnica načelnika OOOLJZTS za vzgojo in izobraževanje; Damjan Habe - nekoč predsednik PP kluba Osman, sedaj načelnik KVIO; Greta Grošelj -nekoč načelnica čete in urednica Ost-a, sedaj članica KVIO.
f \
Zadnja predstavitev RST v
Taboru v številki 6-7, letnik 1995.
"ZNOT je bil na začetku mišljen zgolj kot rodova akcija, kjer bi GG-ji in PP-ji preskusili svoje orientacijsko znanje v bolj ali manj zimskih razmerah. Pozneje se je porodila ideja, da bi tekmovanje nadgradili in ga odprli še za ekipe iz drugih rodov. S to idejo se je najprej spopadel vod Ciniki, ki so prvi takšen ZNOT organizirali v Ihanu pri Domžalah, februarja leta 1999. Isto leto decembra so organizirali že drugo takšno tekmovanje. Tako je ZNOT postalo tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki ga naš rod prireja vsako leto, prvi vikend v decembru. Tako bo letošnji že peti po vrsti. Do sedaj so na ZNOT-u tekmovale samo GG in PP ekipe, letos pa smo povabili k sodelovanju tudi grče in upamo, da bo udeležba čim številčnejša," je o ZNOT-u povedal Sašo Jenko, eden izmed članov ožje skupine organizatorjev.
1	^
12	^ ) AKTUALNO
							
ROD	ROD KRAJ	CLA.01IZKAZ.01 OBISK01 CLA.02IZKAZ.02					OBISK02
ROD MLINSKIH KAMNOV	RADOMLJE	32	30	59	30	30	47
ROD SKALNIH TABOROV	DOMŽALE	342	252	467	354	326	467
ROD UPORNEGA PLAMENA	MENGEŠ	35	35	37	37	37	59
ROD MORAVSKE DOLINE	MORAVČE	36	34	38	35	35	35
ROD LOUISA ADAMIČA	GROSUPLJE	100	100	120	65	65	91
ROD BISTRIŠKIH GAMSOV	KAMNIK	53	53	72	84	84	80
ROD DVEH REK	MEDVODE	70	70	106	62	62	100
ROD RJAVEGA MEDVEDA	KOČEVJE	34	34	64	34	34	66
ROD SRNJAK	LOGATEC	74	74	94	74	74	74
Opomba: vir podatkov - ZTS (15. 11. 2002).							
AKTUALNO (december 13
KOSTANJEV PIKNIK
Z otvoritvijo totema
Že tradicionalni kostanjev piknik , ki smo ga organizirali taborniki rodu Odporne želve Anhovo v oktobru, smo združili s slavnostno otvoritvijo totema na taborniškem prostoru z Zgornjih Desklah.
Rod odporne želve Anhovo
Zbirati smo se zaceli ob deseti uri, do začetka programa nam je krajšala čas godba pihalnega orkestra Salonit Anhovo. Na otvoritvi se je zbralo okrog 120 ljubiteljev taborništva v občini Kanal ob Soči.
Zbor tabornikov, himna in dvig zastave so oznanili začetek prireditve sobotnega dne. Po uvodnem govoru starešine rodu je spregovoril načelnik ZTS Darko Jenko in otvoril totem, ki ga je domači župnik tudi blagoslovil. Totem je na pobudo mladih tabornikov izdelal gospod Anton Kravanja iz Tolmina. Najmlajšim tabornikom MC smo podelili rute, vodniške izkaznice pa so prejeli vodniki, ki so uspešno opravili vodniški tečaj Zveze tabornikov Slovenije. Po programu, ki smo ga izpeljali taborniki in godba na pihala, smo se okrepčali z golažem iz divjačine in polento, ki so ju skuhali taborniški kuharji.
Za popestritev popoldneva smo prosili Društvo balonarjev Barje iz Ljubljane, ki so tabornike popeljali visoko proti nebu, da so si taborniški prostor ogledali še z višine. Nadaljevali smo z igrami, streljanjem z lokom in fračo, metanjem v krog, igrami z žogo ... Ob mraku smo zakurili taborni ogenj. Z glasbo in kostanji smo zaključili kostanjev piknik, ki nam bo ostal v dolgem in lepem spominu.
14	^ ) AKTUALNO
VESELA SREČANJA
Mija P., Rod Bičkova skala
Akcija voda Luna
V soboto smo se ob 8.30 zaceli zbirati pred taborniško hišico, odkoder smo se odpravili do avtobusne postaje. Počakali smo na avtobus št. 6, s katerim smo se odpeljali na OŠ Vič. Tam je bilo že veliko tabornikov z rdečimi rutkami. Bili smo najmlajši, edini murni.
Dobili smo zemljevid delavnic v šoli in na njenem dvorišču. V avli šole smo se preobuli v copate, slekli odvečno garderobo in se odpravili dogodivščinam naproti.
Po navodilih organizatorjev smo najprej odšli v Morsko restavracijo, kjer smo oddali vse sladkarije, ki smo jih prinesli s seboj. Prva dogodivščina nas je čakala pod koralnim grebenom, kjer smo se plazili po labirintu, ki je bil narejen iz šolskih klopi, pokritih s šotorkami. Nato smo odšli v Morski kino, kjer smo si ogledali risani film Ariela, mala morska deklica in zraven jedli kokice, kot se za pravi kino spodobi. Preden smo zapustili »dvorano« smo še zapeli pesmico Gosenica. Med čakanjem na naslednji izziv smo pojedli vsak svojo malico. Čas zanjo smo pravilno izbrali, saj smo po njej ciljali škampe. S papirnato žogo smo morali podreti kar največ plastičnih lončkov. Tam se je skrival bonbon, ki smo ga za nagrado tudi pojedli. Obiskali smo tudi spretno Ariel, kjer smo pokazali svoje umetniške sposobnosti risanja, rezanja in lepljenja, ter izdelali čestitke. Pot nas je vodila v naslednjo sobo, kjer smo packali po dnu. Nekateri smo oblikovali glino, nekateri smo se spremenili v prave gusarje, drugi izdelali nakit, tretji pa se prepustili spretnim rokam starejših tabornic, ki so nam poslikale obraze.
Po kar dolgem sedenju se nam je prileglo preskakovanje valov, kjer smo si razmigali naša telesca.
Ko smo v notranjosti šole preizkusili skoraj vse delavnice, smo se odpravili ven in se zapodili na igrala. Spuščali smo se po toboganu, se gugali na gugalnicah, plezali po pravi plezalni steni in proti koncu s kredami risali po ploščadi.
Po štirih urah plavanja v deželi male morske deklice Ariel, smo bili vsi pošteno utrujeni in lačni. Planili smo po sladkarijah, ki nam jih je razdelil organizator. Polni vtisov smo se poslovili in odšli do avtobusne postaje, od koder smo se odpeljali za Bežigrad in odpešačili do taborniške hišice, kjer so nas pričakali starši. Vsak je še dobil našitek Veselih srečanj, ki nas bo spominjal na prelep dan.
AKTUALNO (december 15
Lipe
Sanje male žabice
Leto je naokoli, novi vodniki, novi MČ-ki. Kam jih peljati? Kakšno akcijo pripraviti? Na vse te dileme posije vsako leto sredi novembra sonce, ko se namreč po vsej Sloveniji pripravijo Vesela srečanja za medvedke in čebelice ter seveda murnčke. Politčnemu dogajanju navkljub tudi leto 2002 ni bilo izjema. V slovenski prestolnici se je 35 organizatorjev od jutra do zgodnjega popoldneva (marsikateri celo dan ali dva, kakšni pa celo teden ali dva prej) trudilo zabavati nadobudne mlade tabornike in jim pričarati smeh na usteca. Le-teh je prišlo le nekaj manj kot tristo in vsi so bili zadovoljni. Tako vsaj kažejo reakcije. No, eden se je ustrašil male morske deklice na vhodu, malo skremžil obraz, pa se je kaj hitro prepričal, da mu ne misli storiti kaj hudega.

Kaj pa se je dogajalo tako zanimivega? Tisti najbolj zaspani so se kar na začetku odpravili v prvo nadstropje osnovne šole Vič, kjer so se v ritmih najbolj popularne slovenske pop skupine zazibali, odgnali spanec in se v pičle četrt ure naučili koreografije, nato pa odpeljali naprej. Po razmigavanju telesa pridejo na vrsto možgančki. Le-te so si lahko skravžljali pri potapljanju ladjic. In to na velikem platnu, skoraj v naravni velikosti. Ladjice je bilo seveda potrebno tudi zgraditi, za kar je bilo poskrbljeno pri ročnih delih. Spretne ročice medvedkov in čebelic so med drugim izdelovale tudi vrteče se ribe, mimogrede pa so naredili še voščilnico ali dve. Naporno delo, ni kaj. Seveda je bil prostor tudi za počitek. Morski kino, kjer so stregli čisto prave kokice. Sam načelnik MZT jih je pekel, skupaj s svojo zvesto pomočnico, prav tako članico zakonodajne mestne oblasti. Če aktivno sodelujejo tako pomembni člani zveze, mora biti pa res pomemben dogodek. In res je bil. Dogajalo še je še marsikaj. Medvedki so iz kina odhajali vidno pretreseni. Prav vsem je po glavi rojila mala morska deklica in seveda so si zaželeli morskih pustolovščin. Poskrbljeno
je bilo tudi za to. Vsak si je porisal svojo naglavno ruto, da bi bila čim bolj grozljiva, za piko na i pa so si nadeli še prevezo in vžgali tatoo. Dekleta so si med tem izdelala vsaka svojo najlepšo verižico iz usnja, da bi bile tako še bolj privlačne svojim rešiteljem. Ladje so bile sicer že potopljene, je pa še vedno ostala borba za ozemlje. Vsi so vztrajno vrteli twister kolo in se neizmerno zabavali. Pod koralnim grebenom se je nahajal labirint, skozi katerega so prišli do prostora, kjer so vrli raziskovalci ciljali nič hudega sluteče škampe ter si z zadetki prislužili bonbon ali dva. Nekaj delavnic je bilo tudi zunaj, kjer je skoraj sijalo sonce. Hoja po visečem mostu, okra-ševanje okoliškega sivega asfalta, pa še kaj se je dogajalo.
Vsega lepega je enkrat konec, a Vesela srečanja se končajo s stilom. Razdeljevanje vseh mogočih sladkarij, ki so jih spekle mame, očetje, babice, Merkator in drugi, vedno prikliče sonček v oči. Moje, tvoje, njegovo - to tu nič ne velja. Dobrot je več kot preveč, zato si vse delimo skupaj. Taborniški duh po celi črti.
t sim
16
^ ) AKTUALNO
Malus
AFRIKA
Afriška taborniška kronika (III)
Zgradimo
skavtski center ob afriškem jezeru
Hm, na začetku svojega oglašanja iz Ugande sem pisal o slovenskem skavtskem centru ob jezeru Bunyonyi kot nečem, kar bi se morda utegnilo zgoditi, zdaj pa se ta projekt zdi že skorajda dejstvo ... Ne, nobenega denarja in nobenih podrobnih načrtov še ni na mizi, zajec tiči v drugem grmu: januarja prihaja prostovoljec, ki bo svojo energijo vložil prav v skavtski center! Ko so ljudje, potem je vse mogoče.
Jezero Bunyonyi, Bufuka je sredinski polotok na skrajni levi
Kdo
Ti ljudje niso kar tako. Za eno leto namerava prileteti Matjaž Svegelj - Jet-ka, kranjski tabornik z obilico izkušenj. Dodajte Jetki vsaj dve vplivni tabornici in vsaj dva pomembna tabornika, ki naj bi projekt podprli v Sloveniji, pa vam bo bolj jasno, da se nekaj dogaja. Za nameček pa si, če res morate, lahko predstavljate še nekega Malusa, ki organsko ne prenaša napol dokončanih stvari, kaj šele mlatenja prazne slame.
sodeluje z državami v razvoju. Poglejmo v srce slovenske mladine z rutkami za vratom, pa bomo opazili, da jih je vedno več takih, ki bi odprtih rok sprejeli kako delo z dodanim smislom. Usmerimo potem svoje oči še v kristalno čisto nočno nebo nad Bunyonyijem in vsekakor se nam bo zazdelo, da so nam zvezde posebej naklonjene.
Kako in kdaj
Torej: skavtski center je na obzorju. Zaenkrat sicer le kot neformalno prizadevanje skupine slovenskih tabornikov, ampak nadejamo se, da bo kmalu za projektom stala celotna Zveza. Po eni strani si želimo, da bi tole besedilo padlo v oči vrhovom ZTS, po drugi strani in še bolj pa, da bi idejo posvojilo čim več rodov in posameznih zanesenjakov.
Ozrimo se le malo naokoli, pa bomo brž sprevideli, da vsaka spodobna zahodna skavtska organizacija resno
Ugandska cerkev (Church of Uganda), vodilna protestantska skupnost, nam je v podobi tajnika kigezijskega škofa že spodbudno prikimala. To je zelo važna reč, zakaj v njeni lasti je zemljišče, na katerem naj bi se skavtski center zgodil. Navezal sem tudi stike z mladim skavtskim šefom področja Ki-gezi, ki seveda nima nič proti, za piko na i pa je doma prav iz naše vasi Bufu-ka in je tja že nekajkrat peljal taborit svoje člane.
Naslednji korak bo seveda priprava pametnega projektnega načrta, ki bo nato v različnih organizacijskih mlinih zagotovo obtičal za poljubno število mesecev, med katerimi pa kajpak ne mislimo lenariti. Prav možno je, da bomo vmes uredili taborni prostor in še kako malenkost ter Bunyonyi promovirali v mednarodnih skavtskih krogih.
Zakaj
Zlasti zato, da finančno podpiramo revno podeželsko šolo in da s prihodki
AKTUALNO (december 17
Med poukom
zgradimo ambulanto, ki jo ljudje okrog Bunyonyija nujno potrebujejo. Bufuko je pred leti razdejal AIDS, tako da so ostale pretežno vdove in sirote. Ja, čeprav je Uganda epidemijo izjemno učinkovito ukrotila, se morajo prebivalci še vedno soočati s posledicami - zlasti s poudarjeno revščino in še bolj očitnim pomanjkanjem zdravstvenih ustanov.
Hkrati pa skavtski center ustanav-
ljamo tudi zato, ker je jezero fenome-nalen poligon za taborniško dejavnost. Kot nalašč je za veslanje v drevakih, za kopanje, za dirkanje z gorskimi kolesi po okoliških hribih. 29 otokov skriva pravo zgodovinsko zakladnico - od tradicionalnih obredov do kolonialne zapuščine. Kot posebno zanimivost (no ja ...) lahko na drugi strani trčite celo v Pigmejce.
Kje
Šolski zvonec OS Bufuka
Bufuka je vas ob jezeru Bunyonyi, sedem kilometrov proč od Kabaleja, mesta na jugozahodu Ugande. Na nek način je to ruralna Afrika v svoji najbolj popolni obliki, pa spet dovolj blizu mestu - in celo z nekaj turističnimi kampi (in satelitsko televizijo!) v sami Bufuki. Osnovna šola je na polotoku, ki je jedro vasi, pa hkrati nekoliko oddaljen od turističnega vrveža. Elektrika in telefonske linije do tega dela Bufuke ne sežejo, so pa dovolj blizu, da jih lahko po potrebi potegnemo do tabornega prostora. Ta leži med osnovno šolo in protestantsko cerkvijo, zelo blizu Srca (slovenske baze v vzhodni Afriki).
Mnogo več o lokaciji lahko preberete na www.edirisa.org, ki bi ob izidu te številke Tabora že utegnila obstajati v slovenščini - vključno s svežo, zares atraktivno predstavitvijo Bunyonyija. Na miha@edirisa.org pa lahko, kot vedno, pošljete vaše cenjene komentarje in dopise druge vrste.
Bodite pripravljeni.
18	^ ) AKTUALNO
Laura Žižek - Žiži, RJS Cerknica
PIONIRSTVO
Jaz sem pionirc, ti si pa zeleni krokodil
Svež "luft" pod vršacem Snežnikom. GSM ne lovi (no, razen na sosedovih klopcah 1 črtica, da pošlješ stipeta*). Gručica osebkov z rutkami. Penetracija znanosti pionirstva in bivanja v naravi.
AKTUALNO (december 19
Po začetnem ogrevanju s hakijem in spoznavanju (ne, jaz pa že nisem zeleni krokodil ...) smo se zapodili v prvo temo - odnos tabornika do narave. Smo res še toliko povezani z materjo naravo, ali nam sploh še kaj pomeni? Kmalu so se nam pridružili še taborniki Rodu Modrega Vala TS-GO in tako je bila naša multirodovna posadka (RJS, RMV, RGT, MRL, RDV, RHV, RSV) popolna. Sledilo je predavanje o orodjih (v katero smer moram brusit?). Naslednji dan smo začeli z jutranjo harmonijo - igrali smo se in se pogovarjali o komunikaciji. Nadaljevali pa smo z ognji in netivi (ali veš, da brezovo lubje super gori?). Pridobljeno znanje smo takoj tudi praktično preizkusili in si zunaj skuhali slastno zelenjavno (+mesno) mineštrico. Popoldne sta nam brat Ku-gla in brat Losos povedala (narisala) nekaj o bivakih (ali si že slišal za dvo-kapnega s centralno?). Večer je minil v soju svečk in skupaj smo razmišljali o tabornikih - kaj/kdo taborniki sploh smo, kaj nam pomenijo . Tretji (poslednji) dan smo dopoldne posvetili vozlanju. Tina nam je povedala zgodbico o Indijančku ter veverički in nastal je mrtvi vozel. Po kosilu se je naša malce okrnjena sestava (večina udeležencev nas je zapustila že dan prej, saj jih je čakala obveznost, ki se ji reče šola, grrrrr .) odpravila nazaj v civilizacijo in vsakdanjik, ampak z željo, da se kmalu ponovno snidemo.
*sms
20	^ ) AKTUALNO
VODNIŠKI TEČAII
Pugy
Ključ je načrtno usposabljanje vodnikov
V času jesenskih počitnic so potekali trije vodniški tečaji s skupno 86 tečajniki. Večina se je usposabljala za vodnike MČ, nekaj je bilo pa tudi kandidatov za vodnike GG. Vedno več je tudi tistih vodnikov, ki so v preteklosti že opravili vodniški tečaj za vodnika MČ in se zaradi drugačnega programa in načina dela udeležijo še krajšega ali daljšega seminarja za vodnike GG.
Dolenjsko območje
Rod puntarjev Tolmin
Borut Pelko (RGT): Vodniški tečaj OO ZTS Dolenjska je uspel. Imeli smo lepo vreme, dobro hrano, strpne mentorje in pridne tečajnike. Ti so si od vsega najbolj zapomnili dva "orientiringa" - enega nočnega in drugega maratonskega, dnevno-nočnega po samem Kočevskem Rogu; in pa seveda Nejca iz oddaje Jasno in glasno, ki je civilno služil obveznost do preljube nam deželice. Bilo je noro in nepozabno.
P.S.: Nadaljujemo 6., 7. in 8. decembra!
Pregled vodniških tečajev v letu 2002
TERMIN	KRAJ / ORGANIZATOR ŠT. UDEL.
poleti
Ribno - tabor RJZ Celjsko-zasavsko območje	34
Rod jezerskega zmaja
Dol pri Starem trgu Pomursko območje	12 Pšenk nad Idrijo Severno-primorsko območje 23
Ribno - tabor RBB Ljubljansko območje - MZT	41
Marindol Gorenjsko območje	24 jesenske počitnice
Črmošnjice (CŠOD) Dolenjsko območje	27
Skomarje Celjsko-zasavsko območje	42
Rod zelene Rogle
Soča Rod puntarjev Tolmin	17
V	V
Matjaž Kos (RPT): Vodniški tečaj je potekal v naši taborniški koči v Soči. Kljub delovnem vzdušju in natrpanem urniku je minil v prijateljskem in taborniškem duhu. Dobili smo 17 novih vodnikov, ki že nestrpno čakajo nastop svoje funkcije.
Celjsko-zasavsko območje
Emil Mumel (RZR): Zelo pozitivno je, da se ga udeležujejo člani iz različnih rodov po Sloveniji. Tako bodoči vodniki lahko spoznajo različne načine dela po rodovih in veliko novih prijateljev iz vse Slovenije. Skrb zbujajoče pa je razmišljanje nekaterih rodov po območju, da ne potrebujejo novih vodnikov in ne pošiljajo svojih članov na vodniške tečaje.
Kljub relativno visoki številki novih vodnikov, ki so obiskovali enega izmed vodniških tečajev v letu 2002 (skupaj 220 udeležencev), pa je ta številka glede na potrebe v organizaciji še vedno prenizka. Po oceni bi morali na leto za delovanje na obstoječi ravni števila članstva usposobiti vsaj 400 vodnikov. Glavni razlog za primanjkljaj pa tiči v dejstvu, da kar tretjina rodov ne posveča dovolj pozornosti kadrovanju vodnikov - iskanju primernih članic in članov ter zagotavljanju možnosti za njihovo usposabljanje. Pomanjkanje vodnikov pomeni manj vodov in s tem generacijske "luknje", le-te pa na dolgi rok pomenijo pomanjkanje baze iz katere bi lahko vodnike kadrovali, in s tem tudi nevarnost, da rod preneha z delovanjem.
AKTUALNO (december 21
Pohod po poti Cankarjevega bataljona
Taborniki Rodu Bickova skala vas vabimo, da se udeležite 24. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona, ki ga sicer organizira PD Škofja Loka. Pohod s Pasje ravni v Dražgoše bo tokrat potekal v noci z 11. na 12. januar 2003. Pot je dolga nekaj vec kot 40 km, opravi se jo v približno 10-ih do 12-ih urah, štartnina po osebi pa znaša okoli 1000 sit. Vsak udeleženec prejme legitimacijo, znacko, caj na poti in toplo malico na cilju (ponavadi pasulj). Štart bo pri Koširjevi kmetiji na Pasji ravni, predvidoma med 22. in 24. uro. Smer pohoda: Pasja ravan, Zminec, Breznica, Tomaž, Praprotno, Ševlje, Zabrekve, Dražgoše.
Navodila PD Škofja Loka:
•	Pohoda se lahko udeleži vsak zdrav oz. fizično dobro pripravljen državljan, ki spoštuje navodila organizatorja.
•	Vsak se pohoda udeleži na lastno odgovornost.
•	Udeleženci se morajo držati običajnega planinskega reda in celotno pot opraviti v strnjeni koloni.
•	Priporočamo, da se udeležite proslave pri spomeniku.
•	Povratek z Dražgoš si pohodniki organizirajo sami ali pa se poslužijo avtobusnih prevozov organizatorja spominskih slovesnosti, ki vozijo iz vasi Rudno.
Med obvezno opremo sodijo topla oblačila, planinski čevlji, pohodne palice, delujoča svetilka, izdatna malica
V primeru, da se boste pohoda udeležili, lahko za dodatne informacije pokličete na št. 04/ 51-20-667.
V_J
VABIMO
ZOT 2003
Bojan, XI. SNOUB
Januar je vse bližje in z njim prav tako dobri stari ZOT, ki bo natancneje 24. in 25. tega zimskega meseca! Letos vam taborniki rodu XI. SNOUB pripravljamo še posebej zanimiv ZOT, ki bo v Zgornji Savinjski dolini. Tocen kraj bomo sporocili v naslednji številki Tabora oz. objavili po novem letu na Rutki! Skratka, pripravite se na pravo zim-sko-taborniško doživetje!
Tekmovanje zajema zimski orientacijski pohod, test iz orientacije in topografije, vrisovanje KT, signalizacijo (Morse + semafor), risanje skice terena, opis KT, prihod pod kotom, hojo po vrisani poti, zbijanje klobuka snežaku in IQ test. Tekmuje se v kategorijah: GG (ločeno po spolu), PP ( ločeno po spolu), GRČE (mešano po spolu). Tričlanske ekipe tekmujejo izven konkurence.
Cena tekmovanja je 7000 SIT na ekipo in vključuje obilne slastne sendviče, lepe našitke, prenočevanje, odlično kosilo, lepe kontrolorke, prijazne organizatorje in stroške organizacije. Prijave skupaj s fotokopijo plačane položnice pošljite najpozneje do 17. 1. 2003.
Vse dodatne informacije najdete v tem Taborniškem vestniku in na zot.rutka.net
Vprašanja pošljite na naslov: bojan.kri-zan1@ guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041/878-785 (Bojan).
Vabljeni ste vsi, ki si upate!
22	IZ PRVE ROKE
MNENJE
Zaton orientacije pri tabornikih?
Zadnji dogodki, kot so vse manjša udeležba rodov na orientacijskih tekmovanjih, polemike ob izvedbi ROT-ov in nezadosten interes za izvedbo tečaja v Gozdni šoli kažejo na to, da orientacija postaja v taborniški organizaciji vse bolj obrobnega pomena. Ob tem pa se v nekaterih sorodnih organizacijah, kot je Planinska zveza Slovenije, njena vloga vse bolj krepi.
Za začetek se bom vrnil v obdobje, ko sem se sam priključil taborništvu. Kot medvedka so me na vodovih srečanjih (takrat smo jim rekli vodovi sestanki) najbolj privlačili izleti v naravo, kjer smo spoznavali okolico domačega kraja ter se podili po travnikih in gozdovih. Moj prvi, žal že pokojni vodnik, nas je namesto s sedenjem v razredu tudi v slabšem vremenu raje na prostem zastrupljal s taborništvom in mnogi smo postali s tem za vedno zapisani taborniškemu načinu življenja. Spomladi smo se zavzeto pripravljali na mnogoboje s postavljanjem šotorov, kurjenjem ognjev, učenjem potnih znakov in ostalimi veščinami. Poleg taborjenja in osvajanja veščin so nam mnogoboji kot možnost dokazovanja in samopotrjevanja pomenili največjo motivacijo. V starejših kategorijah smo se z vedno večjimi uspehi poizkušali še na drugih taborniških tekmovanjih in se s strahospoštovanjem več let pripravljali na prvi nastop na STPM (sedanji ROT), saj je udeležba na tem najzahtevnejšem taborniškem tekmovanju zahtevala od tekmujočih poleg fizične in psihične pripravljenosti tudi vsa
ključna specialistična taborniška znanja. Udeležba na STMP je vsaki ekipi pomenila tudi uveljavitev, saj je bil na tekmovanju prisoten velik del vodstva ZTS ter predstavniki večine rodov (odredov), ki so v slovenskem taborniškem prostoru veljali za najboljše. Šele po prvi izkušnji STPM-a sem se tudi podal na specialistični tečaj Orientacije in topografije v Gozdno šolo, ki se ga je še v 80. letih vsakič udeležilo po 30 udeležencev in več.
V 90. letih, ko sem tudi sam začel sodelovati pri pripravi programa v okviru programskih komisij ZTS in prevzel vodenje tečaja Orientacije in topografije v Gozdni šoli, so se pogoji za razvoj orientacije v ZTS znatno izboljšali. Topografske karte so postale dostopne brez omejitev, na tržišču je bilo mogoče kupiti različne modele kompasov in busol, nadgradili smo program Gozdne šole in v okolici šole izdelali idealne karte za učenje orientacije. Pa vendar se je zanimanje za orientacijo vseskozi manjšalo. Tekmovalnost naj v današnji družbi ne bi bila zaželena in tudi v nasprotju z načeli WOSM-a. Pobuda za tekmovanja, vključno z mnogoboji in
ROT-om, in s tem tudi za celotno orientacijo je bila z vodstva ZTS prenesena na zainteresirane rodove in strokovno skupino specialistov. Pojavile so se mnoge nove taborniške akcije, izmed katerih mnoge vključujejo orientacijo, a na manj zahtevnem nivoju. Z njimi organizatorji pogosto zagotavljajo finančni priliv za delovanje rodu in vabijo ekipe z neprezahtevnimi nalogami. Udeležba na tekmovanjih, kjer je potrebno prikazati največ fizičnega in tehničnega znanja (NOT, ROT), pa se manjša in to predvsem pri mlajših kategorijah. Po poskusu sprememb pravil ROT-a in premiku termina s konca maja na konec septembra se z rahlimi odstopanji v negativno ali pozitivno smer vsako leto okoli ROT-a spletajo polemike o previsoki štartnini, neprimerni progi in napakah v organizaciji. Tečaj orientacije in topografije v Gozdni šoli zaradi premajhnega števila prijavljenih v letu 2002 prvič po več desetletjih ni bil izveden.
Je torej res interes za orientacijo pri mladini v Sloveniji enostavno tako majhen, da bo ta, nekoč ena izmed vodilnih specialnosti v okviru ZTS, počasi
IZ PRVE ROKE (december 23
zamrla? Izkušnje sorodne organizacije, Planinske zveze Slovenije, kažejo ravno nasprotno. V zadnjih petih letih so vzpostavili učinkovit in zelo popularen sistem planinskih orientacijskih tekmovanj. Tekmovanja so ekipna, izvajajo se s pomočjo DTK 25 in v različnih starostnih kategorijah. Po vsej Sloveniji se od jeseni do pomladi odvija 8 področnih planinskih orientacijskih lig, najboljši pa se v maju pomerijo na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT). Tudi planinci na tekmovanjih vrisujejo kontrolne točke, izdelujejo risarske izdelke; dejansko se »planinska« orientacija od "taborniške" razlikuje le v nekaterih nalogah na progi, ki so obarvane bolj "planinsko". Imajo tudi svoj sistem izobraževanj za voditelje orientacije in za traserje planinskih orientacijskih tekmovanj. Pred tedni so izdali obširen učbenik, namenjen tako organizaciji kot tudi pripravi ekip na planinska orientacijska tekmovanja. Imajo pa planinska orientacijska tekmovanja še dve bistveni razliki glede na taborniška: štartnin na tekmovanjih ni ali pa so simbolične, saj "med planinci velja solidarnost" ter za celotno področje planinskih orientacijskih tekmovanj skrbi poseben odbor v okviru Mladinske komisije PZS, ki ima formalne pristojnosti. Se bomo taborniki kaj zgledovali po planinskih rešitvah ali pa se bomo tisti, ki nam je še do orientacije, srečevali le še pri orientacijskem teku ali pa na planinskih orientacijskih tekmovanjih?
Pepl
Odprto pismo
Na posvetu mariborskega območja smo se med drugim pogovarjali tudi o odvodu članarina na ZTS.
Ker so bili naši predstavniki na zadnji seji starešinstva ZTS gladko preglasovani, smo se odločili za javno obravnavo vprašanja članarine na straneh revije Tabor, ob tem pa zahtevamo odgovore na zastavljena vprašanja.
Nasprotujemo povišanju odvoda članarine za 300 tolarjev glede na leto 2001/02. Zanima nas, zakaj se je odvod članarine zvišal za 21 %, če znaša letna stopnja inflacije v Sloveniji okoli 8 %?
Popolnoma nesprejemljivo se nam zdi, da moramo vsi člani plačevati 100 tolarjev odvoda za mnogoboje!
Kako lahko utemeljite, da morajo odvod plačati člani, ki se mnogoboja ne morejo udeležiti, saj se ne prebijejo skozi kvalifikacije na območnih mnogobojih ali pa (kar je praksa številnih rodov) mnogobojev sploh ne udeležujejo?
Čemu služi odvod 100 tolarjev ob že tako visokih štartninah? Nikar nas ne slepite, da se bodo zaradi tega odvoda štartnine kaj zmanjšale!
Boste v prihodnjih letih povišali članarino, da bomo lahko plačevali odvode za orientacijska tekmovanja, letovanja, zimovanja ... in tudi uporabo trave?
Sklenili smo, da bomo na člana odvedli 1600 tolarjev, svojo (morebitno) udeležbo na mnogobojih pa plačevali tako kot doslej!
Z NARAVO K POŠTENEMU ČLOVEKU!
V imenu starešinstva OO ZTS Maribor
Iztok Utenkar, načelnik območja Slemen, 2. 11. 2002
TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix
ZIMOVANJE PP GORENJSKE -POZNA (S)TRGATEV
Žur, zabava, druženje in dobre delavnice. S temi besedami smo lansko leto uspešno zaključili prvo pravo zimovanje PP-jev Gorenjske, ki ga pripravljamo tudi letos. Zato Vas PP-je vabimo, da se nam pridružite, saj brez vas ne gre... Obljubljamo, da bomo za vas pripravili pester program, z veliko zabave, zanimivih iger in bogate delavnice, na katerih boste lahko širili svoje znanje, ki ga PP-ji potrebujemo za delo z vodom, družino ali klubom. Zimovanje bo potekalo v Marindolu od 20. - 24. decembra, cena je 7.000,00 sit.
Božiček nam je obljubil sneg :)
Prijavite se lahko do 12. decembra na:
email:	matic@rutka.net
ali na GSM:	041 84 84 84
ali na snailmail: Matic Cankar, Pražakova 8,
1000 Ljubljana za dodatne informacije vedno na voljo
Tine Radinja, 041 924 639 , tine@rutka.net . KAJ?	Zimovanje PP-jev Gorenjske.
KDAJ?	20. - 24. decembra.
KJE?	V Taborniški koči v Marindolu.
ZA KOGA ?	Za VSE PP-je širom po
Sloveniji. KOLIKO?	7.000,00 sit.
PRIJAVE:	do 12. decembra.
RAZPIS ZOT 2003
ORGANIZATOR: Rod XI. SNOUB Miloša Zidanška, Maribor KJE/KDAJ: Tekmovanje bo potekalo od petka 24. 1. do sobote 25. 1. 2003 v Gornjem Gradu. Do tega prečudovitega trga je mogoče priti iz dveh smeri: Ljubljana-Kamnik-Gornji Grad (odhod avtobusa iz Ljubljane: 14.30 in 15.22) in Celje-Gornji Grad (odhod avtobusa iz Celja: 14.00 in 18.10). Ob sobotah iz Gornjega Grada ni prometnih povezav, zato bo po končanem tekmovanju na željo tekmovalcev organiziran avtobus do Celja za ekipe, ki bodo to ob prijavi posebej navedle. Tekmovalce pričakujemo na OS Gornji Grad od 18.00 ure dalje, zbor ekip pa bo ob 19.00 uri.
PANOGE TEKMOVANJA: V petek zvečer se bodo reševale teoretične naloge: vrisovanje in topo test, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda z nalogami: signalizacija (Morse + semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z določitvijo koordinate, skica terena, IQ test in prihod pod kotom.
KATEGORIJE: Tekmuje se v petih kategorijah: GG (ločeni po spolu) - rojeni leta 1988 do 1991 PP (ločeni po spolu) - rojeni leta 1983 do 1987 GRČE (mešano po spolu) - rojeni 1982 in prej Mešane ekipe tekmujejo v moški konkurenci. Če so v ekipi štirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olajšav. Ekipa s tremi tekmovalci tekmuje izven konkurence. En član ekipe je lahko eno leto starejši ali mlajši. POTREBŠČINE: Ekipe potrebujejo pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vreče in armaflexe, copate (v šoli) ter opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod. ŠTARTNINA: Znaša 7000 SIT na ekipo, v ceno pa so všteti sendviči, našitki, karte, topli obrok, prenočevanje in stroški organizacije. Štartnino nakažite na transakcijski račun: 04515-0000798818, Društvo tabornikov Rod XI. SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 Maribor. PRIJAVE: Prijave pošljite najpozneje do 17. 1. 2003 na naslov: Društvo tabornikov Rod XI. SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, število ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo plačane položnice. Štartnina za zamudnike bo znašala 10000 SIT, prijaviti pa se bo možno tudi na samem tekmovanju. Ekipa naj tudi navede, če po končanem tekmovanju potrebuje prevoz do Celja. INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Bojan Križan na tel.: 041/878-785 ali e-mail: bojan.kri-zan1@guest.arnes.si
Prav tako so vam na voljo tudi vse potrebne informacije na spletni strani: zot.rutka.net. Se vidimo na ZOT-u! Bojan Križan
TABORNIŠKI CENTER ŠMARTNO NA POHORJU
Taborniški rod Črno jezero ima v Šmartnem na Pohorju taborniški dom, opremljen s centralnim ogrevanjem, urejenimi toaletnimi prostori in tuši. V domu je šest sob s
/' '''
december *2002* 25
skupaj 30 posteljami. Skupna jedilnica je večnamenski prostor (igralnica, učilnica ...). Kuhinja je opremljena s hladilnikom, štedilnikom na plin in elektriko, pečjo na trdo kurivo (za centralno ogrevanje, na njej se lahko tudi kuha) in posodo ter priborom za 30 gostov. V domu lahko organizirate taborniške aktivnosti (zimova-nja, posvete, tečaje), na tabornem prostoru nad domom je možno razpeti do 45 šotorov. Cena najema znaša 450 tolarjev (poleti) oziroma 500 tolarjev (pozimi) za dan bivanja na udeleženca.
Šmartno je dobra izhodiščna točka za številne izlete in pohode, v poletnem času tudi za bivakiranje. Iz Slovenske Bistrice (12 km) vodi do doma asfaltna cesta, ki se nadaljuje proti smučarskemu centru Trije kralji (9 km) oziroma Rogli (20 km). Vas Šmartno ima dve trgovini, pošto in bencinsko črpalko, s Slovensko Bistrico je povezana z redno avtobusno linijo.
Informacije: 031 341 023 (Marko Kuhl) in 041 448 901 (Iztok Utenkar)
RAZPIS ZA ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR
Komisija za odnose z javnostmi in Izvršni odbor ZTS vabit k
sodelovanju kandidate za delo
ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE TABOR.
Kandidati morajo imeti izkušnje pri urejanju revij, od njih
pričakujemo aktivno znanje angleščine, zaželena je
ustrezna strokovna izobrazba.
Delo odgovornega urednika je honorirano.
Prijave z dokazili sprejemamo do 20.decembra 2002 na
naslov ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Izbrani kandidat bo imenovan za odgovornega urednika
revije Tabor za letnik 2003.
Izboljšajmo svoje finančno stanje in hkrati pomagajmo Skavtski fundaciji do prvega tabornega prostora za slovenske tabornike
PRODAIA NOVOLETNIH VOŠČILNIC ZALOŽBE SIDARTA
Tudi v letošnjem letu vabimo vse rodove in njihove člane, da se vključijo v prodajo novoletnih voščilnic založbe Sidarta. S to založbo sodeluje že vrsto let Skavtska fundacija v zbiranju sredstev za fundacijo, ki je namenjena območnim tabornim centrom. To in še marsikaj počenjajo člani skavtskega gibanja v različnih deželah, da si v tem obdobju leta izboljšajo svoj materialni položaj. In zato je prav, da se sleherni rod odloči sodelovati v tej akciji.
PONUDBA JE NASLEDNJA!
Založba Sidarta je pripravila komplet božično novoletnih voščilnic z oznako K 49, ki je opremljen z napisom Skavtska fundacija-ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset voščilnic in deset kuvert z že vpisanimi teksti ali brez. Tekste je moč dobiti tudi na posebnem listu.
Ponujamo tudi vse ostale voščilnice iz priloženega kataloga. Res pa je, da jih založba zagotavlja le do razprodaje naklade. V tem primeru gre del izkupička tudi Centru slepih in slabovidnih.
Maloprodajne cene z vključenim DDV so:
voščilnice-podolgovate za v amerikanko - komplet	1.490,00 sit
voščilnice O ostale vel. B6-komplet	1.190,00 sit In še Vaš zaslužek:
za vsak prodan komplet voščilnic	250,00 sit
Čimprej pošljite svoje naročilo na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Lahko tudi po faxu na 01 436 14 77 ali na e-naslov: frane.merela@guest.arnes.si. 1	<*
26	IZ PRVE ROKE
Bubi
RUTKA.NET
www.rutka.net - taborniško okno v svet
RutkaNET je na začetku tega taborniškega leta upihnil svojo tretjo svečko. Tisti prvi oktobrski četrtek leta 1999, ko je revija Tabor najavila rojstvo RutkaNET-a, se po eni strani ne zdi prav daleč, če pa pogledamo, kaj vse se je v teh treh letih dogajalo na taborniškem spletu, pa bomo najbrž drugačnega mnenja ...
RutkaNET je nastal drugače, kot ostali državni taborniški projekti. Načelniku komisije nismo podali predloga, IO ga ni potrdil in o njem ni razpravljalo starešinstvo; nismo v nedogled premetavali in obračali vseh korakov, ki bi jih morali narediti, pač pa smo enostavno stopili v akcijo. Pozno spomladi leta 1999 je padla prva beseda, konec poletja istega leta je osnovna različica RutkaNET-a že ugledala luč sveta. Preprosto in učinkovito, pa čeprav brez uradne podpore krovne organizacije. Z lastnimi sredstvi smo kupili domeno (rut-ka.net) in vsak iz svoje ropotarnice "navlekli šaro" iz katere smo sestavili prvi strežnik, ki smo mu dali ime Obroček in ponudili v souporabo rodovom, posameznikom in Zvezi. Obroček smo pozneje nadomestili z novejšim in zmogljivejšim
Nekaj zanimivosti:
Prva grafična podoba RutkaNET-a
Prva stran RutkaNET-a je doslej imela že več kot 150.000 obiskov. Največ smo jih zabeležili 30. septembra 2002, ko nas je obiskalo 470 obiskovalcev.
Povprečno število dnevnih obiskov na prvi strani je 300, na celotnem sistemu pa se ta številka giblje okrog 1000. Na mesec se prek RutkaNET-a (web, mail, ftp) naredi 15Gb prometa. Imamo 240 članov, pri nas gostuje 49 rodov, 4 območja, 2 občinski zvezi in nekaj drugih skupin. Uporabniki skupaj razpošljejo/prejmejo mesečno več kot 60000 elektronskih sporočil; med temi naš sistem ustavi približno 600 virusov in 3000 "spam" sporočil.
Celoten WWW sistem RutkaNET (brez rodovih in območnih strani) obsega več kot 700 Mb gradiva.
IZ PRVE ROKE (december 27
Ekipa RutkaNET-a se za pomoč še enkrat zahvaljuje:
bratom, slednjemu pa je konec oktobra pričelo delati družbo še dosti močnejše Srce.
Po začetni zadržanosti je RutkaNET našla svoje "uradno" mesto znotraj ZTS, kljub temu pa v ekipi radi povemo, da smo pri svojem delu povsem neodvisni in da nas pri njem vežejo "le" taborniška načela in zakoni.
Največje bogastvo RutkaNET-a je njegova ekipa - tim, ki združuje delovno vnemo, izkušnje in znanje, ki bi se brez težav lahko kosalo s tistim, ki ga premorejo profesionalci. V ekipi se vedno kaj dogaja, RutkaNET vsak dan doživi kakšno majhno inovacijo, skupaj ustvarjamo okolje, v katerem lahko vsakdo najde motivacijo in vsa potrebna sredstva za napredek na določenem področju, pa naj gre za sistemska, programerska, oblikovalska, organizacijska, novinarska ali kak-
S?	" -	t
Tretja grafična podoba RutkaNET-a
Klubu škofjeloških študentov Inštitutu Jožef Stefan podjetju Infotehna d.o.o. podjetju SRC.SI d.o.o. podjetju Voljatel d.d.
vsem posameznikom in posameznicam, ki so kadarkoli pomagali ali zastavili dobro besedo za naš spletni strežnik
Četrta grafična podoba RutkaNET-a
šna drugačna znanja. Se vidiš med nami? Poglej si stran http://aktualno.rutka.net/novi/ in ugotovi, kaj želiš postati! Bodi tudi ti med tistimi, ki bomo odslej na kroju nosili novo oznako prostovoljne službe RutkaNET! Posebej toplo medse vabimo dopisnike, fotografe in pisce strokovnih člankov.
Trtnik izdeluje stran veščin na prvi delavnici RutkaNET-a v Škofji Loki, avgusta 1999
28	^ ) AKTUALNO
FINANCIRANJE
Pugy
Projektno financiranje taborni{ke dejavnosti
Sredi oktobra je v sklopu modularnega izobraževanja potekala tudi druga delavnica s precej "aktualnim" naslovom: kako do finančnih sredstev za izvajanje številnih dejavnosti v okviru taborništva. Da je tema res aktualna je pokazala tudi številčno velika udeležba; na prvi delavnici je sodelovalo 28 udeleženk in udeležencev iz vseh območij, na drugi pa še 7. Po prvem delu, v katerem je mag. Boris Mrak predstavil teorijo financiranja nevladnih organizacij, vrste sredstev in možne vire financiranja, so udeleženci v drugem delu po skupinah skušali napisati čim več prošenj na različne vire financiranja. Dejavnost smo na podlagi predlogov za sofinanciranje razdelili v naslednje skupine
AKTUALNO (december 29
In rezultati? Vloge so bile v veliki meri napisane zelo pomanjkljivo in predvsem ne "na kožo" financerjem. Vloge so večinoma romale na občino županu in na različna podjetja (sponzorstvo), le v zadnji kategoriji so bili prijavitelji malo bolj izvirni in so za sofinanciranje zaprosili tudi Občinsko
športno zvezo in stanovanjski sklad. Izhajajoč iz tega vas vse, ki si prizadevate namensko napolniti rodov proračun, vabim, da začnete veselo stikati po občinskih glasilih in drugih občinskih medijih - lov na denar iz občinskih virov za leto 2003 je odprt.
Kot pika na i; v skupini za financiranje mednarodnih izmenjav in projektov sodelovanja s tujino ni bilo nobenega zainteresiranega udeleženca. Očitno imamo v organizaciji člane, ki premorejo dovolj lastnega denarja za potovanje v tujino (ali pa jim je tujina "pač" nedosegljiva).
30 ^ ) STROKOVNO
MEDIJI
Djurko
Pot do medijev
Če ste v pogovoru s prijateljem ali sošolcem ob omembi vašega delovanja v taborniški organizaciji prišli do vprašanja "Taborniki, a to še obstaja?" ne bodite presenečeni. Pojavljanje našega delovanja v medijih je žal neznatno. In če pravilo sodobnega komuniciranja pravi "Česar ni v medijih, za ljudi ne obstaja!", se prepoznavnosti naše organizacije ne gre čuditi. Tu pa se da marsikaj storiti brez velikega truda, najlažji način je priprava in pošiljanje sporočil za medije.
Zavedati se morate dejstva, da so novinarji in uredniki po naravi leni. Elektronska pošta, faksi in telefoni medijev so namreč vsakodnevno cilj številnih informacij in sporočil za medije in večina informacij v medijih, to je od šestdeset do osemdeset odstotkov, je posledica premišljene strategije odnosov z mediji. In lenim novinarjem in urednikom je bolj preprosto prepisati članek iz sporočila za medije ali tiskovne konference kot loviti dogodke (tabornike) po terenu. Prav zato je potrebno obveščati medije o naši dejavnosti in sporočilo za medije je najcenejše in najbolj preprosto sredstvo.
Za pisanje takšnega sporočila pa veljajo določena pravila, na katera so novinarji navajeni. Vsako sporočilo naj bi imelo na vrhu natiskano glavo pošiljatelja (rod, območna zveza, ZTS), pod njo jasen napis "Sporočilo za medije" ali "Informacija za takojšnjo objavo", na vidnem mestu morajo biti podatki o kontaktni osebi, pri kateri lahko novinar z enim klikom ali klicem dobi več informacij ter datum in podpis. Jedro sporočila pa je enostaven in nepo-
□■<[■> r»Ji
•liiniii
iPiFOkM,4r:UA
JI IJ 1- ■ ■ |i J I i rl | d h i i
H i ■ i IM 11 b!i AUTit
A p m.,
IH IS H-1 -SPiJ M b ">-.# * z-" ■ : nv
Ml dMNrifU IHIHEPtU ■■	\i
'-■ l-j j ■. I LhUL. IJI 111 h -J H L<j:H.J'J to Qf3 IlI^v r M-/ilUlw l>uij
Unnilu». ti m	rtHfta pt«Hw iDai tMmntoi Mht*»;
IrUjMih ppi hr- p1 ii- }Vi |:~Ii4-jiU i	>: J —■ ■ ■ rv_ ! j I F" :l-
li til v uu<hi. Thmk M -to k 14 h in obilic tvi hul	Llmiiiihuv k-
■	Lr-liH J V l-^' Fllpnjv t DCTU hOj DjU-ri[ L Urila*,:. liMiTr^vJ r ¡►.HKirtim v 11)17^ iVj Hi utl npi l|W"| lljgan ki p-*^ V^T^i m njmin rinimir |:■:1 .v. 111 : 1I1:111 t!mi 1:1 1 - hmoi hH-: hul 1: K Kililrtairpi rju: Ittiitfib vab HlodHUUh UgaflOM^ Shund, Li"ij	i^jiu ;u uriGhu K
r wrrtj(s(a bol l«il m-, oo iti	<a*w pcmi^t-:F-n ¿«urin
d: "-r:+rr7 puhali fcrrji
■	U on □ r,,] ¿i, | jt«.-.-
h	m .jHi-rt in ■■ 17:11-11 iriNlnr*
■	S\ci ji ?fTT-sf*Yii n vjvuji h oaiuir pmni
■	PliUH
riinini m "-h :t.' - 1:1/11111:4 v wi4f-ti 11 Nirfilr-- nl-irmr^h OVJ dnf-n p-M »»mi rm-td^to
STROKOVNO (december 31
sreden naslov ter besedilo. Besedilo mora biti napisano v obliki novice, kakršno najdete v časopisih. Vsebovati mora odgovore na pet magičnih novinarskih vprašanj. Kaj se bo dogajalo, kdo organizira prireditev in število udeležencev, kje bo potekalo dogajanje, kdaj bo potekalo in zakaj smo se odločili za organizacijo. Ob tem ne pozabimo omeniti, da smo taborniki največja mladinska organizacija v Sloveniji, pomembno je izpostaviti tudi bistvo našega delovanja: neformalna vzgoja, aktivno preživljanje prostega časa za mlade, varovanje narave oziroma življenje z naravo.
Sestavljeno sporočilo za medije se nato pošlje na uredništva lokalnih medijev in dopisništva nacionalnih medijev. Ob tem velja poudariti pomen lokalnih časopisov, v katerih je možnost za obsežnejši članek veliko večja in bo akcija veliko bolj odmevna kot v obliki
irtffJPUi Jrirrniii ■■ Jn hiluHtoi u<i Hu&urvKrtr^u Mm-iifi ^¡¿nfa
Za največji vozel prijateljstva
Sknvlt r ohiiHtfjii Alpt-Jjdr.m si ^ jpjj pnudevija a. ¡talni ¡aadnvo
tau-iK	1. hH I En?* hi'H UHI	"T T" L* **
manjše novice v časopisu kot je Dnevnik. Zato si priskrbite elektronske naslove ali fakse uredništev v bližini in v tednu pred prireditvijo pošljite sporočilo za medije, dobro je v uredništvu po telefonu tudi preveriti, ali so sporočilo za medije preverili (beri: jih znova opozoriti na akcijo) in jih povprašati, ali se bodo akcije udeležili. Odziv vas utegne prijetno presenetiti, še posebno v lokalnih in regionalnih medijih.
@
32	STROKOVNO
Tone Simončič
FILATELIJA
Filatelija v ZTS
Filatelija je zbiranje, shranjevanje in proučevanje poštnih znamk (in ostalega filatelističnega gradiva). Sodi med najbolj množične konjičke mladih in starih. Pred leti je bila tematika taborništvo (skavtizem) v Evropi na tretjem, v ZDA pa celo na drugem mestu. Zadnja leta vrsta držav izdaja znamke z živalmi, ob katerih so skavtska lilija, znak WAGGGS, znaki Lions, Rotary ali Rdečega križa. Tako se krog kupcev poveča, saj gre v tem primeru za več tematskih zbirk, znamka je pa samo ena ... Zato težje dobimo znamko, cena se med preprodajalci dvigne in povzroči nezadovoljstvo med zbiralci. Zanimanje za znamkarstvo je kar živahno, da ne omenjam posebej vzgojnega cilja vsake zbirke, še predvsem pa zbiranje znamk.
Slovensko taborništvo je zabeležilo prvo filatelistično novost šele leta 1960, ko smo izdali trikotni poštni žig ob V. zletu ZTS v Lescah. Leta 1995 smo dobili znamko, maksimum karto, kuverto prvega dne z žigom "prvi dan". Novost smo zabeležili letos v Tolminu, ko je Pošta Slovenije izdala ilustrirano dopisnico kot poštno vrednotnico, ki je na poštnih okencih kmalu pošla.
Leto 2002 je leto obletnic. ZTS je z zletom v Tolminu zaključila praznovanje 50-letnice delovanja. Tedaj je izšlo: ob otvoritvi ilustrirana dopisnica in žig prvega dne (avtor dopisnice: Jaka Bevk, oblikovanje žiga pa: J. Stampfl in T. Simončič). Kuverta ob zaključku zleta se je lepo dopolnjevala z zanimivim žigom Nine Bizjak.
50-letnico delovanja so letos obeležili s filatelističnim dogodkom: • Rod črni mrav v Ljubljani (kuverta, maksimum karta,
dotiskana dopisnica, žig; avtorja: Mario Rovan in Sebastijan Kerše),
•	Rod gorjanskih tabornikov v Novem mestu je izdal kuverto in žig (avtor: Jure Kocuvan),
•	Rod srebrnih krtov iz Idrije je izdal žig (avtor: Niko Jereb),
•	Matej Omahen iz Ljubljane pa je sodeloval z lastno grafično rešitvijo kuverte (podobno tudi pri vseh slovenskih taborniških izdajah žigov).
Ob 100-letnici gozdovništva Erne-sta T. Setona pa je rod Rožnik v Ljubljani izdal kuverto in priložnostni žig, vzporedno pa so letos v Rožniku izdali tudi serijo 9 taborniških razglednic s taborniškimi motivi.
Vesela srečanja Mestne zveze tabornikov Ljubljana so popestrili z dodatno
delavnico - filatelijo. Murni, medvedki in čebelice so žigosali s ?svojo? žabico razglednice, lepili znamke in spoznavali osnove znamkarstva. Znak MZT Ljubljana (avtorica Saša Leben) je za poštni žig pripravil Janko Stampfl.
Ob izidih poštnih žigov je skoraj obvezna filatelistična razstava ali pa Pošta zaračuna svojo uslugo ... Tako je v Novem mestu za RGT razstavljal fila-telistično gradivo g. Klemenčič, v Tolminu, Idriji in trikrat v Ljubljani (pošte 1110, 1132, 1111) pa pisec tega prispevka.
Leta 2003 se obeta več poštnih dogodkov (kuverte, žigi ...). Ker gre za dokaj stroga pravila, smo taborniki - filatelisti enotam vedno na voljo, da jim pomagamo pri uvedbi tega zanimivega konjička tudi med taborniško mladež.
STROKOVNO (december 33
34	STROKOVNO
ASTRONOMIJA
Primož
Črna luknja sredi na{e galaksije!
Vse več je dokazov, da se v središču naše galaksije - Rimske ceste nahaja gigantska črna luknja, okoli katere krožijo vse zvezde galaksije, kateri pripada tudi naše Sonce skupaj s tistim "tretjim kamnom", ki mu pravimo Zemlja. Zadnje raziskave središča galaksije temeljijo na opazovanju zvezde, ki se giblje relativno blizu središča. Gre za zvezdo S2, ki se v medzvezdnem prostoru giblje zelo hitro.
Na podlagi opazovanja hitrosti gibanja zvezd, ki se gibljejo blizu galak-tičnega središča je možno sklepati na maso, okoli katere krožijo. Zvezda S2 je res hitra, saj s svojo hitrostjo premosti kar 5000 km v sekundi. To je hitrost, ki ji omogoča obkrožiti središče galaksije že v petnajstih letih, saj leti na oddaljenosti 17 svetlobnih ur. Za orientacijo naj povem, da je Zemlja oddaljena od Sonca le 8 svetlobnih minut, pa rabi za pot okoli Sonca kar eno leto. Poleg tega je Sonce kot peresce v primerjavi z ga-laktičnim središčem, saj bi za maso ga-laktičnega središča potrebovali kar 3,7 milijonov Sonc.
Zabeležen padec meteorita
Ameriški vojaški satelit je 24. septembra spremljal ognjeno kroglo, ki je strmoglavila na Zemljo nekje na odročnem območju Sibirije. Očividci iz okrožja Badaibo so prav tako poročali o videnju ognjene krogle, ki je prečkala septembrsko nebo. Tamkajšnji lovci so kasneje celo poročali, da so našli krater obdan z ožganim gozdom. Tudi seiz-mografi na tem območju so menda
zaznali trk. Očitno smo spet imeli srečo, da meteorit ni padel na kakšno bolj naseljeno območje.
Kaj lahko v decembru vidimo na nebu
Poleg svetlih zimskih zvezd (ozvezdja Velikega in Malega psa, Oriona, Bika, Dvojčkov in Voznika), ki so že zvečer na vzhodnem nebu, bo med zvezdami Bika krasil večerno nebo tudi planet Saturn. V srednje močnem dalj-
nogledu bomo lahko opazovali južno stran njegovih kolobarjev ter seveda njegov največji satelit Titan, ki ga obkroži že v nekaj dneh. Med ozvezdjema Rak in Lev bo vzhajal nekaj pozneje tudi Jupiter s svojimi štirimi, že v manjših daljnogledih vidnimi sateliti (Io, Evropa, Ganimed in Kalisto), ki so znani tudi pod imenom Galilejevi sateliti, saj jih je odkril že med svojimi prvimi opazovanji astronom Galileo Galilei s svojim prvim prototipom daljnogleda.
STROKOVNO (december 35
ZNANE IZJAVE
Kristusa moramo oznanjati z načinom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smeje-mo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo Njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni BITI. (mati Terezija)
Rakasta meglica Mi je ostanek supernove, ki je izbruhnila leta 1054. Njen izbruh so z Zemlje opazovali stari kitajski astronomi
Opozorim naj še na zanimiv pojav, ki ga pričakujemo v noči s 4. na 5. januar, ko bo planet Saturn s satelitom Titan navidezno prečkal meglico M1, torej prvo uvrščeno v seznamu meglic in galaksij po znanem Messierovem katalogu. V bistvu je ta meglica ostanek eksplozije supernove, zvezde, ki je pred približno 1000 leti eksplodirala in na nebu med zvezdami Bika zasvetila tako močno, da je bila vidna celo podnevi. Pričevanja o tej eksploziji najdemo tudi v starih zapisih kitajskih astronomov.
Meglica M1 ima značilno obliko, ki spominja na rakasto tvorbo, zato ji pravimo tudi Rakasta meglica. Pričakujemo lahko torej zanimive slike tega dogodka, ki ne bodo le kompozicija meglice in planeta ampak slike resničnega dogodka. Se ena zanimivost se bo zgodila 30. decembra zjutraj, za kar pa ne bomo potrebovali daljnogleda. Zadnji krajec Lune bo vzhajal v spremstvu Venere (Danice) in Marsa. Našli jih bomo v zgodnji jutranji zarji nekje na jugovzhodu.
@
ZNANE IZJAVE
Kdor nebes ne nosi v sebi, jih zaman išče po vsem vesolju. (Carl Sonnenschein)
LUNINE MENE
Mlaj	4. 12. 2002	ob	8:36
Prvi krajec	11. 12. 2002	ob	16:50
Polna luna	19. 12. 2002	ob	20:12
Zadnji krajec	27. 12. 2002	ob	1:32
Mlaj	2. 1. 2003	ob	21:25
Prvi krajec	10. 1. 2003	ob	14:17
Sončni mrk: 04. 12 ob 08:33 (pri nas ne bo viden) Začetek zime: 22.12. ob 2:12

1. 12. Vzhod: 7:23	1. 1. Vzhod: 7:44
Zahod: 16:18	Zahod: 16:27
15. 12. Vzhod: 7:37	15. 1. Vzhod: 7:40
Zahod: 16:17	Zahod: 16:42
W ^
VZHODI IN ZAHODI SONCA
36	STROKOVNO
ORIENTACIJA
Pepl
Učbenik Planinska orientacijska tekmovanja
Zelo malo je v Sloveniji strokovne literature na podrocju orientacije in topografije. Zato s toliko vecjim veseljem predstavljam zelo uporabno novost - učbenik Planinska orientacijska tekmovanja.
Učbenik je izdala Planinska zveza Slovenije. Nastal je na pobudo Odbora za orientacijo pri Mladinski komisiji PZS, ki je ponovno začel delovati v letu 1997 po skoraj desetletnem premoru. Zadnjih pet let je odbor poskrbel za vzpostavitev sistema planinskih orientacijskih tekmovanj (POT), ki vključuje tekmovanja v okviru osmih področnih lig in končno državno Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Učbenik so napisali trije avtorji -Božo Jordan, starosta planinske orientacije in vzgoje mladih v PZS ter dva izmed mlajše generacije tekmovalcev in organizatorjev POT - Bojan Rotovnik ter Aleš Glavnik. Učbenik je namenjen predvsem organizatorjem POT, pa tudi tekmovalcem, ki se na tekmovanja pripravljajo.
Planinska orientacijska tekmovanja so v osnovi zelo podobna taborniškim orientacijskim tekmovanjem. Tekmujejo ekipe, uporabljajo državne karte, praviloma v merilu 1:25.000, pred startom vpisujejo kontrolne točke na karto, na samih kontrolnih točkah pa rešujejo najrazličnejše naloge, ki pa so seveda usmerjene "planinsko". Zato je razumljivo, da so do sedaj kot literaturo pretežno uporabljali taborniški priročnik Orientacija in topografija. Novi učbenik POT pa se podrobneje posveča predvsem vsebinam, ki so v taborniškem priročniku opisane manj temeljito ali pa jih sploh ni in tako se obe knjigi prav idealno dopolnjujeta.
V prvem poglavju avtorji predstavijo sistem POT in vlogo orientacije v delovanju Planinskih društev. Glede na učinkovitost
sistema se je vredno poglobiti vanj! Sledi zgodovinski pregled POT, ki sega kar pol stoletja nazaj in podrobno opiše vzpone in padce, našteje pomembnejša tekmovanja in poimenuje najbolj aktivne organizatorje ter tekmovalce. Ob prebiranju teh imen ugotovimo, da je bila povezava med taborniki in planinci morda nekoč še mnogo večja kot je danes.
Najobširnejši del učbenika opisuje samo pripravo in izvedbo POT. Opis je zelo podroben in celovit. Po korakih opisuje vse naloge in obveznosti, ki jih mora organizator opraviti pri pripravi tekmovanja. S praktičnimi primeri predlaga, kako naj se oblikuje organizacija dela odbora, ki tekmovanje izvede. Vključuje pravne predpise, ki jih moramo pri organizaciji upoštevati, kot so vprašanje odgovornosti in lastništvo zemljišč. Opisuje izdelavo finančnega načrta (glede na pogoste zahteve po finančnih poročilih taborniških tekmovanj še posebej dobrodošlo). Mnogi izmed opisanih postopkov so lahko v veliko pomoč in opomin organizatorju katerekoli akcije, taborniške ali kakšne druge, ki se odvija v naravi.
Še najbolj skromno je v učbeniku opisano samo tehnično znanje orientacije in topografije, saj bodo tudi pri planincih v ta namen še naprej uporabljali taborniški priročnik. Je pa zanimiva zbirka nalog za vri-sovanje kontrolnih točk z nekaterih tekmovanj, ki lahko predstavlja koristno vajo.
Pri orientaciji na terenu ne smemo prezreti dveh pomembnih vidikov - varovanja narave in pa psiholoških lastnosti ljudi, ki jih moramo upoštevati in se pokažejo
predvsem takrat, ko zaidemo v težave (npr. se izgubimo). Oba vidika sta opisana na prav zanimiv način. V učbeniku najdemo tudi nekaj napotkov o poučevanju orientacije in o tem, kako nam pri pripravi tekmovanja lahko pomaga računalniška tehnologija. Program usposabljanja za strokovni naziv Vaditelj orientacije PZS pa je lahko dober osnutek za izdelavo programa za specialiste pri tabornikih.
Ob koncu sledijo še priloge in med njimi zasledimo obsežno gradivo o prvi pomoči. Gradivo je sicer namenjeno pripravi na naloge na kontrolnih točkah, a ima tudi povsem praktično uporabnost, saj obsega vse vrste možnih poškodb in bolezenskih stanj, ki smo jim najpogosteje priča v naravnem okolju.
Po vsem napisanem je verjetno odveč ponovno poudariti, da učbenik toplo priporočam vsem organizatorjem orientacijskih tekmovanj, pa tudi drugih akcij v naravi.
SR SO DITECH
RAfilNG
SR 50 DITECH
np^kvalll[tfTifl|ba In najhllre|» zavarovance:
BVUJ Irlgtiif prb&OrDfa
na j-ugodnejšo financiranji
™ cctii.
MCA Ljubljana (d.: <?1 S3& H ti F?l«r ™ ■ i ii-»vto- tri g 1 m a i	MCA Maribor W : gj <K <J1 30 Sklitirin T-TS nnb^nvtO-1 ■■^lnv si	MCA Nova Gorica lrl, 05 3351D&5 Mi^li mca pojtavto-trigl^si
tel.; 01 533 34 20	www.avto-tThglav.;i aprili a@avto-trig I av.-s i	j©' ntnDCOMMEDCC ■ ■ flVTO TfilCLilV__
NARAVA
Rod Sergej Masera
Področje delovanja: predvsem območje Pirana in Portoroža Leto ustanovitve: 1959 Število aktivnih članov: 75
Struktura rodu: 3 vodi MČ, 1 vod GG, klub PP in skupina grč Ime in priimek najbolj zagrizene članice rodu: Maja Bjelica, Koprska 19, 6320 Portorož, 031/586-919, maja.bjelica@siol.net
Simbolika imena rodu
Pirančan Sergej Mašera, po katerem nosi rod ime, je bil po-morec (tudi predvojni gozdovnik; v našem arhivu je njegova gozdovniška srajca in rutica). Narodni heroj, ki je leta 1941 po kapitulaciji jugoslovanske vojske v Boki Kotorski kot poročnik bojne ladje skupaj z Milanom Spasičem razstrelil rušilec Zagreb (oba častnika sta se skupaj z ladjo potopila). Po njem se imenuje tudi Pomorski muzej v Piranu. V znaku rodu najdemo simboliko obzidja nad Piranom, sidro pa simbolizira bližino in povezanost z morjem.
i v*, ilT .iffiiit jj»
wma
r/
ss
STROKOVNO (december 39
Učinkovine
Vitamin C.
Uporabnost
Čaji, sirup.
KOSOBRIN
Smreka
Picea abies L.
Recepti
Sirup iz smrekovih vršičkov
Potrebujemo 20 dag smrekovih vršičkov, 1 kg sladkorja, 1 liter vode.
Priprava: Srekove vršičke prelijte z vodo in jih dajte v posodi na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut. Precedite, v dobljeni sok primešajte sladkor in ponovno zakuhajte in kuhajte približno 20 minut za zmernem ognju. Se vroč sok nalijte v steklene kozarce, takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.
Sirup razredčen z vodo se lahko uporablja tudi kot sok.
Nerazredčen se lahko uporablja za izkašljevanje pri prehladnih boleznih. Vsak čaj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.
Musli s smrekovim sirupom
Potrebujemo 1 žlico smrekovega sirupa, 1 banano, 1 dag mletih lešnikov, 1 žlico rozin, pomarančni sok, 3 dcl mleka, 4 žlice koruznih kosmičev.
Priprava: Koruzne kosmiče prelijte z mlekom, smrekovim sirupom in pomarančnim sokom. Pomešajte z narezano banano in rozinami. Pustite stati 10 minut, da se kosmiči na-pijejo, nato posipajte z zmletimi lešniki.
Sirup iz smrekovih iglic in trpotca
Potrebujemo smrekove iglice iz vršičkov, mlade liste oz-kolistnega trpotca in sladkor.
Priprava: Oprane in posušene liste trpotca narežite na trakove in jih skupaj z iglicami dajte v kozarec. Najprej plast trpotca in iglic, na vrh plast sladkorja in tako izmenoma, da napolnite kozarec. Postavite ga na sončno mesto, da se sladkor raztopi. Precedite, nalijete v kozarec ali steklenico in spravite v temen in hladen prostor. Sirup pijemo za izkašljevanje ali z njim osladimo čaj.
Je drevo, ki zraste do 50 metrov visoko. Ima ravno deblo, debelo do 1 metra. Ima gosto krošnjo, temnejšo in razpoka-no luskasto skorjo. Iglice so razvrščene okrog in okrog po vejicah. V prečnem prerezu so štirikotne oblike. So do 2,5 cm dolge in do 1,5 mm debele in na koncu zašiljene. Zreli storži so od 16-18 cm dolgi, rjave barve in celi odpadejo z drevesa. Smreka uspeva od nižin do 1800 metrov visoko.
Sirup
Potrebujemo mlade smrekove vršičke in sladkor.
Nabrane smrekove vršičke po plasteh (plast vršičkov, plast sladkorja) dajte v steklen kozarec do vrha. Kozarec postavite na sonce 40 dni, da se sladkor raztopi. Precedite in dajte v kozarce. Zaprte kozarce postavite v hladen in temen prostor. Sirup lahko uporabimo kot sok če ga zmešamo z vodo, za izkašljevanje ali za osladitev čaja.
Čaj iz smrekovih iglic
Za čaj potebujete smrekove iglice sladkor ali med.
Iglice smreke prelijte z vrelo vodo in naj stojijo 5 minut, da se z njih odstrani zunanji sloj voska. Odcedite in ponovno prelijte s hladno vodo. Pustite stati 2 uri. Ponovno precedite, osladite in ponudite hladen ali rahlo segret čaj.
40	STROKOVNO
MEDNARODNE
Kam bi {li naslednje poletje?
Se pogosto sprašujemo takole ob novem letu, ko sprejemamo odločitve, ki nam bodo zagotovo spremenile življenje. Če iščete izgovor za poletno potovanje, so skavtski tabori odlična priložnost. Pa še staršem bo malo lažje, če boste najprej nekaj dni nekje "na varnem" in potem potovali okrog in obiskovali nove prijatelje. Da sploh ne omenjam, koliko lahko ob tem prihranite! Čeprav nas bo šla večina najbrž na Portugalsko, pa to zagotovo naslednje poletje ne bo edini tabor. Zato vam zdaj predstavljam na kratko vse -od najbližjih do najbolj daljnih. Takorekoč nekaj za vsak okus in vsak žep. Izberite si svojega in si polepšajte počitnice!
Vesele praznike in srečno novo leto vsem popotnikom in popotnicam.
Nina
Slovenija
16. - 28. 7. tabor Luksembur. + Slovenci, Bohinj za GG in mlajše PP (14 - 17 let) /	Komisija za GG pri ZTS
bivša Jugoslavija
julij/avgust 9. smotra, zlet makedonskih tabornikov, 2.000 tabornikov,	/	simscout@mpt.com.mk;
Makedonija	starih od 15 do 18 let	ali Rod snežniških ruševcev
iz Il.Bistrice(rsr.rutka.net)
sosednje države
28. 7. - 7. 8. državni zlet AGESCI, Italija	18.000 udeležencev, 12 - 16 let EUR 195	www.agesci.org
1. - 12. 8. Pannonia 2003, Avstrija	800 udeležencev, 10- 16 let	EUR 220	www.scout.at/events/pannonia
5. - 14. 8. Free Life Jamboree 2003, Avstrija 2.800 udeležencev, (13-16 in 16-20 let) EUR 210(mlajši) www.scout.at/ooe
230(starejši)/ 100 (vodniki)
Evropa
RoverWay - Evropski tabor za popotnike ln mlajše grče
Med 31. 7. in 11. 8. bo na Portugalskem RoverWay, prvi evropski tabor za popotnike in mlajše grče (16 do 22 let). ZTS pripravlja uradno odpravo. Rok prijav je 20. december 2002, ko je treba tudi že plačati prvi obrok 50.000 SIT. Več informacij na http://roveiway.rutka.net. Osebje mora biti staro 23 let in več. 7. - 15. 7. Step by Step, Step Two, Turčija 500 udeležencev,11 - 18 let	EUR 100	www.izcilikfederasyonu.org
9. 7. - 2. 8. Festival, Ransater, Švedska	1.000 udeležencev, od 13 let naprej SEK 1.000 za 8 dni www.nsf.scout.se
STROKOVNO (december 41
23	7. - 2. 8.	Dalacamp VI, Švedska	1.000 udeležencev, od 12 let naprej	SEK 1.200	www.ssf.scout.se
26	7. - 2. 8.	Bowleree 2003, Velika Britanija	udeleženci 10 do 25 let, vodje	£90 za udeležence	www.bowleree.co.uk
26	7. - 2. 8.	Delaval (K)nights, Velika Britanija	GG (10-18 let), vodniki	£160	delavalknights@blueyonder@co.uk
26	7. - 2. 8.	Norjam 2003, Velika Britanija	5.000 udeležencev, 10 - 25 let	£90 za udeležence	admin@norjam2003.org.uk
26	7. - 3. 8.	Bonjam 2003, Velika Britanija	400 udeležencev, 12 - 18 let	£95 za udeležence	www.bonaly.org.uk
26	7. - 3. 8.	Kragenäs, Švedska	2.000 udeležencev, 10 - 20 let	SEK 900	www.kragenas2003.com
26	7. - 10. 8	Nices 2003, Nizozemska	udeleženci 14 - 21 let	EUR 16,50 na dan	www.nices.nl
28	7. - 2. 8.	Tempus, Švedska	od 10 let dalje	SEK 1.000	tomas@eriksson.bz
28	7. - 6. 8.	Haarlem Jamborette, Nizozemska	2.500 udeležencev, 11 - 16 let	EUR 185	www.HaarlemJamborette.nl
30	7. - 9. 8.	Flamboree, Belgija	udeleženci 14 - 18 let, osebje, vodniki	EUR 180, oseb.140	www.flamboee.be
31	7. - 7. 8.	Zlet kentskih skavtov, Velika Britanija	udeleženci do 18, vodniki nad 18	£80 (pod 18),	www.kentjamboree.co.uk
				£30 (nad 18)	
2.	9. 8.	področni zlet, blizu Stockholm, Švedska 500 udeležencev, od 10 let dalje		EUR 160	www.scout.org/wse/index.html
2.	9. 8.	Zlet Auchengillan, Škotska, Vel. Britanija 1.000 udeležencev, 10 - 20 let		/	AJ2003@glasgowscouts.org.uk
2.	9. 8.	Krila 2003, Velika Britanija	GG, vodniki	£125 (GG),	www.wings2003.org.uk
				£110 (vodniki)	
2.	9. 8.	Sherwood 2003, Velika Britanija	za GG z vodniki	udeleženci £90,	admin@sherwood2003.com
				vodniki £50	
5.	10. 8.	Nordjamb 2003, Islandija	udel. (15 do 30 let), oseb. (25 let in več) USD 280		www.scout.is/nordjamb
Avstralija
januar Venture 2003, Avstralija	za 1.500 tabornikov, 15 - 18 let	cca AUD 600	www.venture2003.com
lužna Amerika			
14. - 19. 7. 2. državni zlet, Brazilija	5.000 udeležencev, 14 do 18 let	USD 150	ueb.eventos@escoteiros.org.br
Azija			
31.7. - 4. 8. 9. japonski Agoonoree	900 udeležencev, starih med 14 in 18 let/	www.scout.or.jp
(tabor za otroke s posebnimi potrebami), Japonska
1. - 8. 8. 2. mogolski moot, Mongolija	450 udeležencev, starih 18 do 25 let USD 195	www.owc.org.mn/scout
prostovoljno delo
Evropski skavtski center, Kandersteg, Švica 15. 12. 2002 (za marec - junij); 15. 3. 2003 (za junij - september) poletni tabori, ZDA, Boy Scouts of America 31. 1. 2003 (delo: 15. junij 2003 naprej)
18 let naprej;
znanje angleščine; clan/ica ZTS 18 - 30 let;
znanje angleščine; član/ica ZTS
plačaš si prevoz www.kisc.ch
USD 135;	www.bsa.scouting.org/international
dobiš tam plačo; plačaš si prevoz
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
42	RAZVEDRILO
POPOTOVANJA
Tadeja Milivojevic Nemanic
Prevozi, prevozi, prevozi
Tako kot je vec možnosti, kako prideš do želenega kraja, je tudi vec možnosti, kako potuješ tam. Najbolj udobna in seveda najdražja varianta je rent a car. Se pa vsaj v Aziji vcasih splaca. V nekaterih deželah poleg avtomobila dobiš namrec tudi voznika in ta je hkrati tudi lokalni vodic, tako da v nekaj dneh lahko vidiš izjemno veliko. In za naše razmere niti ni tako drago.
M
Prevažaš se lahko tudi v predelanem kolesu
Avtobus je že veliko cenejši, vendar je v nerazvitih deželah treba paziti. Obstajajo tako imenovani turistični avtobusi (včasih so za tujce skoraj obvezni), ki te vozijo po vnaprej začrtani turistični trasi, in ti so lahko tudi do 10-krat dražji od navadnega busa. Pozanimati

Kitajska je ogromna dežela s neskončnimi množicami ljudi. Tega se zaveš tudi pri potovanju z vlakom. Prostranost dežela občutiš pri trajanju potovanja in pri razdalji med postajami; ogromnega števila ljudi pa pri nakupu vozovnice in čakanju na vlak.
Vsak vlak ima 4 kategorije. Tako imenovane trde sedeže in trda ležišča ter mehke sedeže in ležišča. S prestopom v višji razred pa naraste (nesorazmerno) tudi cena vozovnice. Za naju so bili s stališča cene in komforta najugodnejša trda ležišča, vendar so bila le ta marsikje razprodana mesece vnaprej in le mešetarjenje s črnoborzijanci je lahko pomagalo. Ti pa so tudi do podrobnosti poznali svoj posel in ti karte z že tako navito ceno niso hoteli prodati takoj, temveč so čakali, da se je približala ura odhoda, kar je še dodatno vplivalo na ceno karte. Ko (oziroma če) si karto le uspel dobiti, si se napotil v ogromno čakalnico z velikimi komunističnimi slikami na stenah, v kateri je kar mrgolelo ljudi. Prav pozoren si moral biti, da si ujel napoved za tvoj vlak in takrat se je začela borba na življenje in smrt. Kljub temu, da je vsak imel obvezno rezervacijo, so se vsi kot pobesneli zapodili proti vlaku in vagone naskočili skozi vrata in okna.
Šele ko je vlak speljal s postaje, se je vse umirilo in začela se je dolga vožnja.
RAZVEDRILO (december 43
se moraš tudi o lokaciji postaje, saj obstaja več različnih agencij in vsaka ima svojo postajo - včasih tudi precej na obrobju mesta. Tudi odhodi se od države do države spreminjajo. Včasih je vozni red le lepotni dodatek in avtobusi vozijo čisto neodvisno od njega; včasih ga sicer delno upoštevajo, kar pomeni, da avtobus gre, ko je poln, poln pa je lahko tudi že uro pred odhodom in včasih vozni red res velja - takrat si še najbolj presenečen ti.
Vsaj dva razloga govorita v prid potovanju z vlakom: nizka cena vozovnic in lokacija železniških postaj v središču mesta. Potovanje z vlakom je udobno in na vlaku je možno navezati stike tako s popotniki kot z domačini. Tudi v Evropi se še vedno precej potuje z vlaki; izjemno popularne so Inter rail vozovnice. Informacije o njih lahko dobiš na železniški postaji ali preko interneta.
Na splošno je vlak najcenejši, vendar poleg nam znanih in domačih javnih ali rent a prevoznih sredstev obstaja
Vožnja na strehi jeepneya je prav
adrenalinska
še kup drugih: kočije, rikše, kamele, konji, čolni, splavi ...
Vsaka pokrajina ima kakšno lokalno različico prevoza in splača se ti jih čim več preizkusiti. Še posebej čarobna so potovanja z domačini s kakšno od njihovih prevoznih sredstev po lokalni cesti. Taka ustvarjajo najlepše zgodbe, ko se vrneš domov s poti.
Najino prvo bližnje srečanje s konji se je zgodilo v Indoneziji, na Javi, pri Mount Bromu. Tu si lahko najel konja za ježo do še vedno kadečega se kraterja Mount Broma. Vendar je to precej obiskana točka - tako za tujce kot za domačine in včasih konj enostavno zmanjka. Tistega dne sva se pod ognjenikom tako dolgo odločala ali naj poizkusiva ali ne, da sta ostala le še dva konja. @e na prvi pogled sta se nama zdela malce klavrna, vendar drugih pač ni bilo več. Ker sama nisem ravno visoke postave, se konjeva šibkost niti ni tako opazila, ko pa se je na drugega povzpel Tjaž s svojimi 190 cm, se tudi najin vodič ni mogel vzdržati smeha, sama pa sem se nakrohotala do solz. Tjaž je bil na konju videti kot Don Kihot. Noge so se mu vlekle po tleh in ko si ju pogledal, nisi vedel, kdo je bolj suh. Takrat sem se šele resnično zavedla, da je Tjaž med potovanjem zgubil kar nekaj kilogramov.
NE POZABI
poizkusi čim več različnih prevoznih sredstev
1896	RAZVEDRILO
TRENUTKI
Dotik prijateljstva
Prijateljstvo. Prijatelj. Prijateljica. Besede, ki preve~krat padejo z mize uporabe. Besede, ki ostanejo prazne, ~e jim ne damo kan~ka svoje du{ice. Kako blizu si si? Kako dale~ ti je? Kje bodo ostale zapisane skupne dogodiv{~ine?
Kjerkoli že; naj bodo zapisane v mehko mivko prijetnosti! Pa en topel objem!
Majhen fant, ki se je večkrat slabo obnašal, se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, ki je bil pameten človek, mu je dal vrečko polno žebljev ter mu dejal, naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en žebelj v ograjo.
Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev.
V naslednjih nekaj mesecih se je naučil obvladovati svoje obnašanje in število zabitih žebljev v ograjo se je počasi začelo zmanjševati. Fant je kmalu odkril, da je lažje obvladovati svoje obnašanje, kot zabijati žeblje v ograjo. In končno je prišel dan, ko se ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo.
To je povedal očetu in ta mu je rekel, naj vsak dan, ko se ne bo razburil potegne en žebelj iz ograje. Dnevi so minevali
in prišel je dan, ko je fant povedal svojemu očetu, da ni več žebljev v ograji.
Oče je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. Tam mu je rekel: "Sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več ista. Ko nekomu rečeš nekatere stvari v besu, te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko zabodeš z nožem in pozneje nož tudi izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal, vendar rana ostane za vedno. Besedne rane ravno tako bolijo kot fizične, včasih celo mnogo bolj. Pravi prijatelji so tako redki, kot so redki dragulji. Prijatelji te pripravijo do nasmeha, prijatelji te poslušajo, prijatelji te opogumljajo, ko ti gre slabo, imajo zate lepe in spodbudne besede in njihovo srce je tebi vedno odprto."
RAZVEDRILO (december 45
JEŽKOV KOTIČEK
Nenavadne misli o navadnih rečeh
Zadnje čase se mi nenehno dogaja, da namesto že izbrane knjige v tale moj kotiček, zadnji hip vskoči nek drug avtor z neko drugo, bojda še boljšo knjigo. Danes bi namreč morali brati Malega Nikolo. Pa mi je prijateljica zaupala, da se ideja v knjigi popolnoma izgubi, če ne bereš v izvirniku - v francoščini. Žal, kdaj drugič. Prijazno mi je posodila drugo knjigo rekoč: "Še boljša je!"
Knjižico sem z zanimanjem odprl in prebral avtorjevo uvodno besedo. Izvedel sem za kaj gre in kako moram brati. Popolnoma odveč, saj ima bralec suvereno pravico do lastnega načina sprejemanja napisanega in svobodne interpretacije. Konec koncev mu nihče ne brani, da knjige celo ne odloži, ko se mu le zahoče. Gladko bi uvod preskočil, pa sem k sreči zaradi njegove kratkosti vztrajal do konca in našel zanimiv odlomek. Prepričal me je, da moram nadaljevati.
Zapiskov Roberta Fulghuma ni težko brati. V knjigi -Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu - avtorjeva misel teče kot namazana, primeri so iztrgani iz njegovega vsakdana, slog pa je preprost in domač. Utelešena jasnost in moč, ki ganeta vsakogar! Vse to z namenom, da ob branju morebiti ne bi zašli. Vsebina teh res kratkih utrinkov je vsaj zame drugotnega pomena. Je zgolj sredstvo, ki zlahka iz nas izvabi preproste asociacije, zaprašene spomine, utemeljene pomisleke, kakšno solzo, največkrat pa prešeren nasmeh. Vsaka pripoved v tej knjigi se vas bo dotaknila, prisilila vas bo, da boste premišljevali o lastnem življenju.
V knjigi ni sodobnih čudežnih formul, zapletenih nepomembnih stvari ali tipičnih ameriških odgovorov na večna vprašanja. Našli boste "le" razmišljanja nekega človeka o
Jez svetuje, vi preberete
Robert Fulghum, Vse, kar moram vedeti,
sem se naučil v vrtcu
čudežu vsakdanjega življenja. Resnica v vsakdanji obliki. Najdemo jo v vsemogočih zgodbah. Pri najboljših sosedih, s pomočjo skromnega čevljarja, na plesu z grdim Indijancem, v živalskem ali zelenjavnem vrtu in še bi lahko naštevali. Podnaslov in odlomek povesta skoraj vse. Prijetno branje želim!
Verujem, da je domišljija močnejša od znanja. Da je bajka bolj prepričljiva kot zgodovina. Da so sanje močnejše od dejstev. Da upanje vedno prevlada nad izkušnjami. Da je smeh edino zdravilo za žalost. In verujem, da je ljubezen močnejša od smrti.
46	RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
1	2	3	4	5
6	7	6	8	9
10	9	11	12	11
2	4	3	6	13
11	14			
10
H
14
11
12
11
13
STRIC VOLK
Zima je prišla tudi v naše kraje. Poletje ni bilo kaj prida in tako nisem 'pridelal' dovolj tolšče in sem moral še z zadnjimi močmi v brlog nanositi dovolj listja, da me ne bo zeblo. Udobno sem se namestil, a zaspati nisem mogel. Razmišljal sem o času, ki prihaja in o pomembnih nalogah, ki jih imajo taborniki v tem zimskem času. Razmisliti bi morali o spremembah statuta - temeljnega akta delovanja krovne organizacije, saj nekateri členi ne omogočajo napredka in razvoja organizacije v skladu s potrebami članstva. Čas je tudi za kaj več kot samo papirno vojno na področju kakovosti dela in rasti članstva. Začenja se tudi kandidacijski postopek za volitve organov ZTS in zdi se, da se večina članov v tej koži počuti tako dobro, da bi si želeli to vlogo še ponoviti - mlajši pa imajo v današnji družbi dovolj priložnosti tudi drugje.
Ah, spanca to zimo zame ne bo, saj bo treba 'oglodati' še marsikatero kost. Mi pa ne kaže drugega, kakor da na razmišljanje o prihodnosti malo pozabim in ubežim pred hudim mrazom. Sem se odločil, da odpotujem v tople kraje - na Tajsko. Tja je namenjena tudi moja taborniška bratovščina. Me prav zanima, kaj bodo počeli in kako se bodo imeli. Vam pošljem razglednico!
Vaš stric Volk
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je voščilo.
1.	Kje deluje Rod Vedri Prleki? K - V Ljutomeru, J - V Ormožu, D - V Ivanjkovcih.
2.	Rodu Vedri Prkleki je začel delovati v letih: O - 1987/88, K -1952/53, U - 1989/90.
3.	Kateri program EU je Vedrim Prlekom finančno pomagal pri izvedbi projekta čezmejnega sodelovanja? U - Leonardo, P - Phare, T - Socrates.
4.	V katerem območju deluje Rod Vedri Prleki? H - Ljubljanskem, S - Pomurskem, S - Mariborskem.
5.	Kaj je s puščico razpolavljal Wilhelm Tell? R - jabolka, Z -buče, I - steklenice.
6.	Na kakšen način so obravnavali timski pristop na dvodnevni delavnici? I - na formalen, E - na neformalen, Z - na konformi-stičen.
7.	Jugozahodni konec Ugande ima vzdevek: S - afriška Francija, N - afriška Kanada, Č - afriška Svica.
8.	Prestolnica Ugande je: I - Kabale, U - Ungale, J - Lahore.
9.	Koliko nazivov inštruktor II. stopnje so podelili letos? K - tri, Z - enega, N - dva.
10.	Kdaj bodo opazni rezultati dela na posvetu KVIO? U - čez dobro leto, M - že v naslednjih mesecih, P - do julija 2003.
11.	Andragoški center je ZTS podelil priznanje za: Z - strpnost do soljudi, F - nesebično pomoč pri odpravljanju posledic toče in suše, O - izjemne strokovne ali promocijske dosežke.
12.	Za koga so na močnih ukanah taborniki zbirali knjige? G -za učence osnovne šole Podzemelj, ki je nesrečno pogorela, J - za učence osnovnih šol ob obali, M - za otroke ljubljanskih vrtcev.
13.	Katera čaga je iz leta v leto boljša? O - STUMF čaga, H -STAM čaga, B - SETAM se čaga.
14.	Katero stvar oziroma žival predstavlja narečna beseda "telj-ta" v naslovu članka o ROT-u? O - torto, V - tele, U - teloh.
REŠITEV IZ ŠTEVILKE 11: HLADNI DEŽEVNI DNEVI
Re{itve so:
RAZVEDRILO (december 47
NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR: F. KALAN	AMERIŠKI TENISAČ (PETE)	DEL LITERARNEGA DELA	GOTOVINA ÍARGONI	NEVARNA JUTRANJA ZMRZAL		i	>	L-l	MOČAN ČLOVEK	VODNA @IVAL S KLEŠČAMI	6. IN 8. ČRKA ABECEDE	ČAROVNIK	ZNAČAJ	ZELENICA V PUŠČAVI
SPOLNOST									►					
														
KLIC, POZIV					REKA V AMERITI (SLAPOVI)			▼						
					14. IN 10. ČRKA									
NASA tv VODITELJICA											PRASKA			
											MLEČNI IZDELEK			
PAVLE ZIDAR			MODEL VOZILA							NOČNA PTICA				
			LADA							TV VODTELJ AUER				
CVETICA					SPOJINA ELEMENTA S KISIKOM								PUSTNA SEMA	STAR SLOVAN
					@ELEZOV OKSID									
KANTAVTOR SMOLAR				RAJKO LOTRIČ					STRAH Ol JAVNEM NASTOPU					
				GRENAK NAPITEK					KRAJ POD					
GLAVNO MESTO		NOGOMETAŠ KARIČ									PEVEC PLESTENJAK			
BOSNE											POZITIVNA			
•	HUDE SANIE		PISATELJ VALJAVEC									ZAPOREDNI ČRKI		
			KRASTAČA									VESLAČ TUL		
MAZILO					POLETNO OBUVALO									BANJA
					@ENSKI PEVSKI GLAS									
VEflI KOS POHIŠTVA								VERTNI JOPIČ						
								PIJAČA SLOVANOV						
LOV NA RIBE										ROČNI VOZIČEK				
PISANA TROPSKA PAPIGA				POVRŠINA, PO KATERI HODIMO						PRESTOLNICA BABILONIJE (IZ ČRK: DAKA)				
u/n mi
IUI
CE OL
0

0 OL
(lil CE OL
I