SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 9 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 87 ^Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. POMEN ČEŠKOSLOVAŠKE Prejšnji teden so listi prinesli za-^ivo vest: angleški poslanik Hen-j ®rson» ki ga je bila vlada poklica-«■v London, se je brž po povratku Berlin sestal z nemškim zunanjim Maistrom von Ribbentroppom, da pojasni, kako gleda angleška Iada na sudetsko vprašanje in na ^ško-češki spor, ki je s tem vpra-v zvezi. Listi trde, da je von «bbentropp, potem ko je slišal Hen-®ersonovo izjavo, dejal, da ne ver-da bi Angleži šli v vojno za-češkoslovakov, pa da je dobil Í®, Poslanika naslednji odgovor: «e verjamete? No, potem vam pa recem, da se zelo varate". Neglede na to vest, ki morda ne ^govarja popolnoma resenici, je w ko jasno, da se je angleška vla-a. °dločno zavzela za Češkoslovaško, Jfronia> kakor v Londonu pravijo, T8, °hranitev miru. O Angležih govo-e> in gotovo ne brez utemeljenih da so v zunanji pohtiki hla-računarji ter da poznajo senti-^atalizmov. če se je torej angleška ada postavila na stran Češkoslova- raÜ'86 to prav fotovo zgodilo za-aai angleških simpatij za demokra-c&o češkoslovaško republiko in an-Patij d0 nacistične Nemčije. Vzro-tr ?0raj° biti drugje; iskati jih je eba v važnih interesih britanskega ^Perija. s !fora v tem pogledu prinese kS*o luči zanimiva knjiga pol- ^štaba Emila Moravca, 'Strateška ^^Jiost češkoslovaške za zapadno v^°Po", ki je pred nedavnim izšla •J^fccoskem jeziku. v "ioravčevo knjigo bo moral vzeti jj r°ke vsakdo, ki se hoče podrobno g?* • bistvu češkoslovaškega v-J^anja, kakor so iga sprožili novej-2_?°godki. Zato hočemo nanjo opo-jg i tudi naše čitatelje. Razprava ÍJ^deljena v dva dela: v zgodo-.> ki prikazuje strateški značaj íei^v^v ®vroPe ™ češke od najsta-^Jsih časov do konca svetovne voj-g^' 111 aktualni del, ki v povezano-izr problemov s preteklostjo str tjasno prikazuje današnji ¿■ ki položaj republike. j(Jfadi izredne pomembnosti avtorje ^ajani Podajamo tu nekaj g. ?ovib ugotovitev, ki jim ni mo-ugovarjati. V zgodovinskem °Pozarja pisec najprej na splo-1) strateški pomen srednjega dela ^da -a I1"10111 Ipoljem) °r Je bil gospodar tega dela ev- Veletoka in prostora okoli vSe ' J® bil navadno gospodar tudi pas 8rednje Evrope. Središče tega 0(j tvori moravski prostor, ki je t0v e**daj bil pomembno križišče po-V2h0j napada in jugozapada proti stfj: r1 severovzhodu. Tudi av-bivv.sk°-češko-madžarsko sožitje v PotL^hiji naj bi bilo služilo Sa rf 2avarovanju tega važne-b;i2g0stora, v katerem je bil češki raVtin uaseveru zaščiten z dobro na- o mejo, sudetskim višavjem. stoiet° Je Nemčija sredi preteklega 2ije Ja začela svojo politiko ekspan-fierlina tako zvani "evrazijski osi" 8top0U 8dad' z izJemo Srbije-po-osi ^ Pridobila vse države ob tej str0.Q sv°j blok, tako tudi bivšo Av- . Ojili Med vojno so Nemci Osi Ves evropski del evrazijske Za Ati naj bi postala najkrajša zve-(Severnega morja) - Hv) j m oceanom (Per zijski čine Zld SVetovne vojne pa je te ra-Hov P,rekrižal in nastal je povsem UoSf ^čir * del evrazijske osi meri v 8W* črti °koli 1750 km. Od te nejS dolžine pa je bilo leta 1937 v bliJ*1 Posesti le 470 km, torej pri-ceíiu 1011 manJ kakor leta 1914 l9ig y1.1350 km manj kakor leta • CeskoBlovaška kontrolira danas z za- Francija je okrepila Maginotovo črto SVARILNA GESTA FRANCIJE REK OTVORIL V NÜRNBERGU V evropskih diplomatskih krogih j je vladalo v zadnjih dneh napeto in precej nervozno pričakovanje. V Nürnbergu se je imel v torek otvo-riti letošnji veliki kongres nacistične stranke, največja priredba sedanjega režima v rajhu, pa so ljudje ugibali, kaj se utegne iz tega kongresa izcimiti. Ker je sudetsko vprašanje bilo vse zadnje mesece v ospredju zanimanja in tudi hujskanja nemškega ljudstva, je bilo povsem razumljivo, če so ljudje pričakovali, da bo na kongresu iz Hitlerjevih ust padla kakšna zelo odločilna beseda glede Češkoslovaške. Širili so se celo alarmantni glasovi, da von Ribbentrop, nemški zunanji minister, ni točno obvestil Hitlerja o svarilu, ki ga je baje iz Londona prinesel angleški poslanik Henderson, in v zvezi s tem so napovedovali, da utegne niirnberški kongres dati znamenje za vpad v Češkoslovaško. Te vznemirljive vesti so izgledale verjetne tudi zaradi nenavadnega gibanja nemških čet ob fran coski meji, gibanja, ki so ga nekateri tolmačili kot pripravo za napad na Češkoslovaško. Ojačene nemške čete vgnezdene v utrdbah, ki so jih Nemci z veliko naglico zgradili po vojaški zasedbi Porenja, naj bi zadržale francosko vojsko, če bi se pariška vlada odločila priskočiti na pomoč .Čehom. Medtem, in preden bi Rusija utegnila zgeniti se, naj bi nemška vojska s severa, zapada in juga vdrla na ozemlje češkoslovaške republike in naj bi — seveda po nemških kalkulacijah — v nekoliko dneh str-la odpor češkoslovaške vojske. Tako bi Evropa stala pred dovršenim dejstvom, ki bi tvorilo podlago za mirovna pogajanja s Francijo in morda z Rusijo, če bi ti dve državi medtem napovedali vojno Hitlerjevemu rajhu. V Berlinu si najbrž predstavljajo, da bi ta pogajanja ne bila za Nemčijo pretežka, ko bi češkoslovaške republike ne bilo več. Nervoznost se je v Evropi še povečala, ko se je razširila vest, da je Francija izvršila delno mobilizacijo z namenom, da znatno okrepi tako-zvano "Maginotovo črto", sistem modernih utrdb vzdolž francosko-nemske meje. Jasno je bilo, da bi pariška vlada tega koraka ne bila naredila, ko bi ne bila od svojih zaup- NA PREDVEČER NACISTIČNEGA KONGRESA, KI SE JE V TO-— ANGLEŠKA FLOTA V PRIPRAVLJENOSTI — HITLER MOLČI O ČEŠKOSLOVAŠKI nikov dobila zelo zanesljivih in resnih vesti o nemških pripravah. Torej so Nemci le nekaj pripravljali? Edino, kar je v tem pogledu verjetno, je •— kakor smo že zgoraj povedali — da so morda pripravljali napad na Češkoslovaško. To smemo sklepati tudi po najnovejših javnih izjavah francoskega zunanjega ministra Bonneta, ki je smatral za potrebno z vso odločnostjo naglasiti, da bo Francija priskočila Češkoslovaški na pomoč, če jo Nemčija napade. Potemtakem bi francoska mobilizacija pomenila svarilno znamenje za Nemčij6, podkrepljeno tudi z dejstvom, da se angleško vojno brodov-je po ukazu londonske vlade nahaja v pripravljenosti. Morda je v teh svarilnih znamenjih vzrok, da so ostali razočarani vsi oni, ki so zatrdno pričakovali, da bo Hitler na nürnberskem kongresu vrgel v svet odločilno besedo glede Češkoslovaške. Take besede ni vrgel. Njegovo poslanico je na kongresu prečital nacistični veljak Wagner in v njej ni niti besedice o onom vprašanju, o katerem že nekaj mesecev nemški listi največ pišejo. Upravičeno smemo torej sklepati, da so se Nemci, spričo odločnega zadržanja Francije in Anglije, premislili, vsaj za sedaj, čeprav izgleda, da se ne nameravajo odpovedati sudet-ski agitaciji. Vesti iz Prage namreč naznanjajo, da so zastopniki Su-detov odklonili nove ponudbe praške vlade za ureditev vprašanja nemške nacionalne manjšine, kar so gotovo storili po navodilih iz Berlina oziroma Niirnberga, kamor se je šel s Hitlerjem posvetovat tudi Hen-lein, vodja sudetskega gibanja. Nemci so se torej za sedaj premislili, a svojim načrtom za povečanje rajha se ne nameravajo odpovedati; počakati hočejo, da se prilike spremene in postanejo bolj ugodne za izvedbo njihovih načrtov. BOJ MED ARABCI IN ŽIDI V PALESTINI Ko je konec svetovne vojne general Allemby porazil izrčpano turško vojsko, ki je pod poveljstvom nemških častnikov z nezlomljivo hrabrostjo do konca držala Sveto deželo proti angleški armadi, si je Anglija vtepla v glavo, da mora iz Palestine napraviti judovsko državo, v katero naj bi se vselili Židje iz vsega sveta. Zato je poleg vseh nemških kolonij prevzela tudi Sveto deželo kot mandat in začela ustvarjati v tej deželi judovski eldorado na račun domačega arabskega prebivalstva, ki biva v njej že najmanj 2000 let. Arabsko prebivalstvo se angleškemu načrtu požidovljenja Palestine u-pira že dvajset let ter kljubuje mogočnemu angleškemu imperiju z občudovanja vredno vztrajnostjo, do-čim Anglija prav tako trdovratno zasleduje misel židovske države ob obali vzhodnega Sredozemskega morja. Vzrok temu niso samo simpatije angleškega vladnega in finančnega a-parata, ki je močno požidovljen, za Jude, ampak tudi politični razlogi britanskega imperija, ki rabi judovsko državo na poti iz Sredozemskega morja v Indijo zato, da se ne bi stvo- 480 km evrazijske osi ob njenem boku, Madžarska 200 in Rumunija 600 km. Iz tega je razvidno, kako velikega pomeena so vse te države za današnjo Nemčijo. Gospodar evrazijske osi more postati samo država, ki si zagotovi na tej črti pomoč z boka, kar seveda še bolj izpostavlja češkoslovaško. Uničenje Češkoslovaške bi na mah odprlo pot nadalnjim o-svojitvam v treh smereh: proti jugu, jugovzhodu in vzhodu, kar bi spravilo v igro tudi Italijo, Poljsko in Rusijo. Francija bi s tem ne bila direktno prizadeta, toda z izgubo svojega vpliva v srednji Evropi bi bila vržena "na evropsko periferijo". Preobrat v srednji Evropi bi bil še bolj usoden za Anglijo, kajti kdor bi postal gospodar evrazijske osi, bi postal gospodar prostora med petimi morji na bližnjem vzhodu (nad Sredozemskim, Črnim, Kaspiškim morjem, Perzijskim zalivom in Rdečim morjem), kar bi pomenilo ločitev A-frike od Azije ter Evrope in Afrike od azijske celine. Gospodar evrazijske osi bi obenem z rumunskimi ležišči nafte dobil v svoje roke tudi velika ležišča te surovine v naznačenem prostoru bližnjega vzhoda, kar bi bilo spričo današnje vloge letalstva o-gromnega pomena. Tako je torej Češkoslovaška z obvladovanjem okoli 500 km evrazijske osi "predstraža runmunske petrolej ske baze in velikih ležišč nafte na bližnjem vzhodu''. Iz tega pa sledi, da mora Anglija organizirati uspešno obrambo mosulskega bazena ter zveze z Afriko in južno Azijo "že na grebenih Sudetov in Karpatov", kajti v to jo sili poznavanje današnjih zahtev zračne strategije. Italija in Poljska sta za zavojeva-nje evrazijske osi velikega pomena, saj tvorita njena boka, toda na drugi strani pa se prav v tej zvezi kaže tudi za ti dve državi pomen češkoslovaške v posebni luči, kajti češkoslovaška je s svojim bočnim položajem ogromne važnosti tudi za zavarovanje italijanskih interesov v srednji Evropi, medtem ko je za Poljsko važna "kot vezni člen med njo in Italijo". Avtor zaključuje svojo zanimivo razpravo z opazkami o strateškem ln vojaškem pomenu Male antante in Balkanske zveze kot dveh "stražnikov na evrazijski osi, na kateri je češkoslovaška predstraža". Po mnenju pisca sta oba bloka držav "osnovnega pomena za ohranitev statusa quo" v vsem tem strateško tako izpostavljenem predelu Evrope. Ti zaključki so danes, ko se uveljavlja večja povezanost balkanskih dr-žlav, še posebno zanimivi in visoko aktualni. ^ 4 rila velika arabska zveza držav od Sueškega kanala do Sirije. Arabci pa se ne upirajo židovski državi samo iz tisočletnega sovraštva do Židov, ki so v dvajsetih letih, odkar so se vselili zopet v Palestino, gospodarsko zasužnjili arabskega kmeta in beduina, ampak tudi zato, ker je judovska država pod angleškim man datom ali varuštvom trn v peti politični zvezi arabskih plemen. Od leta 1920 dalje vlada v Palestini stalno vojno stanje med Židi in Arabci na eni ter Arabci in angleško oblastjo na drugi strani. Dasi gre za deželo, ki je komaj še enkrat večja kot Slovenija in ima poldrug milijon prebivalcev, se Angležem do danes še ni posrečilo,, da bi Arabce pomirili, ampak postaja njihovo gibanje čedalje bolj obsežno in nevarno. Velike vstaje so se vrstile vsakih par let, od 1936 do danes pa moremo govoriti o trajni revoluciji, ki je razplamtela do višine letos, ko je vodja palestinskih Židov dr. Haim Weiz-mann sporočil svetu Jewish Agencv, ki je najvišji politični organ pale-' stinskih Židov, tajni telegram iz Londona, da je židovska država postala dejstvo. Kakor znano, je namreč angleška vlada lani sklenila rešiti palestinski problem 11a ta način, da bi iz severnega dela ustvarila neodvisno židovsko državo, dve tretjini dežele pa naj bi tvorili arabsko državo, ki naj bi se združila s transjordan-sko deželo ter prišla pod transjor-danskega kralja Abadallaha, dočim bi vmesni ozki pas od Hajfe čez Jeruzalem bil pod angleško oblastjo, tako da bi si Anglija zasigurala prevoz petroleja iz arabske iraške države (bivša Mezopotamija) do Sredozemskega morja vsaj deloma po lastnem ozemlju. Ker pa Arabci nočejo ničesar vedeti ne o neodvisni židovski državi, ne o angleškem pasu,-se je zdelo, da bo ta načrt padel v vodo. Tem bolj so bili Arabci presenečeni, ko so zdaj zvedeli, da obstoji v Londonu, kjer je do nedavnega vodil kolonije minister Gore, ki je židovskega pokolenja, namera, da se trorazdelba Palestine izvede, ne da bi se počakal rezultat palestinske komisije pod vodstvom sir Wogdheada, ki je bila v Palestini in proučevala položaj ter se sedaj vrnila v London, da poda svoje mnenje (ta komisija je že peta, ki so jo poslali Angleži v Sveto deželo). Zato se je sedaj dvignil ves arabski svet, da to namero na vsak način prepreči. Kljub temu, da so Angleži pod poveljstvom generala Haininga zbrali Fašistična ofenziva ponovno f rakasirala Spet je frakasirala fašistična ofenziva v Španiji. Republikanci so vzdržali silni naval revolucionarnih čet, ker tudi vedo, da bo zmaga na tisti strani, na kateri so tudi simpatije vsega sveta. General Miaja je ponovno dokazal svojo veliko sposobnost. Medtem pa v Rimu študirajo, kako bi dobili obljubljeno posojilo v Londonu. Kot je znano poseduje Španija velike rudnike živega srebra. Te rudnike bi Italija rada zasedla ter jih ponudila kot garancijo Angležem. Mussolini je poslal v Sevillo posebne izvedence, ki proučujejo položaj. Zanimivo je, da jih je poslal naravnost generalu Queipo de Llanu, ki kot je znano, ni prijatelj generala Franca. S tem je dokazano, da podpirata Hitler in Mussolini vsak svojega generala, ki bi jima izvojevala oblast nad Španijo. Generalu Queipu de Liano se ni posrečilo, z vso Mussolinijevo oporo, zavzeti Almadén, kjer se nahajajo ti rudniki živega srebra, marveč ga je Miaja neusmiljeno porazil. In Rim je spet videl, kako je splavala lepa ideja po vodi. v Palestini okoli 15 tisoč mož armade, upora do danes ni bilo mogoče zadušiti. Angleška vlada je šla celo tako daleč, da je zgradila 80 km dolgo in 2 metra široko žično ograjo, ki zapira severno mejo Palestine in se s presledki vleče na zapad ob dolini Jordana, že- do danes je izdala zanjo 30 milijonov v našem denarju. Vrednost te tako imenovane Tegar-tove ograje pa je kaj majhna, kajti arabski vstaši so si preskrbeli izolirana orodja, da jo režejo ter jo podirajo tudi z močnimi kamioni in traktorji ali pa preplezajo na deskah, na katere polagajo polne vreče. Vstaja je namreč dobro organizirana in stoji pod poveljstvom Džasim bega, politično pa jo vodi znani jeruzalemski arabski mufti, ki so ga Angleži lani spodili iz sloveče Omarjeve mošeje, danes pa biva v francoski Siriji v Bejrutu, kjer nemoteno od najboljše zaveznice Anglije organizira splošno arabsko vstajo proti Angliji. Za palestinskimi Arabci stojijo vse arabske države Orienta, predvsem mogočni kralj Arabije in Hedžasa, Ibn Saud, ki noče, da bi njegov politični nasprotnik, transjordanski kralj Ab-dallah, izkoristil angleške namere v Palestini v to, da bi on postal kralj zamišljenega arabskega dela Palestine. Tudi neodvisni Irak je kljub temu, da bo moral služiti angleški zunanji politiki, na strani svojih rojakov, zlasti pa podpira palestinske A-rabce Sirija, kjer bo oktobra meseca v Damasku medparlamentarni kongres vseh arabskih držav, vkju-čivši Egipt. Da Francozi ne ovirajo Arabcev, je popolnoma razumljivo, ker nočejo razburjati arabskega sveta, katerega pretežni del je pod francosko vladavino. Končno podpira A-rabce tudi zadnji arabski vladar, ki je še ostal, potem ko je Ibn Saud združil vso Arabijo, namreč kralj v Džemenu ki je postal jako važen, odkar se potegujeta za njegovo prijateljstvo Anglija na eni in Italija na drugi strani. Mogočen faktor, ki tlela proti Angležem, je tudi vsakoletno romanje v Meko, kjer se ,ie bilo letos zbralo nad 200.000 muslimanov, ki so vsi prisegli, da bodo podpirali svoje brate v Palestini proti angleškemu nasilju in židovskemu izkoriščevanju. Angleška vlada sicer zatrjuje, da bo vstajo zadušila za vsako ceno, toda palestinskega vprašanja s tem ne bo rešila. In res se zadnje dni kaže, da Anglija, ki je poslala čisto nepričakovano v Palestino svojega seda- Str. 2 SLOVENSKI LIST Núiii. (Štev.) 87 ......HM« «MIHWHMWIII ............................................... K Argentinske vesti s—Ksa»»—' 'iMi^cjaamMwwwwiiwi «ir «¿«Ko^j^^re^ Domingo F. Sarmiento Že ves ta teden proslavlja argentinski narod spomin 50 letnice smrti Dominga Sarmienta, katerega smatra po pravici za svojega učitelja in »snovalca argentinskega šolstva, že kot mlad deček je učil po raznih šolah in jih tudi sam ustanavljal. Bazen tega se je moral poprijeti tudi drugih poklicev: bil je trgovski pomočnik in tudi rudar. Ko se je po nekaj letih odsotnosti zopet vrnil v Argentino, je postal ravnatelj šolskih oblasti. Kmalu nato je bil izvoljen v senat in nekaj let nato pa je postal guverner rojstne province San Juan. Ker je vlada spoznala njegove zmožnosti, ga je leta 1865 poslala za poslanika v Washington. Tri leta pozneje pa jebil izvoljen za predsednika republike. Kljub temu, da je vse svoje življenje žrtvoval za dobrobit svojega naroda, je umrl v Asuncionu, v prostovoljnem prognanstvu, ubog in zapuščen. proslavljali na kaj sijajni način, je letos skoro neopaženo minila. DENARJA NI V CORRIENTESU Pisali smo pred kratkim, da bodo policaji zapustili svoje službe, če se jim ne plača zaostanke, katere jim provincialna vlada dolguje. Sedaj pa so se oglasili tudi tamošnji učitelji. Poslali so na dr. Ortiza spomenico, v katerem so mu obrazložili svoj obupen položaj, ker niso že 34 mesecev prejeli plače, ter ga prosili, da se zavzame, da pridejo do plačila. ARGENTINA IMA ŠTIRI NOVE VOJNE LADJE V ladjedelnici Vickers Armstrong so dogotovili dve torpedovki — Misiones in Entre Rios — za argentinsko bojno mornarico. Obe torpedovki sta že predani argentinski pomorski komisiji v Londonu. V sredo pa sta dva rušilca — San Juan in San Luis — odplula iz ladjedelnice v Sigham Bightu proti Argentini. POGODBA MED ARGENTINO IN NIZOZEMSKO V torek sta bili podpisani med Argentino in Nizozemsko dve pogodbi. Ena, po kateri bo Argentina imenovala svoje konzularne zastopnike v nizozemskih kolonijah, druga pogodba pa se tiče priseljencev, ki bodo kot koloni prišli v to deželo. OBLETNICA BEVOLUCIJE V torek je minulo osem let, odkar je izbruhnila revolucija, katero je vodil geenral Uriburu. Ta revolucija je vrgla radikalsko vlado, ki ji ,ie načeloval Yrigoyen in jo nadomestila s konservativno. Dočim so druga leta to obletnico njega kolonialnega ministra Macdo-nalda, da prouči položaj, začenja resno razmišljevati, ali je u.jena taktika pravilna in ali kaže zaradi Židov tvegati večno sovraštvo z arabskim svetom. Zaradi tega se bo morala Anglija v palestinskem vprašanju odločiti za drugo politiko, nego je bilo njeno dosedanje zadržanje. Conde de Cavadonga - Afonso de Borbon, bivši španski prestolonaslednik, se je v Miami smrtno ponesrečil. V torek se je bil peljal v avtomobilu, ki ga je vodila njegova prijateljica 25 letna Mildred Gaydon. Njima nasproti se je bližal kamion, pa je radi tega Gaydon zavila v stran in pri tem je avtomobil priletel v brzojavni drog. Pri tem je za-dobil Alfonso težke poškodbe, katerim je podlegel. Mnogo je k temu pripomgola še njegova stara bolezen. Mildredo Gaydon so aretirali, da se dožene v koliko je ona kriva te nesreče. Nemci v Argentini Nemški list v Argentini "Berli-ner Tageblatt" je pred kratkim priobčil zanimiv članalc v katerem poroča o Nemcih v Argentini, njihovem številu, šolah in kulturi. Člankar ugotavlja, da je v Argentini 236.755 Nemcev, a samo 43.626 pristnih iz Reicha, ki imajo 203 šole in 301 društvo. Seveda niso tu sem všteta katoliška društva in šole, ter druge, ki se ne strinjajo z nacizmom. Nemci so se bili pričeli priseljeva-ti v Argentino že pred vojno. Posebno pa so se bili trdno organizirali za časa vojne, ko je bila tudi tukaj gospodarska stiska velika. Hitro po vojni pa, ugotavlja člankar, je grozil organizaciji "Union Germánica" razpad, kajti v organizacijo je zašel politični duh, ki jo je razdvojil na desno in na levo. Sedaj pa, ko je prišel v Nemčiji Hitler na vlado in se je pričelo z nacistično propagando tudi izven nemških meja, je zadel hud udarec tudi Nemce v Argentini, kajti kot je znano so jim oblasti zaprle vso šole, ki so jih s tolikim trudom zgradili, ter jim je prepovedano vsako udejstvo-vanje. Člankar ugotavlja, da to stanje ne more iti dalje. Treba je priznati, da so Nemci za svojo izobrazbo in gospodarstvo v iz- seljenstvu veliko žrtvovali, zato pa tudi vsega imajo, a da jim bodo argentinske oblasti stopile na prste, če si bodo domišljali, da bodo samovoljno uganjali vse kar se jim bo zljubilo, so si tudi lahko že naprej mislili. Treba pa je tudi priznati, da če bi Nemci ne bili imeli v notranjosti dežele svojih lastnih šol, bi bili njih otroci ostali popolni analfa-beti, kajti argentinskih šol je po notranjosti zelo malo ali pa sploh nič. Nemci pa so zgradili šolo kjerkoli jih je bilo več skupno naseljenih. Nemci pa se navadno skupno naseljujejo ter je dobiti povsod po notranjosti republike lepo urejene nemške naselbine. Usoda, ki je doletela nemško iz-seljenstvo v Argentini in po našem mnenju popolnoma opravičeno, nam lahko služi samo v opomin, da izseljenci ne moremo biti orodje za propagiranje kakršnesibodi politike v stari domovini. Nemci so lahko zavedni Nemci, brez da bi morali biti v nacistični stranki in prav isto velja tudi za druge narode. Vprašanje priseljevanja Pred kratkim smo poročali, da je izšel nov zakon za priseljevanje v Argentino, ki določuje, kdo se sme vseliti oziroma se ne sme v to deželo. Zakon bi moral stopiti v veljavo šele s prvim oktobrom. Ta čas pa so hpteli zainteresirani izrabiti ter je nastal silni naval na emigracijsko ravnateljstvo. Kar naenkrat pa so izdale oblasti odredbo, ki določuje, da se bodo lahko izkrcali na argentinska tla samo oni, ki so že na parni kih, vsi ostali pa, ki imajo že izdano dovoljenje ali pa vložene prošnje, bodo morali ostati kjer so, ker so vse prošnje in dovoljenja razveljavljena. Vpokliče se lahko, kot smo prej povedali, samo mož ženo, starši otroke in obratno ter poljedelce in še nekatere poklice, ki pa za nas ne pridejo v pošteV. Argentinsko časopisje piše, da je ta ukrep vlade zelo slab, kajti za Argentino da še vedno veljajo Alberdi-jeve besede: Gobernar es poblar. Na ogromnem teritoriju, kot ga ima Argentina, živi komaj 12 milijonov pre bivalcev, ko je prostora za najmanj sto milijonov in še več. Ta sklep vlade utemeljujejo nekateri s tem, da se hoče Argentina ubraniti prevelikemu priseljevanju Židov, ki .jih podijo iz Nemčije in Italije ter kaže, da jih bodo pričeli tudi od drugod izganjati; drugi pa spet utemeljujejo, da ima Argentina zelo bogate izkušnje iz svetovne vojne, ki je imela posledice celo tukaj in se ni moglo nikjer nobenega dela ne na kam-pu in ne v mestu dobiti, ter je bilo vsled tega veliko brezposelnosti in pomanjkanje. Evropske razmere pa spet napovedujejo novo vojno. V kolikor je nam znano, ne marajo v Argentini niti pristnih nem ških priseljencev in niti Židov. Prvih vsled znanih razlogov s katerimi se je nedavno obširno bavila argentinska javnost, to je vsled nacistične propaagnde; drugih pa zato ne, ker se židje povečini bavijo izključno s trgovinio in raznimi špekulacijami, ki so mnogokrat v nasprotju z argentinskimi postavami. Veletrgovina, radio in tudi tisk je zelo pod vplivom Židov, po drugi strani pa podtalno rovarjenje, ki oboje na-pravlja včasih zelo dvomljiv v t is k poštenosti in čistega ideala. Sploh so židje v trgovini in propagandi, in oboje imajo v rokah, brez vsakega moralnega čuta odgovornosti. Prav-tako so tudi prekupčevalci deklet po večini židje, kar smo se ob neki priliki tudi na lastneoči prepričali. Vzrokov je dovolj, da so v Argentini prvi in drugi nezaželjeni. Kar se pa tiče izkušnje iz zadnje svetovne vojne in glede morebitne bodoče, nam samo prikazuje, da je Argentina še zelo gospodarsko odvisna od tujega kapitala. Čeprav je dežela naravno zelo bogata, nima zadostnega domačega gospodarskega uravnovesenja, marveč zavisita delavec v mestu in kmet na deželi v veliki meri od zunanjega trga, ki je povečini v rokah tujcev. In ti kupijo, kar je naravno, če imajo trg in koristi. Ker pa sta oba prej navedena do-umevna razloga zelo pasivne narave, to je, da lahko omejijo število židovskih priseljencev, kar menda nameravajo napraviti po severnoameriškem vzorcu, da bodo dovolili priseljevanje od vsakega naroda proporcionalno in da vojne v Evropi letos najbrže še ne bo, bodo oblasti gotovo v kratkem izdale nov dekret, ki bo dovoljeval priselitev vsakemu poštenemu in delovoljnemu človeku, bodisi poljedelcu ali industrijskemu delavcu in¡ obrtniku, kajti vsi pokli; ci so potrebni za složni in splošni napredek dežele. Spreminjanje naših priimkov Kot vemo, italijanske oblasti v Julijski Krajini, kar na svojo roko spreminjajo priimke našim ljudem. Z županskega urada dobijo kratko obvestilo, da se odslej naprej pišejo z novim priimkom. _ , Te dni nam je sporočil neki nas naročnik, da bi želeli tudi njegovi družini doma spremeniti priimek ter ga o tem vljudno obveščajo, naj s1 vzame na znanje. Omenjeni naročnik nas je vprašal za pojasnilo, kaj naj napravi. In ker je takih gotov» več, ki so jim doma spremenili priimek, pojasnjujemo sledeče: Proti svoji volji ne morejo nikomur spremeniti priimka. A ker s« naši ljudje doma ne upajo Posta^0 ti oblastem po robu, ker bi « 1 smatralo upor proti njim, navadno pustijo, da napravijo z njihovim Pn' ¡rakom kar hočejo. So pa tudi mnogi, ki tega ne dovolijo. Bivši drzavs» tajnik in sedanji italijanski pos»; nik v Združenih državah, Suvič, Ki je poitalijančen Slovenec, tudi spremenil svojega priimka ter se vedno piše Suvich. Italijanskim blastem, očividno ni na tem, kako bi kdo piše, a hočejo na Primorskem vsaj zunanjo sled za našimi ljudmi zabrisati, ker notranjega mišljenj ne morejo. , S spremembo priimka so seve > združeni tudi precej veliki strosKi, ki jih mora vsak sam poravnati, /lato vsi, ki dobite iz tukajšnjega italijanskega poslaništva tozadevne mularje za spremenitev vašega P1^" iinka, jih zavrnite s pripombo: No- Proslava kraljevega rojstnega dne SIJAJEN SPBEJEM IN ODLIČEN KONCERT NASE GLASBE Y-CLÜBU poslaništva, imel priložnosten g°v0 ' ** V torek zvečer*se je v luksusn^ prostorih tukajšnjega "Jockey-^ ba" vršil sprejem, ki "ga je za arge_ tinske oblasti, diplomatičm zbor znance iz argentinske družbe Prl dil naš državni predstavnik g- ' Izidor Cankar. Vabila se je odzVj". okrog tristo povabljencev, med terimi so bili: Vojaški pobočnik predsednika publike, ki je zastopal g. dr. Ortiz»; zunanji minister dr. Cantilo z gosP£ minister za pravosodje in šolstvo • CplI z gospo; minister morna" kontreadmiral Scasso z gospo; basadorji: Združenih držav »eve Amerike, dr. Weddel z gospo i'' žili je, dr. José de Paula Rodrig" Alves; Francije, dr. Peyrouton; u guaya, dr. Martínez Thédy z poslaniki: Dominikanske repu»" Nizozemske, Grčije, Kube, Parag ^ ya. Češkoslovaške, Poljske, «»«J^ ske, Finske, Portugalske, Ijltva Ar. Bolivije, Kolumbije, Švedske ter gentine v Paraguayu; odpravnik K slov: Ekvadorja, Velike ' , Švi »e, Bolgarske in argent. 0(*p.nik nik poslov v Beogradu; PodtaJ¿r. ministrstva za zunanje zadeve ...... • -i milil»1 V JO CKE Y-CLUBU V proslavo rojstnega dne kralja Petra II. se je vršila preteklo nedeljo ob 10. uri slovesna služba božja v cerkvi "Santísimo Sacramento", ul. S. Martin 1040. Mašo je bral g. J. Kastelic, govor je imel g. J. Hlad-nik in pel je moški zbor pod vodstvom g. Jekšeta, ki je na koncu zapel tedeum in našo himno. Tej cerkveni slovesnosti so prisostvovali kralj, poslanik g. dr. Izidor Cankar, češkoslovaški minister g. dr. Kadefábek z gospo, poslaniški tajnik dr. Špiro Želalic z vsem osebjem poslanstva in izredno veliko število naših izseljencev. Ob 11.30 pa je bilo cerkveno opravilo v ruski pravoslavni cerkvi v ul. Brasil. Poleg našega in češkoslovaškega poslanika sta slovesnosti prisostvovala tudi grški minister g. dr. Dendramis in bolgarski, odpravnik poslov g. Georgijev.. Tudi v pravoslavni cerkvi je bila udeležba nenavadno velika in se je torej pri obeh cerkvenih opravilih pokazalo, da ni v koloniji več onih nevšečnosti, ki so bile v prejšnjih časih krive, da so mnogi tudi ob takšnih prilikah raje doma ostali. Istega dne, t. j. v nedeljo, je bil program jugoslovanske radio-ure po- ................... __ „ ,jnis^ svečen proslavi kraljevega rojstnega Cache, glavni tajnik istega " kol» dne in je dr. Š. Želalic, sekretar ltr.' stva dr. Cast.iñeiras, šef Pr Minister g dr I. Cankar, češkoslovaški minister g. dr. Kadefábek, grški minister g. Dendramis, bolgarski g. Georgijev in g. dr. S. Želalic, tajnik jug. Poslanstva ter člani kolonije na kraljev rojstni dan pred cerkvijo Núm. (štev.) 87 SLOVENSKI LIST Str. 3 mmmmsmmmi sae? mmm,wsom: vmimamzmam. soee Vesti iz organizacij 1 LEPA GESTA Preteklo nedeljo se je vršila v Vi-lli Devoto šolska prireditev tamoš-nje šole in otrok. Menda se je zgodilo prvikrat, da so bila na tej prireditvi vsa društva zastopana. To dejstvo more vsak z veseljem pozdraviti, če bi se v resnici delalo med našimi društvi za zbližanje in ne nasprotovanje. Če se že ne moremo odločiti za skupno delovanje, ki bi ysaj v nekaterih področjih nič ne škodilo skupnosti, da bi si pa vsaj ne nasprotovali. Doslej so se še vedno ysi poskusi, izven obeh listov in društev Prosveté in Tabora, ponesrečili. A s tem še ni rečeno, da misel sama ni bila dobra, in da se ne bo enkrat tudi'bolje posrečila. Nikakor ne mislimo, da bi eno samo društvo zadoščali vsem potrebam naših izseljencev. Tega bi ne bilo mogoče niti v Buenos Airesu, ker ^aši izseljenci niso kompaktno naseljeni, marveč so raztreseni povsem obsežnem mestu ter predmestjih. Vendar, kot smo prej rekli, imamo Marsikaj skupnega ki bi morali brez ijtibosumnja skupno izvajati. . Šola na primer je naša skupna briga- In kot so vsa društva in drugi Propagandni pripomočki, kot list in radio, podprli šolo v Devotu, bi isto-tako morali skupno podpreti tudi solo na Paternalu, kadar bi ista imela svojo prireditev. Solidarnost mo-Fa biti popolna in ne samo enostranska. Dalje imamo izseljenci v Južni A-meriki eno samo tedensko glasilo, ki bi jo morala kot posamezniki tako tudi vsa naša društva podpirati in bi seveda samo tedaj veljalo, isto tudi obratno. Dolžnost mora biti obojestranska. Slovenski izseljenci smo samo delavci ter manjši obrtniki in puodjet-niki, zato so tudi naše socialne brige Povsem skupne. Glede načelnih svetovnih nazorov smo si izseljenci edini- Vsi smo na strani tistih narodov, ki stremijo po čimpopolnejši socialni Pravičnosti. Z eno besedo: Med našimi izseljenci ni nobene bistvene ali načelne razlike. Od prvega do zadnjega se borimo za obstanek in da bi si mogli položaj kolikor mogoče zboljšati. Kdor trdi nasprotno je zdražbar in mu ni za skupnost. Ugotavljanje razlik v morebitnem političnem ali yerskem nazoru nima podlage, kajti 12seljenci ne pripadamo strankarsko nobeni politični ali verski ideologiji, marveč je to zgolj srčno nagnjenje Posameznika. Plemeniti in izobraženi *judje, kot smo Slovenci, pa bi mo-rali to notranje nagnjenje posameznika spoštovati. Nikoli ne bomo vsi Jjudje enako mislili. In če se domiš-Ijujejo kje tako, potem imajo med seboj mnogo hinavcev. Kot izeljenstvo v splošnem, tako Se tudi naša društva po svojem notranjem delovanju v ničemer ne razsujejo. In kot smo prej ugotovili, So tudi načelne smernice nas vseh enake. Zato je treba malo dobre volje, pa se bodo ustvarili odnosa j i •ned nami povsem znosni. dr. Chiappe; poslaniški svétniki: Brazilije, Združenih držav Severne Amerike, Bolivije, Nemčije; Italije; številni poslaniški tajniki in atašeji, funkcionarji argentinskega zunanjega ministrstva, glavni direktor za priseljevanje, ravnatelj pošte, mnogi drugi odličniki ter dolga vrsta dam ln gospodov. Ob 8. uri zvečer se jev eni izmed dvoran " Jockey-Oluba" začel kon-cert jugoslovanske glasbe, pri kate-rem so sodelovali jugoslovanski vir-tuoz violinist Ljerko Špiler, Roque ('itro, Abel San Martin, Ramón Vila-c»ara in Francisco Amicarelli, v tukajšnjih glasbenih krogih zelo poznana in čislana imena. Izvajanje koncerta je bilo naravnost odlično in je želo navdušeno odobravanje navzočnih povabljencev, med katerimi so bili tudi znani glasbeni kritiki. Domača zabava Kot je bilo že javljeno, priredi Slovenski dom dne IS septembra lepo domačo zabavo v svojih društvenih prostorih Gral. Cesar Diaz 1657. Program bo kot ponavadi zelo lep. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje. SPOMINSKA URA Spominska ura bazoviških žrtev se bo vršila dne 11 septembra ob 6 uri zvečer v društvenih prostorih Slovenskega doma. Knjižnica 66 Slovenskega Doma " Prosvetnega, gospodarskega in podpornega društva. 731. Pomladne vode, Očetje in sinovi. (Dva romana, I. Turgen.) 732. Zemlja mi je povedala (Tha-mes Williamson) 733. Katarina Velika (Gina Kaus) 734. Oblomov (I. Aleksander G.) 735. Sinovi in ljubimci (D. H. Lav-renčič) 736. Gumijeve plantaže (Madelon S. Lulous) 737. Zadnja kmečka vojska 738. Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) 739. četrtek (G. K. Chesterton) 740. Kraljica Hatasu (W. J. Križa-novska) 741. črni bratje in sestre (F. Bevk) 742. škorpijoni zemlje (F. Bevk) 74.3. Škorpijoni zemlje (F. Bevk) 744. Lovrač (Janez Plestenjak) 745. Izbrani spisi (Jan. Mencinger) 746. Izbrani spisi (Jan. Mencinger) 747. Tuja žena (F. M. Dostojevski) 748. Nehvaležen sin (Malograjski) 749. Grče (Slavko Savinski) 750., Zadnji dnevi v Ogleju (Joža Lovrenčič). Sokol Dock Sud-Boca proslavi kraljev rojstni dan z akademijo Povodom rojstnega dneva našega mladega kralja Petra II, bo priredilo društvo Sokol Dock Sud-Boca, v soboto 10. sept. t. 1. ob 9 zvečer, v ulici Billinghurst 1767 na Dock Su-du SVEČANO AKADEMIJO Vstopnina: moški $ 1.50; člani $ 1.—; ženske prosto. Da bo proslava našega staroste in kralja čim sijajnejša, udeležite se polnoštevilno te akademije. Pismo iz Paraguaya Cenjeno uredništvo. Najprvo poravnam naročnino za celo leto. Prosili ste me, naj bi kaj pisal o tukajšnjih razmerah. Zaenkrat vam bom ustregel bolj na kratko, ker morem najprej v Združene države, kjer sem jaz živel več let, poročati o tukajšnjih razmerah. Ravno te dni sem naletel na nekega našega rojaka, ki je doma blizu Reke na Primorsckem. Naš jezik še precej dobro govori, čeprav je že čez petdeset let tukaj ter je poročen z Paraguayko. Nemalo pa sem se začudil, ko me je tudi njegova žena razumela Slovensko, ker tudi sama govori naš jezik. Eden drugega sva učila materin jezik, je dejal. Moj znanec je premožen človek, ter mi je zagotovil lepo čakro v obdelovanje. On ima sedaj že hčere in sinove čez štirideset let stare ter precej odrasle vnuke. Zelo sta me bila oba vesela, ker sta našla človeka, ki se lahko z njim po domače pogovorita. Moj rojak je delal pri železnici že leta 1889 ko so jo gradili do Ville Rice. Sedaj pa uživa pokojnino od železniške družbe FCC del Paraguay. Škoda, da so mi v San Franciscu v Kaliforniji ukradli aparat, za slikanje in zato vam ne morem poslati tudi kake slike za list. Ko bom imel denar, si bom nabavil drugega, a do-sedaj ga še nisem imel toliko. Čital sem v vašem listu, da se Tr-zinci izdajajo za Domžalčane. Jaz sem Trzinc in bi rad kaj zvedel o mojih rojakih, ki jih je veliko število v Argentiniji. Pošiljam najlepše pozdrave vsem čithateljem Slovenskega lista iz sosedne republike Paraguay. Prane Abe. IZKUŠENA BABICA * Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zveier. LIMA 1217, I nadstr. TJ. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires t Pozor Rojaki! , . ah J Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ? • v v * ■ i iščite t Ob KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ ZA POMLAD vam nudim najmodernejšega blaga iz angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. G ARMENDI A 4 9 47 La Paternal — Buenos Aires ^¡mym: wmsmaimí x«< are greg y RESTAURANT v y RECREO ¡"EL CAÑ0N"¡ $ Izvrstna domača hrana, prvo- ¿ £ vrstno pivo in vino. — Pro- $ Y¡ stori z vrtom, pripravni za % * svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. $ » % 55 ---v t * v ^ Se priporoča lastnik * | PETER BASSANESE I | JUAN B. ALBERDI y Gral. | PAZ — Buenos Aires S e- :<♦>: "•»>, <♦>: Velika umetniška prireditev DVE MATERI je naslov prelepi igri, ki jo boste videli 11. septembra ob 15.30 uri v dvorani Azcuenaga 158 (višina Rivadavije 2400). Igra je prevedena na kasteljansko iz slovenskega. Je zgodovinski motiv iz Celja. IZREDNA SENZACIJA bodo indijske čarobne prikazni ki jih bo predvajal profesor Olazabal Ferrari, dober poznavalec Indije. Bo nekaj doslej še nevidenega. UMETNIŠKI UŽITEK bo nudil violinist umetnik 8 letni Sensabastiano. NASA LEPA PESEM je pa tako nekaj, kar nam je potrebno kot vsakdanja hrana. Zato pridite, pa povabite tudi španske znance, da se vsaj malo seznanijo z našo umetnostjo. _ Dekleta povabite gospodarje in gospodinje, da jim dokažete, da smo tudi mi kulturen narod. Vsi pa skušajte pokazati, da se zavedamo dolžnosti hvaležnosti do usmiljenk, katerih bolniško postražbo bomo morda kmalu potrebovali. KROJACNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) ) m •:♦>' mm >:♦> mm ¡»> mamóme >as Kolonizacija in izseljenstvo Z velikim zanimanjem smo zasledovali gospodarsko stremljenje bivšega poljedelskega ministra dr. Cár-cana, ki je pripravljaj poseben načrt za državno kolonizacijo, ki bi prišel v poštev tudi za naše izseljenstvo. Kot je znano, je kolonizacija sko-ro izključno v rokah privatnikov m bank, ki po mili volji izkoriščajo kolona. Ta privatno podjetja pokupijo od države velike komplekse neobdelane zemlje ter jo. potem z raznimi špekulacijami oddajajo v najem ko-lonom. . . Ker bivšega poljedelskega ministra ni več v sedanji vladi, zgleda, da bo njegov za državo in za prisel-jenstvo tako važen načrt počasi šel v pozabi j en je. Vendar se poslanska zbornica prizadeva, da bi to vprašanje spet spravila v ospredje. Znani državnik Sarmiento je dejal : Krave vodijo argentinsko politiko. S tem je hotel reči, da je živinoreja važen faktor v argentinskem gospodarstvu in slednjič odločuje tudi v politiki. v. Tudi danes lastniki zemlje in živine, dirigirajo politiko, četudi mor da z nekoliko manjšim vplivom kot takrat. Za zdravo argentinsko gospodarstvo in napredek države same, pa je edino koristno, da se odda zemljo v obdelovanje onemu, ki jo sam obdeluje, piše neki tukajšnji list. Če bo načrt državne kolonizacije uspel, se bomo tudi mi o njem podrobneje seznanili ter poročali o njem našim izseljencem, ki bi ga lahko s pridom uporabili za svojo bodočnost, ki je na kampu še najbolj sigurna. Argentina ima do sedaj posebno pogodbo za priseljevanje iz Ilolandi-je, Nizozemske in Švice, ki predvideva posebne privilegije poljedelskim delavcem iz teh dežel. Torej, četudi je Argentina zaprla ena vrata za priseljevanje, ima druga še vedno odprta, ki omogočuje vso ugodnost za priseljevanje. ŠTORKLJA Štorklja je po dolgem času zopet obiskala našega rojaka Viktorja Škrlavaja iz Opčin ter prinesla njegovi ženi Olgi zdravo punčko. Srečnim staršem čestitamo! j Ana C h r p o v a Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'se priporoča vsem Slovenkam.' Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Ki', jugosl. poslaništvo išče in poziva, da se mu javijo: Papic Ivan iz Zagreba, roj. 1890 leta. V Argentino je prišel 1912 leta ter se je zadnjikrat javil 1924 leta z naslova Montevideo 1875, Bs. Aires. Turnuš Jakob iz Djurdjevca, roj. 1898 leta. Priselil se je v Argentino 1927 leta. Zadnjikrat se je zglasil z naslova: Banco Germánico Bs. Aires. Puhalo Mile iz Brloga, roj. 1911 leta. V Argentino je prišel 1929 leta. Zglasil pa se je zadnjikrat iz Villa Soldati. Križanovic Ivan. Zadnji znan naslov je: Gándara 1045, Bs. Aires. Kapp Sebastijan. Dospel v Argentino 1929 leta. Javil pa se 1931 leta iz Kolumbije. jčerne Janez iz Most pri Ljubljani. Dospel v Argentino 1913 leta. Njegovo bivališče ni znano. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Str. 4 SL0TENSÜ MST Núm. (Štev.) 87' Slovenci doma in po svetu Tržaška luka po "priključitvi" Trst, 1938. — Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so se pojavile v Trstu govorice, da bo tržaška luka v svoji konkurenčni borbi proti Hamburgu in drugim pristaniščem v severni Nemčiji izgubila ugodnosti, ki se jih je na ozemlju nekdanje Avstrije zagotovila s tako zvanimi jadranskimi železniškimi tarifami. Italijanska vlada je takoj odločno de-mantirala njih dejanski pomen z izjavo, da bo tudi v novem položaju branila tržaške inteerese. Koncem maja je bil med Nemčijo in Italijo sklenjen sporazum, o katerega vsebini objavljeni komunike sicer ni povedal ničesar, a se je naknadno vendarle izkazalo, da tržaška luka po priključku Avstrije k Nemčiji formalno ni ničesar ali vsaj ne mnogo izgubila. Po poročilih, ki so jih objavili berlinski " Allgemeiner Tarif -Anzei ger", dunajska "Neue Freiee Pres-se" in tržaška dnevnika, se bodo bržkone s 1 januarjem prihodnjega leta zares ukinile vse dotedanje u-godnosti. ki jih je bivši avstrijski režim zagotovil tržaški luki, predvsem tako zvana jadran železniška tarifa, spričo katere je bil železniški prevoz blaga iz Avstrije v Trst za 12 do 15 odsto cenejši kakor v smeri proti Hamburgu in Bremenu, e s 1 junijem so bile ukinjene tudi druge olajšave izven tega tarifnega sistema, ki so se nanašale zlasti na uvoz bombaža, kave, čaja in drog v Avstrijo. V veljavi pa bodo baje ostale vse dosedanje tranzitne tarife za promet med Trstom in Češkoslovaško ter deloma Madžarsko preko avstrijskega ozemlja. Nemški tarifni sistem se bo s pri-četkom prihodnjega leta sicer razširil na Avstrijo, a Trstu se bodo mesto dosedanjih ugodnosti zagotovile nove, ki se bodo načelo opirale na sporazum, ki je bil sklenjen med Italijo in Nemčijo že leta 1925. Po najnovejšem dogovoru je nemška vlada prevzela obveznost, da tržaški luki ne bo prikrajšala njenih dosedanjih tarifnih privilegijev, da tudi ne bo izdala nikakih drugih posebnih ukrepov za promet po železnicah, cestah ali rekah, spričo katerih bi se zunanji promet avstrijske dežele preusmeril proti severozapa-du. Dogovorjeno je bilo tudi. da se bodo avstrijski uvozniki in izvozniki v plačilnem prometu s Trstom lahko posluževali nemške mesto težko dosegljivih tujih valut. Na osno- Hamburgom ter Bremerfom. Po podatkih "Popola di Trieste" se je ta konkurenca že v poslednjih treh letih ne gleede na avstrijske jadranske tarife razvila v prilog obeh nemških luk. Od skupne količin«' avstrijskega blagovnega prometa v Trstu in Hamburgu je leta 1934 odpadlo na Trst82.2 odsto, leta 1937 pa 76.3 odsto. Vendar pa ta diferenca, ki se v bodoče verjetno ne bo mnogo povečala, stvarno ne bo odločilna za nadaljno usodo tržaške luke ira njenega poomrskega prometa. striijska izvozna1 elementa pa; spadata;1 medl poglavitne nemške uvoane predmete:. Zato je odločilnega pomenav ali se' izvoz tega blaga iz avstrijske-dežele' ne bo preusmeril v nemške industrijske centre; kolikor me bo blago w vse večji meri predelano v domači' industriji' za nemški konzulu. V takem primeru bi bile' tudi zgoraj omenjene spremembe tarifnih ugodnosti za tržaško loko brez pravega pomena. Vsekakor se bodo rezultati novega gospodarskega odnosa do avstrijske dežele pokazali fu- Njen problem, tiči v dejanskem bo- di še pod sedanjim začasnim jadran- dočem razvoju avstrijskega zunanje ga prometa. Doslej je Avstriji pripadal glavni delež prometa v tržaški luki. Iz Avstrije so izvažali preko Trsta v prvi vrsti les in žellezno rudo, deloma tudi živino in industrijske izdelke. Vprav prva dva av- skim tarifnim režimom, najdalje do konca tega leta, bržkone pa že db bližnjega septembra, ko se Trstu1 v okviru obiska ministrskega predsedi-nika obeta nedvomno odločilni gn*-spodarsko-politični dogodek. ž-r: Drobne vesti iz naših krajev Občinska upirava v Knežaku je, kakor poroča "Vedetta d'Italia". odstopila vojaški upravi del obitin-skih zemljišč. Pristojni reški pokrajinski odpravni svet je na to cesijo že pristal. Smrtna nesreča kolesarja. V bližini Ajdovščine se je smrtno ponesrečil 221etni Rudolf Kosovel iz Cr-nič. V družbi 30 let starega Petra Pirešca iz Sela pri Batujah, ki ga je vzel k sebi na kolo, se je v ponedeljek popoldne odpravil proti Vipavi. Na mostu pri Ajdovščini je kolo nenadno zadelo, ob kamen in se pre-prevrnilo. Oba fanta sta treščila ob ograjo mostu. Kosovel si je prebil lobanjo. Pol ure kasneje je podlegel poškodbi. Pirešec je dobil le manjše poškodbe. V krapinskih vodah je utonil Mihael Ujčič iz Bistrice. Zaposlen je bil kot rudar v raških premogovnikih. Ujčic je bil s kolesom baš na poti v rudnik, ko ga je na nekem ovinku ob bregu reke nenadno obšla slabost, da se je s kolesom vred zakotalil v vodo. Po nesrečnem naključju se je z nogami zaplel v kolo, tako da se ni mogel dvigniti na površino vode. Z drevesa je padel 481etni Franc Cigoj v A j bi pri Kanalu. Splezal je na češnjo, da bi' obral z nje zadnje sadje. Pod njegovo težo pa se je veja, na kateri je stal, zlomila. Padec je bil smrten. Cigoj si jezlomil tilnik. Požar. Na Konkonelu nad Trstom je v torek zvečer pogorela hiša posestnika Ivana Cijaka. Požar je nastal povsem iz neznanih vzrokov. Tržaški gasilci, ki so jih pozvali na pomoč. so si zaman prizadevali, da bi požar pogasili. S težavo so celo sosednje hiše obvarovali ognja. V do- Trst. — 86-letno'Katarino Gustin-čič je povozil avtomobili. Težko» ua>-njeno in nezavestno so pripeljali v bolnišnico. Njeno> stanje je1 žeto nevarno. * Gorica. — Z velikimi slavnostml so otvorili in blagoslovili novo pateco podružnice največjega italijanskega zavarovalnega driištva INA (Istituto Nazionale Assicurazioni). * Sv. Lucija. — Strela je udarila r poslopje Benedikta Lapajmeta pri Sv. Luciji ob Soči. Nastal je požar, ki mu je upepelil gospodarsko poslopje. * Št. Vid nad Vipavo. — Z drevesa je padla 33-Ietna Marija Stegol in si zlomila ključnico. vi posebne ^|vencue pr^ italijan ^ ^ ^ g ^^ p0. skimi in nemsku n drza n n ze e , ^ ^ ^ ^ priza. siiS:«: - znani za avstrijski železniški promet iti Trstu (preko Mari-bora Jesenic in Trbiža) in obratno, «isto na Za novega tajnika fašistične orga-m za avstrijSKi nizacije v Vipavi je bil imenovan E- progah proti T" PrekoMm.: nz j P^ . ......■'!> Bruno Martinis je podal ostavko. po katerem bo prevoz avstrijske|i | _ Uolodvova je ne- blaga na ehprogah do ^frana do smrti povozil šolske- zmerom za 10 odsto^eengft ka«or Lovra Mijani&. S prebito na konbiniranih zeleznisk.h in m. ! k « ^ ^ oclpoljuli v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. * Trst. — Umrli so: Cesar Herman i S b J?" gCmí?r n u Trstu n« ""''"¿^ - ,,„ 93. Urbaniif: pok. Piščanc Mari- ñST» ui" fonr^lL k M,,UVq,,. «„0, Marija O-V/vri lriirPTlAfl med Trstom in glar Anton 49. Ueuc >teian nih progah proti Hamburgu in Bremenu. Normalno so bili tržaški interesi na ta način zares zaščiteni. V okviru Repentabor. — V tržaško bolnišnico so pripeljali 43 letno Amalijo Do-ljak, kateri je vol z rogovi skoro razparal trebuh. Zdravniki so že obupali nad njo, ker je rana bila strašna. Iz odprtine so ji zevala čreva in skoro vsako upanje je bilo zaman. Po težki in uspešni operaciji pravijo, da ji gre sedaj na bolje. * Tolmin. — 800 lir nagrade je dobila družina Andreja Rutarja ker je dobila zdrave dvojčke. * Trst. — Skupina jugoslovenskih izletnikov se je pripeljala v Tržič. Bili so na Dobrdobu in v Jamaljah, kjer so si ogledali nekdanje bojišče, na katerem je padlo toliko sloven-venskih vojakov. Iz Tržiča so izletniki krenili proti Goroci in dalje po Soški dolini. * Trst. — SI julijem so stopile v veljavo nove odredbe za signalizacijo. Avtomobili morajo odslej imeti: svetilno strelico za smer, odbojno zrcalo, rdeče svetilke itd. * Trst. — 8000 otrok iz mesta in ostale province bodo poslali letos v mladinska letovišča, katerih večina je na Krasu in nekaj ob morju. Naj- Dr. Maček končno prispel v Beograd Po mnogokrat napovedanem in prav tolikokrat odloženem obisku v Beograd se je dr. Maček v nedeljo dne 14. avgusta popoldne vendarle v spremstvu svojih najožjih sodelovav-| Sfovenije z morjem bo prišla še letos; -r izvršitev.. Prometno ministrstvo je po. uspelem: političnem obhodu proge, ki je bil v drugi polovici meseeai julija razpisalo že dve licitaciji za graditev te proge. Vsa 4" km dolga proga, ki bo> tekla 21 km daleč po Beli krajini b«> imela postaji Dragatuš in Vinica v dravski banovini. Na Hrvaškem, pa bo imela še tri postaje pred priključkom na Vrbovsko. Vsa proga je iz tehničnih razlogov razdeljena na pet gradbenih odsekov, od katerih sta oba kraj-nja eden pri Vrbovskem, drugi p® pri Črnomlju že razpisana za licita-eijo. Prva licitacija ba 7. septembra za 8.840 m dolgi odsek proge, ki bo šla od Črnomlja po Beli krajini. Druga licitacija pa bo 10. septembra za 6.720 m dolgi odsek, ki bo šel od Vr-bovskega naprej po Hrvaški. V celoti bo torej v sredi septembra iw> citiranih že 15 km proge, torej 1 /3-Pri licitaciji imapo pravico sodelovati le domača podjetja. Verjetno je. da bodo licitacije uspele in da bodo na obeh odsekih začeli z gradbenimi deli že to jesen. bodna konkurenca med Trstom M <♦> <♦> >:♦>.. me m< : m: •»> »> 1 SkROJACNICA MOZETIČ i ¿ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi m oglej si I vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše £ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji P ceni — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke U ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih S ne dobiš nikjer drugje. - Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires večja taka kolonija se nahaja v Sežani, ki lahko sprejme v dveh izmenah 650 otrok, a Bane pri Opčinah so na drugem mestu s 600 otroki. * Trst. — Kočjaž Kari Ražem je povozil 80-letnega Karla Štoka, sta-nujočega na Greti. V bolnici so ugotovili, da ima nalomliene kosti in tež.ie praske. Zdraviti se bo moral 4—5 tednov. Kočjaža so aretirali. * Trst. — Tramvaj na proari 8 je trčil v kamjon; pri tem ie bil težje ranjen delavec 28-letni Josip šini-goj. * Trst. — Dne 19 julija :ie rtraznovnl svoio osemdesetletnico znani nisatel.i in lilnninar (lr. Jnlii Tvuev. Prebil io -ip v krogu svojih prijateljev v Jul. Alpah. * Trst. — V Skednju so svečano nri/o-nli nov plavž. Tci svečanosti so Prisostvovale tudi vojaške oblasli. Skeden.iske nlavže nameravaio s čn-. ..... som modernizirati in novi plavž je pravilo izkušnjo le 3 do 5 odstotkov, pravzaprav pričetek tega velikega j Na učiteljišču je bilo nekoliko bo J-dela. I še. Prometna nesreča Ko je hotela prekoračiti cesto, Je nenadoma pridrvel avtomobil, ki Io podrl 60 letno Marijo Dvoržak ter jo težko poškodoval na glavi. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer ^ s° ugotovili, da ima pretresene možgane. Zrelostni izpiti na tržaških sre dnjih šolah Pred kratkim so imeli dijaki P0' letne zrelostne izpite. Izpiti pa so se končali naravnogt katastrofalno. 0< vseh prijavljenih kandidatov je Iia" <♦> <♦> •:♦> •:♦:< <♦> •: » <«• i i' I 1 i 1 i $ v I v Ladijske vozne listke za v?e parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. .....................in mi..... .......—* K a i n o zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 SLOVENSKI LIST Str. 5 državne podpore, je treba v splošnem interesa v čim večji meri nadaljevati. Da bi dalo pobudo za graditev takšnih sušilnic, je kmetijsko ministrstvo tudi letos odobrilo gotove denarne podpore posameznim ban skim upravam, posebno v sadonos-nih krajih. Na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu je to ministrstvo odobrilo sledeče podpore: Banski upravi v Sarajevu 90.000 din, banski upravi v Banja luki 64.500 din, banski upravi v Novem Sadu 40.000, banski u-pravi v Zagrebu 35.000 din in banski upravi na Cetinju 74.000 din. Iz teh vsot bodo banske uprave dajale podporo za graditev modernih sušilnic (sistema dr. Stojkovič ali po potrebi sistema Glavinié). Podpore za zgraditev sadnih sušilnic so bile po odloku kmetijskega ministra odobrene tudi banskim upravam v Ljubljani, Splitu in Skoplju. Banska u-prava v Ljubljani je dobila znesek 35.800 din, v Splitu 21.500 in v Skoplju 21.500. SPREMEMBA UREDBE O OBVEZNEM ZAVAROVANJU PROTI TOČI Spremembo uredbe o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči v donavski banovini je predpisal kmetijski minister. Ta sprememba se glasi:. Pri izvajanju obveznega zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči bosta sodelovala državna in samoupravna oblast z ba-novinsko ustanovo za. zavarovanje posevkov in pridelkov proti toči v mejah, ki jih odobre resorni ministri ter bodo v tem primeru organi dotičnih oblasti po splošnih predpisih odgovarjali za zadeve zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči. dela za zgraditev tega pristanišča. Zaradi graditve unske železniške pro če bo treba razširiti tudi železniško postajo v splitskem predmestju, po kateri bo šel promet do novega pristanišča Ali bo Zagrebcanka milijonarka? v loteriji je zadela 10.000 angleških funtov šterlingov neka Zagrebcanka. To je bilo v Egiptu, kjer prirejajo tudi državne loterije. Omenjena Zagrebcanka je začela igrati pred osemnajstimi leti. Letos je njena srečka zadela. Takoj je začela iskati svojo srečko. Ni je pa mogla na noben način nikjer dobiti. Prepričana je bila že, da jo je bila kje založila, ali pa, da jo ji je kdo ukradel. Sporočila je banki, da je njena srečka zadela 10.000 funtov, toda tu so ji dejali, da ji prej ne morejo tega denarja izplačati, dokler ne prinese srečke. Obenem so ji obljubili, da jo bodo obvestili, kdo bo z dotično srečko prišel po denar. Pozneje pa je o-menjena Zagrebčanka še enkrat, pre taknila na svojem domu vse kotičke, da bi našla srečko. Res jo je dobila, in sicer prav v onem predalu, ki ga je bila prej že večkrat preiskala. Toda, zdaj banka ni več hotela izplačati denarja, ker je bil rok že zamujen. Pozneje se je ugotovilo, da je to srečko ukradel nek Arabec, ki pa jo je pozneje prinesel nazaj, ker je spoznal, da ga bodo prav gotovo zaprli, če bi skušal dvigniti dobitek. Zagrebčanka si je najela enega najboljših egiptovskih advokatov, ki bo skušal dobiti od banke to lepo vsoto 10.000 funtov ali v našem denarju 3,300.000 din. Núm. (Štev.) 87_ Romarska nadlega v Trstu in okolici Zadnje čase so se v Trstu in okolici silno razpasli komarji, ki nadlje-gujejo in pikajo Tržaeane. Pravi strah pa je zavladal med njimi, ko so opazili' da se med navadnimi komarji nahajajo tudi "anofelesi", ki povzročajo mrzlico, takozvano malarijo. EVGARISTIČNI KONGRES NA OTOKU KRKU Velik evharistični kongres je bil sredi avgusta na otoku Krku. Namenjen je bil predvsem za severno Dalmacijo in Hrvaško Primorje. Začetek kongresa je bil v nedeljo popoldne ob 5 uri z govorom, ki ga je imel v cerkvi na Krku tamkajšnji škof dr. Srebrnič. Zvečer je bila veličastna procesija, v kateri so nosili tudi Marijino sliko. Procesija je šla okoli pristanišča ter se spet končala v cerkvi, kjer je opolnoči daroval škof dr. Srebrnič pontifikalno sv. mašo. 15 avgusta so začeli prihajati ljudje še ▼ večjih množicah na ta kongres. Ob 9 je bila pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval senjski škof Viktor Bu-ric, pridigo pa jé imel djakovski škof dr. Akšamovič. Ob 9.30 je bilo javno cerkveno zborovanje pred parkom kralja Tomislava' popoldne pa je'bilo nekaj ločenih zborovanj za moške, ženske in mladino. Zborovanja se je udeležilo okoli 10.000 katoličanov. ZA ZAKLADNO BOLNIŠNICO V ZAGREBU 7.5 milij. din je odobril ministrski svet na svoji zadnji seji "Zakladni bolnišnici" v Zagrebu, da bo mogla nadaljevati nekatera dela v notranjosti že dograjene zgradbe omenjene bolnišnice. Dela s tem denarjem se bodo pričela že konec avgusta. Na vsak način bodo delavci, ki so se že bali, da bodo postali brezposelni, dobili vsaj za nekaj časa spet delo, medtem pa bo morda izplačanih še ostalih 10 milijonov din. Ker je tudi ta denar več ali manj zagotovljen, se v Zagrebu nadejajo, da bo ta potrebna nova zagrebška bolnišnica popolnoma dograjena že prihodnje leto. Če dobi Zagreb to novo bolnišnico vsaj že prihodnje leto, bo izpolnjena obljuba o izplačilu omenjene vsote 17.5 milijona din. RAZSTAVA HRVAŠKE UMETNOSTI Razstavo "Pol stoletja hrvaške u-metnosti" bo priredilo Hrvaško u-metnostno društvo za svojo 60 letnico. Obenem bo takrat odprt tudi nov Dom likovne umetnosti, o katerem pravijo, da bo zelo reprezentativen. Priprave za razstavo so se že začele. Poslana so tudi že vabila raznim likovnim umetnikom, ki bodo sodelovali na tej razstavi. Pričakujejo, da bo na njej sodelovalo okoli 150 hrvatskih likovnih umetnikov. Razstava se bo odprla prve dni meseca oktobra in bo trajala mesec dni. V ZAGREBU ZIDAJO VETERINARSKO FAKULTETO Novo zgradbo veterinarske fakultete zidajo v Zagrebu. Zgradba bo dvonadstropna. Kakor pravi stavbenik' ki jo gradi, bo pod streho še ta mesec. Dolga bo 82, široka pa 12 metrov. V njej bo dovolj prostora za nekatere nove fakultetske zavode, poleg tega pa tudi za knjižnico in za uredništvo "Veterinarskega arhiva", dalje zavod za biologijo in patologijo čebel, rib, rakov in školjk, akvarij za sladkovodne živali ter zavod za sodno in upravno veterinarstvo. Nova veterinarska fakulteta bo zgrajena v etapah. Za prvo je zago- tovljenega 8 milijonov dinarjev denarja. Za drugo etapo bi bilo potrebnih 18 milijonov, v celoti pa bi ta nova zgradba stala nič manj kot 70. milij. din. Zagotovljenih je samo še 8 milijonov to je denar za prvo etapo. Vendar pa so Zagrebčani palačo nove veterinarske fakultete začeli kar graditi, ker so prepričani, da bodo ostali denar tudi še dobili. MUSSOLINIJEVA ŽENA NA DALMATINSKI OBALI Musolinjeva soproga Rachela, se je sredi avgusta pripeljala na dalmatinsko obalo. Že nekaj časa kroži po jadranskih vodah jahta italijanske vojne mornarice "Aurora". Z njo se vozi Rachela Mussolini s svojimi otroki. 17. avgusta se je ustavila v Zadru. Proti večeru se je odpeljala z motornim čolnom na krajši izlet do Dikla, ki leži ob naši meji- GENERAL JUSTO Z ŽENO V DUBROVNIKU Mnogo odličnih gostov se zdaj mudi v Dalamaciji. V Splitu se je za nekaj časa ustavila bivša grška kraljica vdova Aleksandra s svojo hčerko Aleksandro. Predno je odšla iz Splita, je napisala pismo ravnatelju hotela "Ambasador", v katerem se mu je zahvalila za svoje prijetno bivanje v Splitu. Obljubila je tudi' da bo kmalu spet prišla v Split. — 17. VIII. pa je prispel v Dubrovnik bivši predsednik argentinske republike don Augustin Justo s svojo ženo in hčerko. Tu bo ostal dober teden dni. DR. KOŠUTIČ ODGOVARJA Da je politično delovanje dr. Ko-šutica v zvezi s pristopom njegove politične skupine v neko "kombinacijo", tako so v zadnjem času začeli govoriti v Zagrebu ter v tem smislu tudi napisali nekaj člankov v hrvaško časopisje. Dr. Košutic pa je na vse te govorice javno odgovoril v časopisu, da nima nikakega namena pristopati h kaki drugi politični skupini. S svojimi tovariši in somišljeniki stoji strogo na splošnonarod-nem hrvaškem stališču, ki je v skladu z razpoloženjem in stališčem hrvaškega naroda nasproti takšnim ali podobnim špekulacijam. Njegova skupina je tudi sklenila v kratkem izdati nek proglas, ki da bo objavljen o pravime času, in iz katerega bo razvidno stvarno stanje. Katoliška akcija proti kletvini V boj proti kletvinam je nastopila zagrebška Katoliška akcija. Vsepovsod po Zagrebu vidiš v teh dneh letake, ki jih je izdala omenjena akcija in v katerih prosi hrvaško ljudstvo, da se varuje grdih kletvin, ki katoličanom gotovo ne delajo nika-ke časti. Brezplačno dele po Zagrebu in drugih hrvaških mestih tudi protestne znake, hvaležno pa sprejemajo prostovoljne prispevke, s katerimi bodo pokrili režijske stroške, ostalo pa bodo namenili siromašnim delavskim otrokom, da si bodo lahko nabavili potrebne stvari za šolo. CESTA HERCEGNOVI—CETINJE BO ASFALTIRANA Cesto Hercegnovi—Cetinje nameravajo v kratkem asfaltirati. Te dni si je to cesto že ogledala posebna komisija. Ko se je mudil zadnjič v teh krajih ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovic, je tamkajšnjim krajevnim zastopnikom izjavil' da je vlada posvetila vso pozornost tudi cestam v okraju Boke Kotorske in da bodo te ceste asfaltirane, ker to zahteva tamkaj že zelo razviti promet z motornimi vozili. Tako se je takoj sestala oemnjena posebna komisija, ki je pregledala cesto Hercegnovi—Cetinje ter ukrenila vse potrebno, da se dela takoj začno. Podpore za zgradbo modernih sušilnic za sadje Da bi se kakovost suhih sliv in drugega sadja zboljšala, se je začela na pobudo kmetijskega ministrstva velika akcija za boljši način su-šitve sliv v modernih sušilnicah. Ta akcija je do zdaj pokazala dobre uspehe. S to akcijo za graditev novih sušilnic za sadje, in sicer s pomočjo Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE krojačnico Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE tinogasta 5231 Villa Devoto PRIPRAVE ZA ZGRADITEV SEVERNEGA SPLITSKEGA PRISTANIŠČA KONČANE Za zgraditev severnega pristanišča v Splitu so zdaj končane v ravnateljstvu pomorskega prometa vse priprave. Ti načrti so tudi že poslani v odobritev pristojnim višjim oblastem. Te dni bodo razpisana tudi vsa kadar iščete službe obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI . ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezrn krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzultonjem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bole^ Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljucah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Tam %mTam •:♦>. <♦> <♦> Tam >:♦> Tam <♦> Tam ysmvam KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires ZjGoaeoaK-c tk Str. 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 87 Svetovn Za zboljšanje zdravstvenih razmer v Jugoslaviji Ministrstvo za narodno zdravje se bo potrudilo za izboljšanje zdravstvenih razmer v državi, da bi prišli s tem na višjo raven. Tako je izjavil minister Dragiša Cvetkovič te dni v Vrnjački banji. Akcija gre v več smeri, zlasti pa je treba poudariti težnjo, da bi se zgradilo čim večje število senatorjev in zdravilišč za j etične. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je dosedaj razvil veliko delavnost pri gradbah zdravilišč v severnih krajih naše države. Skoro vsa delavska zdravilišča se nahajajo v savski in dravski banovini, tako, da se je začutila potreba po zgraditvi podobnega zdravilišča tudi v krajih moravske in vardarske banovine. Ministrstvo ima že neko tako zdravilišče v Surdulici v Srbiji, katerega namerava temeljito preurediti in usposobiti, da bo lahko sprejelo večje število bolnikov. Zemljišče je namenjeno za zgradbo o-gtalih paviljonov, ter smo zaradi teh razlogov opustili načrt, da bi tam zgradili delavsko zdravilišče. Sedaj se v Surdulici gradi paviljon za dijake iz sredstev beograjskego trgovca Vlade Mitica. Poleg tega paviljona se bodo zgradile tudi ostale potrebne zgradbe iz sredstev, ki so v sa-natorijskem fondu predvidjene za preureditev tega zdravilišča. V Knez Selu pri Nišu bo SUZOR zgradil iz lastnih sredstev (a ne iz državnih, kakor se je to pomotoma v javnosti pisalo in govorilo) zdravilišče s 150 posteljami za zdravljenje obolelih delavcev iz vardarske, moravske, zetske in dela donavske banovine. To zdravilišče bodo začeli graditi še to leto in s tem izpopolnili veliko vrzel v zdravstvenih razmerah med tamkajšnjimi delavci DR. JURO KOTÜR O DR. MAČKU Na zborovanju mladine JRZ 21. VIII. v Zemunu je govoril tudi podpredsednik senata dr. Juro Kotur, ki je najprej poudaril važno vlogo, ki jo povsod igra mladina, nato pa med drugim dejal tudi tole: Politična družba dr. Mačka nima nikakega skupnega programa, skupnih misli, niti bodočnosti. Edino, kar je skupnega, je to, da za vsako ceno hoče priti na oblast,. Ne sme pa biti končni smoter priti na oblast, pač pa mora oni, ki za tem stremi, vedeti, da je treba tudi delati. Napore združene opozicije smo imeli priliko videti pretekli teden v Beogradu. Ta gospoda zahteva nič več in nič manj kot državni udar, oziroma ukinitev ustave in volitve v ustavodajno skup ščino. Ne smemo pozabiti, da bi se v takšni federativni ureditvi države takoimenovanem hrvaškem vprašanju pridružilo tudi srbsko vprašanje, ki je nevarnejše in težje od hrvaškega. TUDI OB REKI KORANI SO ZDRAVILNI VRELCI Vrelce zdravilne vode so odkrili v zadnjem času ob reki Korani. V teh krajih se je mudilo že več geoloških strokovnjakov, ki raziskujejo tla o-koli te reke. Že svoj čas je prof. Ja-neček naletel na izvir vode, ki ima v sebi precej joda, pa tudi drugih mineralnih snovi. Pozneje so v tamkajšnji okolici odkrili še en tak vrelec. Voda obeh studencev ima v sebi radioaktivne snovi. Ker so ti izviri prav blizu kopališča ob Korani, se je vzbudilo v zadnjih časih prav živo zanimanje za to kopališče. •S* *£< >» «* ** ** ** ** ** *** ^ I AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-$ VORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k ak Lepaki so vabili z velikim črkami ¡ na tekmo, na kateri se bo odločilo, kdo bo postal "kralj neba": ali slavni pilot Francoz Detroyat ali nemški zračni pilot akrobat Pieseler. Na programu je bilo, da bosta tekmeca izmenjala letali. Določeno je bilo, da nekaj dni pred tekmo letita vsak četrt ure na letalu svojega nasprotnika. Na letališče Willacoublay-u je rav-nikar prispel v avtomobilu francoski prvak v zračnih akrobacijah Detroyat in lahkotno skočil na tla. Nemški apaart je bil pripravljen za vzlet. Tekmeca sta se prijazno pozdravila in Detroyat je hitro stopil v garderobo, da bi se pripravil za let. Medtem ko je oblačil svojega "pajaca", je premišljeval o pokretih, ki jih bo moral čez trenutek napraviti v zračnih višinah. Ne smete misliti, da med akrobacijami, ki vedno zadivijo gledalce, misli samo na čast in slavo. Kaj še! Detroyat dela, računa in premišljuje. Potomec je stare rodovine, ki se je proslavila s svojimi odličnimi jahači in zaradi tega ima preciznost že v krvi. Kajti malokatera stvar zahteva tako veliko preciznosti in treznih misli, kakor ravno zračne akrobacije. Detroyat jih obožuje. Sam je preizkusni pilot in ve, kakšno važno vlogo igrajo akrobacije v letalstvu, čeprav tega nekateri nočejo razumeti. V akrobacijah se izkaže trdnost letala in sposobnost pilota. Kadar Detroyat sam v zraku študira ta ali oni lik, je podoben učenjaku. ki v svojem laboratoriju dela za dobrobit človeštva. Kakor imajo ljudje svoje bolezni — jetiko ali raka itd., tako ima tudi letalstvo svoje: izgubo brzine, drsenje na krilo in strašni ploščati wri. Letalo pada v majhnih krogih oz. spiralah proti zemlji. Pri hitrem vrtenju se napravi okoli repnih površin brez-zrčen prostor, zaradi katerega krmila ne morejo delovati. Če pade letalo v ploščati wri, je izgubljeno, ker rešitev letala je le vprašanje naključja. Kariera Detrowat-a je znana. Je še precej mlad in je že leta 1933 imel za seboj 4000 ur letenja, in to največ v akrobacijah. Je preizkuševal-ni pilot pri tovarni M orane, kar je zelo nevaren posel. Kmalu je Detroyat zaslovel daleč na okoli. Vsaka slava pa ima svoje zahteve. Z več strani je dobival vabila na razna tekmovanja. Kmalu se je približal svetovnim pilotom in začel je tekmovati za naslov: prvega zračnega akrobata na svetu. Tedaj je veljal za najboljšega pilota Nemec Pieseler. Tako je bil določen dan (8. oktober 1933), ko se bosta pomerila dva najboljša: Gerhard Pieseler in Detroyat. Detroyat se je oblekel. Počasi je stopil iz slačilnice in se napotil k Pieselerjevem letalu. Medtem ko si je še popravljal naočnike, je mislil na izredno dogodivščino, katero bo zaupal samo svojemu mehaniku pred tekmo in Fieselerju po tekmi. Detroyat ogleduje nemško letalo od vseh strani. Zdi se mu nekam nizko. Ima precej razmaknjena kolesa in srebrna, močno zaokrožena krila. Pieseler stoji pred njim, ostrih pote/ na obrazu in razmršenih plavili las, vesel in simpatičen. Ne zna niti besede francoski in tudi Detroyat nima pojma o nemščini. Poslužujeta se tolmača in preko njega dajeta drug drugemu tehnična pojasnila o svojih letalih in o načinu pilotiranja. Detroyat se usede v letalo in preizkusi krmila. Krilca ustrezajo vsakemu tudi najmanjšemu gibu krmil- i prv ne palice brez vsakega upora. Letalo mu vedno bolj ugaja. Gotovo je ta aparat grajen samo za akrobacije. Detroyat je zadovoljen. Pieseler se vzpne na prste in primakne svoj obraz k robu sedeža in pojasnjuje še zadnje malenkosti. Z druge strani tolmač, ravno tako naslonjen, prevaja. Dobro je! Detroyat spusti naočnike na oči, kretnja, ki označuje trenutek, ko se letalec oddaljuje od ljudi, da se dvigne v zračne višave. Fieseler še enkrat preizkusi vezi, s katerimi je Detroyat privezan k letalu. Te vezi so življenjsko vprašanje za zračne akrobate. Detroyat se zahvali in Fieseler se odmakne. Kontakt! Vse gre v redu. Motor je bil že prej v teku in je takoj vžgal. Visoka trava za letalom začne valovati, bičana od vetra, ki ga je delal propeler. Motor, bobni nekaj sekund pod polnim plinom in nato utihne. V redu! Odstranite cokle! Lahko letalo se je takoj odlepilo od zemlje. Detroyat ga je kmalu i-mel v rokah. Na razpolago ima 15 minut za študiranje lastnosti letala in za najtežnje akrobacije. Pred vzletom si, je napisal na listič papirja vse figure, katere mora izvršiti v prostranem zračnem morju. Ko je dosegel 1000 m, je polagoma začel izvajati akrobacije, ki jih je delal na svojem Moránu in katere je Fieseler izvajal na njegovem letalu. Vse gre v redu. Težke figure so se nizale druga za drugo, izvajane z izredno lahkoto. Detroyat je vedno bolj občudoval letalo svojega tekmeca — res prav izredna "mašina". Program, predviden za danes, je skoraj izčrpan. Ostalo mu je še 6 minut časa. Tedaj se je odločil, da bo na Fieselerjevem letalu poizkusil akrobacijo, ki mu je vedno uspela na njegovem aparatu, katere pa Pieseler sam na svojem gotovo še ni poizkusil — hrbtni wri. Ako mu še to uspe, ima mnogo upanja na zmago. Ker pa svojih kart še ni hotel vnaprej odkriti, je sklenil, da vzame večjo višino in se malo oddalji od letališča. Dosegel je višino 1300 metrov. Prišel je trenutek. Detroyat je obrnil letalo na hrbet. Zemlja je zdrknila nad njegovo glavo in nebo je imel pod nogami. Malo neprijeten občutek. V takem položaju vsak izgubi za trenutek orientacijo. Detroyat je počakal, da se je zbral in — sedaj pa, da vidimo, kakšen je ta "hrbtni wri". Plin je popolnoma odvzet. Detroyat čaka izgubo brzine in dela iste pokrete kakor na svojem letalu, kadar ga hoče postaviti v "wri". Gotovo je. Letalo se je prevrglo na glavo. Detroyat je začutil na desnem licu močan sunek vetra in letalo se je začelo vrteti. Trup ni bil v navpičnem položaju, ampak nagnjen proti zemlji, katero je Detroyat vedno videl pod sabo. To je hrbtni "wri". Brez dvoma! V tej akrobaciji, katera je še malo znana, je preživljal iste občutke kakor pri navadnem wriju. Tam je čutil močan pritisk na sedež, pri hrbtnem wri j u se pa je pritisk prenesel v pritisk na vezi. Če bi se te strgale, | bi ga vrglo z letala kakor kamen iz i prače. Ali vezi so trdne. Pieseler je imel prav, ko jih je preizkusil pred poletom. ' ¡ T jétalo je medtem napravilo en i krog, dva kroga, tri kroge... S i v (J f 9 i I Dr. A. GODEL JKKJSRS KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika prostate in neredno perilo. - Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 s I j¡¡ ú $ fi I I Ü B v- raiiwinwii wmmrv xmcmmm. mnmmm nwn ■»''«rmi <♦> •:♦> ;■»> órname* * FOTOGRAFIJA f ; "LA MODERNA" I $ Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski § $ koloniji l Sporočam slovenski naselbi- S $ ni, da bom ob priliki 25 letnice & Ú moje fotografske obrti, vse v preuredil ter razstavil moje de- § Š lo, kjer se bo lahko vsak pre- g A pričal o mojih neprekosljivih f $ izdelkih. $ * VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU § $ Ne pozabite ¿ i FOTO "LA MODERNA" ? S. SASLAVSKY $ $ Av. SAN MARTIN 2579 $ $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires " ? :♦> >»>>!*< >»>■ :«• m'-mmsamk' Vse gre v redu. Nenadoma postanejo komande kakor divje. Letalo se zajeda v zrak in obrati postajajo vedno hitrejši. Pazi! Detroyat je takoj pomislil na ploščati wri, ki je najstrašnejši vprašaj za nekatera letala, na katerega še ne more nobeden odgovoriti; ploščati wri, smrtna bolezen aviatike, kateri že tako dolgo iščejo zdravnika. Detroyat ni izgubil hladnokrvnosti in je delal vse potrebne pokrete, s katerimi je upal, da bo izvlekel letalo iz wrija. Sunkovito je dodajal in odvzemal plin in obenem s hitrimi pokreti rok in nog iskal ogla, pod katerim bi komande ponovno odgovarjale. Vse zastonj. Komande so ostale brez odpora, kakor mrtve. Letalo ne leti več, ampak je postalo vse drugo prej kakor leteči stroj, magari kakšen voz, avto ali — mrtvaška ra-kev. Nenadoma je, prepuščeno zemeljski privlačnosti, začelo padati z vedno večjo brzino proti zemlji. Detroyat je vse poizkusil in uvi-del je, da ne more ničesar več storiti. Prišel je trenutek poslednjega aduta: skočiti iz letala in si s padalom rešiti življenje. Ali tedaj se je nekaj v njegovi duši postavilo po robo tej misli — da naj zapusti tako lepo Fieselerjevo letalo, da naj ga pusti, da bo treščilo na zemljo, da bi priznal, da ga ni mogel izvleči iz wrija? Ne, to mu ni šlo v glavo. Zastonj bi bilo vse njegovo razlaganje in pojasnjevanje njegovega skoka, nihče ga ne bi mogel razumeti. Ne bi bil niti vreden naloge, ki so mu jo poverili. Ali tudi umreti bi bilo neumne. Zemlja se je vedno bolj približevala, vedno bolj pretila. Treba se bo od-vezati in to hitro. Detroyat je tipaje iskal z roko na pasu, ki ga je držal za sedež, zaponko, katera ga bo osvobodila. Toda zaponka se ni dala odpreti---! Njegova teža osemdesetih kil je tako pritisnila na vezi, da se specialni mehanizem, kateri se da v normalnem letu z lahnim pritiskom odpreti, v tem položaju hrbtnega wrija zataknil in ga ni bilo mogoče odpreti. Končano je. Čaka ga sigurna smrt!!! Ljudje, ki še niso preživeli podobnih trenutkov, ne verujejo, česa se človek takrat spomni in s kakšno brzino se vrstijo misli. Kar je Detroyat večkrat bral in slišal, to je sedaj občutil na sebi. Dolga vrsta njemu dragih spominov je drvela z divjo brzino skozi možgane. Spomnil se je svojih mladih let in svoje preteklosti. Ali, njegova glava ga je težila kakor svinec, zaradi tega divjega vrtenja, ki ga je hotelo iztrgati iz letala. Bobnenje okoli njega ga je že čisto oglušilo. V grlu ga je nekaj stiskalo. Videl je samo neko premikanje barv, kakor v snu; stvarnost se je mešala s sanjami, resničnost z navideznim. Vse nianse mavričnih barv so mu plesale pred očmi, dočim mu je razum ostal jasen. Sklenil je, da se bo boril do zadnje sekunde, do zadnje desetinke sekunde! Začel je delati pokrete, da bi odklonil ta strašni brezzračni prosto!1. Dodal je plin in ga zopet odvzel. Brezuspešna igra. Letalo pada ne-vzdržema proti zemlji. Detroyat-a se je polastil obup. Nobene koristi nima od borbe. Ne kaže mu drugega, kakor mirno počakati smrt. Skozi možgane mu je zletela bežna slika. Pred očmi so se mu prikazale razvaline njegovega letala in on, ves razbit in raztrgan, bolj podoben kupu mesa kakor človeku. Njegovi prijatelji so pritekli in začudeno gledajo razbito letalo. Pieseler in člani komisije ugibljejo o vzroku nesreče. Tu in tam se kdo skloni in pobere kakšno važnejšo stvar. Fotografira- ¡ Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAáPARISIÓ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires nje in beležke: večna slika in klasična scena po vsaki nesreči. Novost se je hitro raznesla in dnevniki z velikimi črkami objavljajo njegovo smrt. Zagleda smrt. Vsa bela steguje po njem dolgi roki, kateri se pa naenkrat spremenita v del ceste, ki vodi iz Versaillesa v Cliosi le Poi. Na obeh straneh so hiše z rdečimi strehami. Če bo ostal živ, ne bo nikoli pozabil te peklenske slike. Nestvor je rasel in se večal. Zemlja je že tu in z njo konec------ Zakaj se je Fieselerjevo letalo naenkrat vzravnalo? Detroyat vam tega ne more odgovoriti, ker ve samo to, da je naenkrat začutil, da so komande postale trde in da so odgovorile na njegov gib. Gotovo je letalo zašlo v močne vzdižne struje, ki so med jadralnimi (letalci poznane kot termični vzgorniki. Ta struja je zadela, na trup in napolnila strašni brezzračni prostor, ki je obdajal repna krmila tako, da so komande odgovorile na Detroyatov gib. Mogoče? Toliko stvari je še v kraljestvu vetrov, kateri mše človek ne ve odgovora. Detroyat ni izgubil niti trenutka. Pijan od veeslja je poslušal, potem ko je vzravnal letalo kakih 80 m nad zemljo, kako je žvižgal rešilni veter okoli žic. Pod njim so drsela polja, hiše, drevoredi in jasna brazda — pot iz Versaillesa v Choisi le Poi- • • S polnim plinom je Detroyat priletel na svoje letališče. Naredil, je še nekaj akrobacij, da ne bi izgubil zaupanja vase. Dve minuti kasneje, in še preden je preteklo predvidenih 15 minut, se je spustil na letališče, ki se je bleščalo v jutranjem soncu, točno pred noge smejočega se Fie-selerja. S tem letalom je znova vzletel par dni nato pred 100.000 gledalci, s tem letalom se je boril za pehar in naslov prvega letalca na svetu. Na tekmovanju je zmagal Detroyat in si osvojil pehar. K temu mu je največ pripomogel hrbtni wri, katerega Fieseler s svojim letalom ni mogel ponoviti..... Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOZA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO KILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem neni-Skem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDBAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO $ 6.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI .1» edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES Núm. (Štev.) 87 SLOVENSKI LIST Str, 7 Spomini nekdanjih dni... V tej deželi je zares vse nestalno. Ne le delo in služba, temveč tudi gospodarstvo, zakaj čez noč se zgodi, da v revščino pade, o katerem so še včeraj mislili vsi, da je bogat... In vreme? Pred 14 dnevi, sredi zime so bili tako krasni dnevi in topli, da so bili vsi gumbi odveč. 14 dni kasneje, ob godu svete Roze, ki je v tej deželi označena kot znanilka pomladi, nekako tako kot sv. Grego-rij v naši domovini, sem pa tako dobro čutil' da so gumbi koristna stvar in žepi potrebni. V San Miguel sem se namenil oni dan. Da pozdravim rojake. Saj živi 6 družin kar blizu skupaj. Moški so zaposleni v stavbenem delu in v Con-stantinijevih nasadih. Pri Vid^čevih sem se oglasil. Naj-poprej sem pozdravil staro mamo. Tam pred ognjiščem je sedela in kofe kuhala. Saj to je vendar stara pravica. Malo kofetka in bel kruh... Saj bi bilo vse lepo, je potožila, ko bi bil človek bolj mlad. Tako mi pa ta tuja govorica prav nič v glavo ne gre. Družino imam tukaj in dobri so z menoj vsi. In sedaj pa še to, da celo domačega gospoda vidimo v hiši. Zima je pa tudi tukaj. Hencajte, „„„„,„„ etaoi shrdl hardl hrda hor kot da bi bil čas da bi šli zelje sekati ali pa repo pulit, tako je menila stara mama in prijela za pihalnik. Kar se da vsakdanja stvar je pihalnik tam doma v slovenski hiši, pa vendar me je presenetilo, ko sem videl ženico, kako je pihala v ogenj. Kar dom je zaživel pred menoj in se mi je zdelo da vidim našo staro mater, ki so pihali gori v peč. Le da je moderna tehnika med tem že napredovala do železnega pihalnika. Stara mati so imeli bezgovega, vojska je pa prinesla puškine cevi, ki so za pihalnik prav dobro služile. Tako se je kuhala kava... Ognjišče pa je dajalo toploto tudi gospodarju, kateremu še vedno ni dobro ozdravila ranjena roka. Gospodinja ' je pa pogledala, če je še kaj "ta kratñega". Spet se je pokazala.stvar, tako nepomembna na videz, pa vendar mi je vzbudila lepe daljne spomine. Preprosta steklenica za pivo, z okroglo porcelanasto glavico za zamašek in onim žičnim vzvodom... staro besedo: "pirovska flaša". Kako ne bi zaživela pred menoj ona doba, ko sem kot šolarček hodil s tovariši v Škofji Loki tjakaj za pivovarno, kjer smo zbirali gumijaste obročke in one čudovito dragocene glavice... Čisto navadna pirovska flaša iz dobe cesarja Franca Jožefa... Saj ni treba misliti, da mi je bilo tedaj kaj do piva, kot mi danes ni, toda ona čudno umetna priprava za zamašitev steklenice. . Ni bilo še konec onih spominov izza zapečka pri starem očetu. Okroglo, rožnato kositrno škatlo je potegnila gospodinja iz police in z žlico zajela kavino štupo... Saj tistemu, ki te stvari vsak dan vidi, ni to nič. Zame je bilo pa kot drobec mladosti, ko sem spet videl ponovljeno isto, kar sem tolikokrat videl doma. Samo še cikorije je manjkalo in mlina za kavo, rjave glinaste šalice in lesene žlice... Kaj pa gospa Matilda? Ali je že na nogah? sem se pozanimal za Slovenko, ki je bila pred mesecem nevarno bolna. Jako dobro se je popravila tako sem zvedel in ko sem prišel tudi do njih, sem se prepričal, da je res že po koncu. Pa je bila kaj slaba preje. Povedal sem zanjo usmiljenim sestram, ki delujejo v Barrio de Suboficiales — so namreč naše rojakinje —, Hrvatice frančiškanke iz Primorja. Poslale so ji drugega zdravnika in postregle po svoje in kmalu se je zdravje obrnilo na dobro. Da, njim, sestram na hvalo, da sem se dvignila. Tako sem bila preje; ob samem pomarančnem soku in jabolkih, je šlo samo navzdol, tako je menila žena. Tistim, katerim se vera ne dopade, morajo vseeno sneti klobuk z glave, če hočejo biti pravični do vere, zakaj taki sadovi ljubezni do bližnjega ra-sto samo iz vere. Zastonj iščejo dan-danas takih ljudi, ki se žrtvujejo za blagor bližnjega ne da bi zato prosili tudi za sebe dobiček. Kaj takega je mogoče samo pri plemenitih dušah. Moderna civilizacija je pač korist-v iznajdbi uspešnih injekcij, ni IZ DOMOVINE FULVIO SUVICH POSTAL DOKTOR PRAVA Fulvio Suvich je bil pred nedavnim gost katoliške univerze v Du-quensu v Zedinjenih Državah, kjer mu je duhovniško vodstvo te univerze podelilo častni naslov "doktorja prava" — to ni bil prvi slučaj, da se je katoliška hierrarhija v Ameriki globoko poklonila predstavnikom italijanskega fašizma! — in pri tej priliki je rekel v svojem govoru, da "ga veseli, ker so Združene države sprejele že mnogo fašističnih naredb, katere tudi sam predsednik Roose-velt zagovarja, in da ga veseli, ko vidi, da tudi Združene države stoje pred enakim položajem, kakršen je bil v Italiji in ki je prinesel Mussolini ja in fašistično državo... " "SUDTIROLER HEIMAT" USTAVLJEN "Neue Züricher Zeitung" poroča iz Berlina: Poslednji ostanki nemškega zanimanja in dela za Južno Tirolsko so sedaj odstranjeni. Tako je ukinjeno nadaljnje izhajanje po sebnega lista za prijatelje Južne Ti rolske, ki je izhajal doslej pod imenom "Südtiroler Heimat". List je bil najprej v Innsbrucku, odkoder se je preselil v Vaduz, kasneje ' v Gdansk in končno v Neustadt. Ustavljeno je tudi nadaljnje delovanje organizacije "Arbeitsstelle fiir Siid-tirol". Znano je, da je moralo Osrednje društvo za Nemce v tujini že prej prekiniti vse svoje stike z Južno Tirolsko. slabo kupno močjo države, ki nima dovolj zlata za nakup žitaric v inozemstvu. Iz zadnjih statistik je razvidno da se je produkcija živežnih potrebščin v Italiji povečala. Tako je bilo v 1. 1936 pridelane za 61 milijonom met. stotov pšenice, 30 koruze itd. To so glavne in najpotrebnejše žitarice. Za letos napoveduje-ja pridelek pšenice, ki bo znašal o-koli 70 milij. met. stot., ravno tako napovedujejo povečan pridelek vseh ostalih žitaric, ki so za ljudsko prehrano potrebne in ostro zavračajo, da bo moralo ljudstvo radi pomanjkanja živeža stradati. Pridelek je odvisen od množine vsajenega žita, pa tudi od letine. Zgodilo se je, da je bila letina mnogo boljša kot letošnja in pridelek mnogo večji, pa je država vseeno kupovala žito zu naj. Gotovo bo morala to storiti tudi letos, ko so se njene potrebe za mnogo povečale, zlasti z ozirom na potrebo vzdrževanja dveh armad, ki za htevajo ogromno hrane, da se vzdrže na višini. dobila od nekega vojaka Bistrici. v Ilirski ZANIMIV PROCES Pred goriškim sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces. Železničar An ton Fugoni doma iz Št. Vida pri Til-mentu, stanujoč v Avčah se je moral zagovarjati za simuliran atentat na vlak. Prvega maja je opazil pri tunelu blizu Sv. Lucije dve granati, ki sta bili položeni na, tračnice. Vznemirjen zaradi bližnjega prihoda vlaka, ki bi moral priti iz Podbrda, je postavil na tračnice predpisane petarde in tako je bil strojevodja s pokom opozorjen na pretečo nevarnost. Zadeva je povzročila mnogo hrupa in nervoze, posebno še, ker je bil prvi maj. Karabinerji, kvestura in železniška milica so bili takoj alarmirani o dogodku in so pričeli takoj s preiskavami in aretacijami. Toda kaj kmalu je padel sum na samega Fugonija, ker se mu je pri pripovedovanju jezik precej zapletal in mož je večkrat padel v kontradikcijo. Po dolgem zasliševanju je končno priznal, da je celo zadevo sam insce-niral. Vsemu temu je bil vzrok, kakor je sam povedal, da bi bil povišan v na pa v stanu producirati plemenitih judi, ki bi s pravo potrpežljivostjo trječemu te injekcije dajali in še manj je dala takih, ki bi drage injekcije dajali zastonj... Nihče drugi kot prav redovne sestre usmiljenke imajo zaslugo, da mala Lidija in Doroteja nista ostali sirotici in bi mogli marsikateremu zabavljaču čez "munje" zamašiti usta. Hladnik Janez za CERKVENI VESTNIK 11. sept. maša na Avellanedi Šenkinc Ivanko. 18. sept. za Terezijo Kodrič na Pa-ternalu. Molitve na Paternalu. 25. sept. maša v Santísimo Sacramento v spodnji cerkvi. 4. sept. se je ob zelo lepi udeležbi VPRAŠANJE KRUHA V zadnjem času se zelo mnogo govori o črnem kruhu, ki ga je italijanska vlada predpisala in se to stav-Ija v zvezo na eni strani s slabo letino in žetvijo na drugi strani pa s tísimo Sacramento. Zapel je moški zbor tako, da so nekateri kar gledali. Bilo je zelo mnogo tudi kasteljan-skega občinstva. Kakšen vtis bi šele napravilo, če bi orgle prav pele. Na nepriliko niso pustili igrati našemu organistu, njihov pa ni bil kos našim skladbam. 11. sept. ne bo popoldanske molitve in se boste gotovo vsi udeležili prireditve v dvorani na Azcuenaga 158, ki bo kot nekaka zahvala in priporočilo usmiljenkam, ki našim bolnikom po tukajšnjih bolnicah strežejo. 25. septembra pa ste povabljeni spet k sveti maši v Santísimo Sacramento (San Martin 1039), kjer bo sv. maša v spodnji cerkvi ob 10 uri. Hladnik Janez TEŽKA PROMETNA NESREČA Postojna, julija 1938. — Dne 15 t. m. se je pripetila na cesti proti Sežani težka nesreča, ki je zahtevala dve _____ _______________ _____ žrtvi. Avtobus ki pelje v Postojno^ službi. K temu pa ga je predvsem ip r?n Gmrti nnun?il nfTinIV'1 MIAQ. • n-i 1 i 1 ■ • __i _ j _ i ______ je do smrti povozil 3-letnega Mice' na Francia in težko ranil 63-letnega čevljarja Antona Mozeja. Potniki so hitro pritekli pomagat nesrečnežem in starca so takoj odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je le malo upanja, da bi ozdravil. Poleg notranjih poškodb ima zlomljeno nogo, ranjene roke in rane na glavi. Otrok je bil na mestu mrtev. Komisija je ugotovila, da je hotel Moze rešiti otroka, pa je bilo že prepozno, tako da je padel še sam pod avtomobil. ZOPET DVE NESREČI Z RAZSTRELIVOM Gorica, julija 1938. — V planinah nad Sočo se je smrtno ponesrečil 13-letni pastirček Karmel Mlanje. Na paši je našel granato, ki mu je med odpiranjem eksplodirala v rokah. Ko ga ni bilo zvečer domov, so ga šli iskat in so ga našli mrtvega. — V Žagi se je ponesrečil z manjšim pro-jektilom 11-letni Jagor Josip. Eksplozija mu je ranila desno roko. Odpeljali so ga v Gorico. ARETIRANI RADI BROŠURE Novokračine, julija 1938. — Cibu-ra Josip in Cibura Anton iz Novo-kračin sta bila aretirana in odpeljana na Reko ker so pri njiju našli brošuro v italijanskem jeziku v kateri se govori, da je fašizem uničil kmeta. Ona se izgovarjata, da sta jo prisilila beda, ki je vladala v njegovi družini. Ko so mu napravili na domu preiskavo, so našlo staro avstrijsko karabinko, naboje in nekaj streliva, kar ni bilo nikjer prijavljeno. Zaradi tega in zaradi omenjenega simuliranega atentata je bil postavljen pred sodišče. Izpovedal je jokajoč ves dogodek in priznal de-likte. Dali so mu najnižjo kazen in sicer eno leto zapora in 600 lir denarne kazni. Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAH IN KF.MIČAB izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK S TJ D ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 105. — Sneženi vihar je še vedno besnel. Mnogokrat sem poslal kakega kozaka, da je pogledal, kakšno je vreme, toda več kot tri minute ni nihče vzdržal zunaj, vsak se je vrnil napol premrzel v hišo. — Kmalu pa so se pokazale posledice dolgega stradanja in hude zime. — Pojavila se je bolezen. -— Prvi je zbolel Kutuzov. Noge in roke so mu začele otekati, čez par dni pa se ni mogel več premakniti. Kmalu so zboleli še trije kozaki, tako da sva bila čez malo časa zdrava samo še jaz in Ivan. _Tudi trije kaznjenci so zboleli, Ostali pa so bili zdravi in so postajali vsak dan bolj pogumni in predrzni. Nekega dne sem zalotil kaznjenca, ki je kradel brano. Ustrelil bi ga bil, da mi ni Ivan preprečil tega. — Saj bi bilo boljše, da bi ga bil ustrelil. — Nekega dne nam je poginil konj. Moji kozaki so me rotili, naj uporabim njegovo meso za hrano, ker so upali, da jim bo toplo kosilo dalo novih moči. Takoj smo potegnili s konja kožo in ga razrezali, potem pa smo napravili v kotu našega zavetišča o-Kcnj- — Čez malo časa je bil obed gotov. — Ubogi moj Kotuzov pa ni mogel jesti z nami. _Bil je bolan, stresala ga je mrzlica, naslednjega dne pa jo umrl. — Nisem mu mogel nuditi niti poštenega groba. Dva kozaka sta ga odnesla iz hiše, zapovedal sem jima, naj mrtveca zapoljeta, da bi ga ne raztrgali volkovi. Kozaka sta se sicer vrnila brez trupla, mojega povelja pa nista izvršila. — Mrtveca sta odnesla kakih trideset korakov od naše hiše, pokopala pa ga nista, ker jih je strašen mraz prisilil, da sta se takoj vrnila. — Trinajstega dne so poginili še trije konji morali pa smo odnesti Iz hiše tudi dva mrtva kozaka. — V noči, ki je sledila temu nesrečnemu dnevu smo zaslišali v neposredni bližini naše hiše strašno tuljenje. — So že tu! — reče Ivan. — Ko pa sem ga vprašal, kdo je prišel, mi je odgovoril: — Volkovi! Prišli so po naše mrtve tovariše. Dokler bodo imeli mr-ličev, bomo vsaj mi imeli mir. — Volkov se nam pa ni treba bati, — rečem in skomignem z rameni. — Skoz debele stene naše hiše vendar ne morejo prodreti, sneg je trd, zmrznil je. — Stari Ivan pa se nasmehne in reče: — Vi pač ne poznate teb zveri! Čeprav je sneg še tako visok, se bo volkovom posrečilo prodreti še skoz debelejši zid, če vohajo, da jih tam čaka žival ali pa človek. Lačnemu volkn ni noben zid predebel, nobena ograja previsoka. — Naši zidovi so sicer debeli in trdni, radi hude zime so zmrznili in so močnejši kakor najbolj močan zid. Če pa navali na našo hišo sto in sto volkv, se jim bo kljub temu posrečilo preglodati steno in napraviti vhod, tedaj pa — tedaj se nas naj Bog usmili. — To so bili naši pogovori in priznali mi boste, da ni bilo v njih ničesar razveseljivega. — Od tega dne smo imeli vsak dan kakega mrtvega. — Mrtvece smo takoj odnesli iz hiše in jih prepustili volkovom ki so prihajali vsak dan. — Sicer pa je bilo zelo čudno, da so umrli samo trije kaznjenci, dočim so moji kozaki umirali kakor muhe. — Devetnajstega dne nas je bilo samo še pet. Jaz, stari Ivan in trije razbojniki. — V noči tega dne so nas napadli volkovi. — Zverine so nas obkolile in poskušale priti do nas. Ko pa se jim to ni posrečilo, so osredotočile vso svojo silo na eno mesto in poskušale s težo svojih teles udreti zid. — To noč ni nihče zatisnil očesa. — Ko se je začelo svitati, — čas mi je kazala ura — so volkovi nehali napadati in so se umirili. — Sedaj smo vsi legli k počitku. — Naenkrat pa so me prebudili čudni glasovi. — Pogledal sem, toda tako da me drugi niso videli, da gledani. Skoz trepalnice sem opazoval, kaj se dogaja v sneženi hiši. — Videl sem naše i-azbojnike, ko so med seboj šepetali in si nekaj kazali. — Koga bi najprej? — vpraša eden od njih. — Hetmana ali tega starega? — Mislim, da bi bilo boljše — odvrne drugi, — da bi pričeli s starim Ivanom. V prsi mu bom porinil nož, potem bomo pa vsi trije planili na hetmana. — Počasi in neopaženo sem prijel svojo puško in samokres, ki sta ležala poleg mene. — Ti si bedak! — zavpije eden izmed razbojnikov. — Hetmán je slab, z njim se ne bomo dolgo mu- dili, toda stari Ivan, ta se bo branil kakor lev. — Na delo torej! — vzklikne tretji. — Začeli boom pri hetmanu. S to-le sekiro mu bom razbil glavo. — Prepričan sem bil, da mi je odbila zadnja ura. Niti malo nisem u-pal, da bi se jim mogel ubraniti. — Razbojniki so se priplazili k meni. — Jaz se nisem premaknil. V tre nutku pa, ko je prišel razbojnik tako blizu da je bil oddaljen od mene samo kake tri korake, sem se zravnal in snrožil samokres. Moja krogla je zadela in eden izmed razbojnikov se je mrtev zgrudil na tla. V tem trenutku pa sem zavpil s strašnim glasom : — Ivan! Ivan!, zbudi se — sicer je po tebi! — Oba sta izgubljena! — zavpije zločinec, ki je imel samo eno oko, potegne nož in navali name. Spretno sem se umaknil zamahu z bodalom — udaril sem ga s puškinim kopitom po glavi in razbojnik se je zgrudil. Ivan se je medtem tudi zbudil in takoj spoznal položaj. — Zgrabil je svojo puško in sprožil, tretji razbojnik pa se jemrtev zgrudil na tla. Sedaj sva se znebila razbojnikov. Ali pa se bova tudi rešila? Ali bodo zidovi naše hiše dovolj močni, da bo-! do vzdržali ponovni naval volkov? ! — Ivan in jaz sva se dogovarjala, kaj nama je storiti. Imela sva samo še enega konja, kajti vsi drugi «> nama poginili. To je bil moj konj, iz redno plemenite pasme. Temu konju še niso pošle moči, kajti jaz sem skrbel, da je dobival vsak dan hrane, bil je še precej trden. — Hetmán, — reče mi stari Ivan- — ne preostaje nama ničesar drugega, kakor zaupati v moč in hitrost i tvojega konja. — Po dnevi morava odjezditi, če nočeva srečati volkov, kajti nocojšnjo noč se bo posrečilo volkovom preglodati stene in udreti v hišo in če bi prišli do naju, tedaj je vsega konec. — Tako sem mislili tudi jaz. Takoj sva se začela pripravljati na pot. — Pregledala sva najino zalogo, očistila orožje, zažgala ogenj, skuhala sva si čaj in sedla, da bi obedovala. — Tedaj začne najin konj na ves glas rezgetati. — Aha! — vzkliknem, — moj konjiček že sluti, da se bomo kmalu o-svobodili. — Toda, vsemogočni Bog, kaj pomeni to? — Moj konj se je naenkrat zgrudil» kakor od strele zadet, in začel udarjati z nogami po tleh. Opazil sem, da mu je brizgnila iz trebuha kri. — Konj umira, — zavpijem, — Ivan — Ivan — na pomoč! Tudi najino zn^nie upanje je šlo po vodi! — Skočila sva, da bi pomagala konju — bilo pa je prepozno. Žival je poginila čez nekaj minut. Ah, gospod poročnik, nikdar ne bom pozabil pogleda, s katerim me je ta dobra žival pogledala. Bilo je. kakor da bi hotela s tem pogledom obtožiti svojega morilca. — Moj konj je bil umorjen. — Takoj sem vedel, kdo je storil to usodno delo. — Konja je umoril enooki zločinec, ki je ležal na tleh samo omamljen po udarcu s puškinim kopitom. Ležal je poleg svojega mrtvega tovariša, ko pa se je osvestil, je zgrabil nož in ga zadri konju v trebuhu SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Andrejček in njegov očka Kmet Balantač se vrača pozno ponoči iz mesta domov. Prodal je telička od edine krave, ki mu še muka v hlevu. Vrača se zatopljen v težke misli. Na ženo misli in na Andrejčka. Njegov Andrejček ima toliko želja. Vsaj štiri želje mu je hotel izpolniti. Nove hlačke, nov klobuček, lesenega konjička in orehov štrukelj mu je hotel prinesti iz mesta. Zdaj bo kmalu doma, v žepu pa nima ne darov ne denarja. Ves izkupiček za prodanega telička je v veseli družbi zapravil. Kako žalosten bo Andrejček! In koliko grenkih očitkov bo moral slišati od žene, ki je že vnaprej vse skrbno preračunala, za kaj bo uporabila denar! Vrača se kmet Balantač skozi gost, temen gozd — in mu kar nenadoma pade v glavo rešilna misel. Da, tako bo storil in nič drugače! Ženi in Andrejčku poreče, da so ga spotoma napadli razbojniki in ga o-ropali... Namesto da bi mu žena o-čitala lahkomiselnost, ga bo pomilo-vala in tudi Andrejček bo pozabil na obljubljene darove. Težek kamen se mu zvali od srca. Le čemu bi si težil vest, ko je že vse prepozno. Prihodnjič bo že vedel. Nikoli več se ne bo tako spozabil. . ^ S podvojeno naglico stopa proti domu. Ne vidi, ne sliši, kako se mu izza širokega debla plazita dve senci za hrbet. Ne vidi, ne sliši, kako eden izmed razbojnikov dvigne gr-čav korobač nad njegovo glavo in zamahne. En sam presunljiv krik, porojen iz smrtne groze in bolečine — in kmet Balantač se zgrudi na tla. Iz globoke rane na čelu mu lije gosta, rdeča kri. Njegove misli so postale živa resnica... Razbojnika se sklonita nad njim in mu pretipljeta žepe. Brezuspešen trud. Kmet Balantač nima niti beliča več v žepu. Razbojnika razočarana zbežita nazaj v temo, surovo psujoč in preklinjajoč. Andrejček leži ta čas v beli postelji in ne more, ne more zaspati. Bedi in sanja z odprtimi očmi o novih hlačkah, o novem klobučku, o lesenem konjičku in orehovem štruklju. Čudno, da očeta še ni nazaj. Priti Mladinski kotiček bi bil moral že sinoči. Gotovo je telička prodal šele danes. Zdaj, zdaj bo potrkal s koščeno roko na duri in zaklieal z radostnim glasom: "Andrejček, ali spiš? Vstani in poglej, kaj sem ti prinesel!" Sanja revček Andrejček in ne ve, ne sluti, da umira njegov oče sam in brez pomoči v temnem gozdu. Ko bo sinilo jutro, ga bodo prinesli od nekod črni možje. Tihega in bledega ga bodo položili v črno krsto. Nikoli več se ne bodo zgenile njegove ustnice v ljubečem smehljaju, nikoli več ga ne bodo posadile njegove roke na kolena in ga ujčka-le. Nikoli več! Zbogom, nove hlačke, nov klobuček, konjiček in orehov štrukelj, zbogom! Sanja revček Andrejček, sanja mehko in pokojno — jutro pa se bliža s sovražnimi, grozečimi koraki... M. Kunčič DEČEK IN KNJIGA Knjiga učena, glej, prišel sem pote; vedno mi hvalijo tvoje dobrote. Oče in mati imeli bi radi, da bi kaj vedel; zatorej me vadi. Kar na uho te pritisnem — tako! Zdaj pa, kar veš, mi povej na uhó! Ej, pa hi lena in trmasta hkrati! Ali ne veš, da se hočem igrati? Rad bi že skakal in gugal se malo, Ti pa molčiš kot drvarjevo tnalo. Ni mi do tebe in tvojih dobrot — knjiga učena, le vrni se v kot!" * Otroci ki tako govore in knjige v kot mečejo, ne bodo nikdar nič zna li. Vedno bodo morali molčati, ko bodo drugi ljudje govorili. In kakšna sramota je to! Zato ne zametujte nikdar knjige in pisane besede, pa naj bo ta v našem lepem jeziku, ali v kakem tujem. V knjigah je vsa modrost. V dnevnem časopisju pa novice, o katerih moramo biti tudi poučeni. Le tisti, ki mnogo čita, tudi mnogo ve in zna povedati o vsaki stvari točno in pravilno. Seveda treba vedeti kake knjige ali časopise čitamo, ker je na svetu tudi takih, ki imajo namen človeka posuro-veti in mu vzeti notranjo izobrazbo. Zato moramo paziti, da se takih knjig branimo in čitamo le take, ki nas izobražujejo in ispopolnjujejo. ŠTEVILKE SMO . . . Med «troji se gibljemo Ančke in Milke — brez sonca minevajo mlada nam leta; saj nismo otroci in nismo dekleta — ah, me smo številke, brezčutne številke... ! Nam sreče odločena mera je pičla; vse ure z bridkostjo so nam zagrenjene, Prav kot pri poštcvanki smo razvrščene: nas vsaka številka je, vsaka je — ničla! Vrtijo se stroji, vrtijo, vrtijo--- nad njimi smo sklonjeno me in hitimo — po sreči, življenju zaman hrepenimo: številke smo — drugi pa z nami množijo! Solze, ki čez lica ne smejo na vreti, nam kapljajo v srca — zapremo jih vase... Verujemo, upamo v srečnejše čase — kako bi drugače pač mogle živeti t Tam zunaj pomlad je, vsa mila, brsteča nasula zelenja in cvetja na veje — tam ptičica poje in sonce se smeje — tam zunaj je zdravje, veselje in sreča..*. Tam zunaj je zemlja, ki svobodno diha; tam pesmi pastirjev done čez planino — me v molku obnavljamo svoje spomine in vsaka od nas je vsa resna in tiha... Vrtijo se stroji, vrtijo, vrtijo--- nad njimi smo skonjene me in hitimo — po sreči, življenju zaman hrepenimo: številke smo — drugi pa z nami množijo! MABIJA BRENČIČEVA "Propaganda" Treznostno društvo v P. je priredilo veliko propagandno manifestacijo po mestu. Čez nekaj ur je sinček znanega odvetnika pritekel domov ter pripovedoval o manifestaciji in da se je udeležil sprevoda. "Dobro!" reče oče. "Ali si se zabaval?" "Se razume", reče deček navdušeno". "Krasno je bilo." "In kaj si pa delal?" poizveduje oče. "Oblekli so me v zelo raztrgano obleko in mi zataknili tablico z napisom: "Moj oče je velik pijanec" in tako sem korakal po mestu." NAJLEPŠA NAVADA: ČISTOST IN SNAGA. Igor in Tonček sta bila istega leta rojena, pa sta tudi v šolo skupaj hodila. Vedno sta si pomagala pri nalogah in sta bila sploh dobra prijatelja. Nekega dne pa opazi Tonček, da Igorju nekako čudno diši iz ust. Pa ga na to pozori, rekoč: "Mogoče si bolan, ker ti prihaja tak čuden duh iz ust." Igor mu je zagotovil, da ne čuti nobenih bolečin, priznal pa je, da tudi on čuti v ustih nekaj čudnega. "Torej ti dišijo zobje, katerih ne umivaš vsak dan, kot sem ti že večkrat priporočal. Vidiš v kako sramoto lahko prideš pred drugimi ljudmi, zaardi lenobe. Saj je treba tako malo, da si človek umije vsako jutro in vsaki večer zobe z zobno ščetko, pa četudi brez zobne poma-de. Pa tudi zdravje zob zahteva snago. Gotovo se boš kesal, če mojih nasvetov ne boš upošteval. Saj so moja mama vedno pravili, da kdor ne čisti zob, se mu še mlademu razjede-ni od nesnage in glivic izgubijo. Zato ti sedaj rečem, da če ne boš čistil svojih zob, ne boš več moj prijatelj." Od tistega dne si Igor vsak dan zjutraj in zvečer čisti zobe z ščetko in svežo vodo, včasih pa tudi z zobno pomado. Tako ima vedno v ustih svež in čist vzduh in se ne boji stopiti pred nobenega človeka» ker ve, da mu ne diši iz ust. Naredite tudi vi tako. veku zdi. kakor bi bil na veliki lepo belo pogrnjeni mizi. Slovenski otroci si napravijo sani, z katerimi drsijo po zamrznjenem snegu. Mraz, katerega bi sicer občutili, izgine iz njih razigranih teles. S sanmi se peljejo tudi v šolo in k maši. Ko se kdo izmed njih radi nerodnosti prevrne, se mu vsi smejejo in se norčujejo iz njega. Veselja torej več kot preveč. Nazadnje pa si na sredi vasi, ali pa tudi na več krajih napravijo može iz snega, kateri povzroča višek veselja in zasmehovanja. V roko mu dajo navadno kako staro metlo in ga imenujejo za kralja. Potem se pa okrog njega začnejo kepati, kjer spoznajo kdo je boječ ali pa hraber. Kralj jih pa potem sodi in jim deli nagrade. O sneženem možu je veliko pesmi in pripovedk. Zato vam bomo eno ponatisnili, ki vam bo povedala, več kot mi, o veselju naših otrok v domovini. ZIMA Zima v Argentini se bliža h koncu. Že se javljajo toplejši dnevi, kar pomeni da nastopa pomlad. V naši domovini se pa topli poletni dnevi spreminjajo v jesen, za katero nastopi "starka zima". Slovenskim otrokom, ki so vedno razpoloženi in iznajdljivi, tudi zimi prav pride. Oni znajo celo vrsto iger s katerimi se zabavajo in vesele, mogoče še bolj kot poleti, gotovo pa bolj kot mi tu, kjer zime, kot je pri nas, ne poznamo. V Argentini je zima v obliki čmer-nih in vlažnih dni. V naši domovini pa zapade sneg, kateri pobeli naše ravnine in planine, tako, da se člo- Zima v domovini — Kaj mi je koristilo, da sem mu< z istim nožem razrezal vrat. čeprav me je rotil in me prosil naj se ga usmilim? — Svojega konja nisem mogel vec oživeti — izginilo je torej tudi zadnje upanje v rešitev. — Sedaj je napočil strašen čas. _ Ko sva odstranila trupla razbojnikov, sva ostala stari Ivan in jaz popolnoma sama v snežni hišici. Zunaj je vladal strašen mraz. Zopet sva se vrnila v hišo, zadelala vhod in čakala, kaj se bo zgodilo. _ V sneženi hiši smo bih že dvajset in štiri dni. Sneženih metežev ni bilo več, poti pa kljub temu nisva mogla nadaljevati, ker je vladal na snežnih poljanah strašen mraz. Cez nekaj dni sva pojedla zadnjo hrano. Razen vsega trpljenja in nevarnosti nama je pretil še glad. — Od dne do dne je postajala lakota vedno hujša, z njo pa je rastel obup. Ko nisva imela ničesar vec, ko sva pojedla zadnji košček kruha, sva začela žvečiti kožo. — Stari Ivan je skoraj vedno spal. Mene se je lotevala mrzlica, mučile „o me strašne sanje, dokler nisem nazadnje zaspal in spal ves dan. — Nekega dne sem opazil, da se stari Ivan ne gane več. Ležal je nepremično, videl sem. da je mrtev. Prepričan sem bil. da bom tudi jaz kmalu zaspal in se ne bom vec pre- bUí Tedaj sem se naenkrat zdrznil. Pred hišo sem slišal sumljive glaso- VCL Volkovi! — sem pomislil. — Slišal sem kako so kopali m grebli. Stena se je polagoma rušila, sneg je padal name, pokril me je vse ga, jaz pa/nisem imel moči, da bi se gu osvobodil. — Čez četrt ure bo itak vsega ko- i » i nec! — Zgrozil sem se, ko sem pomislil na strašni konec. — V strahu sem čakal, da bom vsak hip zagledal glavo kake zveri, čakal sem, da bo celo krdelo navalilo name. — Ha, kaj pa je to? To vendar niso živalski glasovi! To so bili ljudje in razločno sem slišal besede: — Odprtina je tako velika, da pridemo lahko v hišo. Morda bomo našli še katerega živega! — Kriknil sem, sedaj pa — ko sem videl, da se pomoč nahaja v bližini, so mi pošle zadnje moči. — Čez malo časa se je porušil zid-jaz pa sem se onesvestil. — Ko se mi je vrnila zavest, sem ležal v postelji v nekem velikem in udobnem šotoru. —Rešen sem bil. Rešili so me ko-zaki, ki so takrat slučajno prišli mimo naše snežene hiše. Bil sem edini, ki je ostal od tolikšne ekspedicije, ki je štela osemnajst ljudi in trideset konj. 92. POGLAVJE. Plačani morilec Ko je stražinojster Sergij končal to povest, je izpraznil čašo. Pavel Soltikov gaje nestrpno poslušal. Jezil»se je, da' mu je stari Kozak pripovedoval svoj za njega nezanimiv doživljaj prav sedaj; komaj je čakal, da bi končal. Pavel Soltikov je znova natočil svojemu stražmojstru čašo. Ko pa je mislil, da vino že deluje, pričel: — Dragi moj stražinojster, vedno ste bili pogumni in neustrašeni, vendar vas je mnogokrat zadela kruta usoda. Sergij nagrbanči čelo. — Nikdar nisem dobil nikakršnega priznanja. Na tisoče zločincev sem že odpeljal v Sibirijo, našo ve- liko carico Katarino sem že osvobodil marsikaterega sovražnika, nevarnega sovražnika, toda nikdar se ni nihče spomnil, da bi me nagradil. — Najbrž sovražite ljudi radi tega? — odvrne Pavel. — Da, sovražim jih! — zavpije stražmojste in udari s pestjo po mizi. — človeško življenje ne pomeni meni ničesar — saj je itak vsak človek lopov! — Vaše ogorčenje je upravičeno in človek vam ga prav rad oprosti, — reče Pavel. — Poznam vašo preteklost in vem, da so vam radi umora odvzeli hetmansko čast. Stražinojster plane — njegov o-braz je bil strašno spačeti, iz oči pa so mu švigali plameni. To je bilo razpoloženje, ki si ga je Pavel tako želel. — Obsodili so me skoraj na smrt! — zakličee Sergij. — In čemu? Samo zato, ker sem ubil nekaj takih lopovov, ki bi jih bil mogel odpremi-*i v Sibirijo. Mar ni vseeno, če po-mro ti ljudje med potjo ali pa v Sibiriji? Vsaj ne jedo celih sedem mesecev zastonj in nas ne mučijo. — Denar pa, ki ste ga na ta način prihranili, ste vtaknili v" svoj lastni žep?! — Samo po sebi umevno! — odvrne Sergij. — Neumen bi bil pač, če bi ga ne spravil! — Gospod poročnik» povejte mi, čemu pošilja carica toliko ljudi v Sibirijo? Mar mislite, da jih zato pošilja v Sibirijo, da bi se tam zdebe-lili'? Ali je morda v Sibiriji tako u-godno podnebje? — Ne, carica ve prav dobro, da kaznjenci, ki jih pošlje v Sibirijo, ne bodo dolgo živeli. Jasno je torej, da jih pošilja v smrt. Ali je torej zločin, če jaz ubijem te ljudi, ki so že itak obsojeni na smrt, nekaj časa prej — umaknil sem jih s poti, denar pa, ki sem ga na ta način prihranil, sem spravil seveda v svoj žep. — Stražmojster, — odvrne Pavel. — Vaša logika je izvrstna. To morava še enkrat zaliti. — Pavel napolni čaše znova. — Enkrat ste bili že torej obsojeni na smrt? — vpraša Pavel. — Da, obesiti so me hoteli, toda zavzel se je zame močan prijatelj, in sicer tri dni pred nusmrtitvijo. Vedel sem, da ne bom umrl na morišču, kajti zanesel sem se na svojega pri- j jatelja Gregorja Orlova. Orlov me je moral rešiti, ker je vedel, da bou sicer pod vislicami povedal marsikaj. Pavel je dremal, sedaj pa dvigne glavo in pogleda starega kozaka. — Kaj ste rekli? Stražinojster izprazni zopet svojo čašo. Vino je vedno bolj delovalo, vsak trenutek je bil bolj pijan. — Vidite, vsak človek ima v svojem življenju kako temno točko, z.i katero ve navadno še kdo drugi — ha. ha, lia! V življenju grofa Orlova je mnogo takih temnih točk, jaz pa sem bil tako srečen, da sem vedel marsikaj. — Orlov se je torej zavzel zame. Niso me obesili, obsodili pa so me na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji. — V Sibirijo? — Da, seveda me niso oddelili k onim nesrečnežem, ki morajo delati v rudnikih, temveč so me zaposlili pri gradbi neke trdnjave. — Zdi se mi, da tudi to ni ravno preveč prijetno delo? — Tudi jaz mislim tako — odvrne kozak, — pa tudi nisem nameraval ostati v Sibiriji do svoje smrti. Ko je eeden izmed tovarišev doslužil svojo kazen in se vračal v Rusijo, sem ga prosil, da bi odnesel pismo k gro- fu Orlovu. — Pisal sem mu: "Popolno pomi-loščenje ali pa bom govoril!" — Moj prijatelj je izročil pismo grofu Gregoriju Orlovu in čez par mesecev sem bil svoboden. — Odšel sem v Petrograd in obiskal grofa Orlova, dal mi je mnogo denarja in mi je obljubil, da bom zopet postal vojak. Toda nisem bil več hetmán, nego navaden kozak. čez malo časa pa sem postal stražmojster. — Kako pa živite? Ali imate kaj denarja? — Ničesar nimam. Takrat, ko sem bil še hetmán in ko bi bil lahko še sijajno napredoval, sem se hotel oženiti z neko lepo deklico iz Ukrajine. Toda tedaj so me pregnali v Sibirijo in tako sta ženitev in karijera splavali po vodi. — Ali vam je deklica ostala zvesta? — Zvesta? — zakliče Sergij. — Ha, ha! Gospod paračnik, videti je, da ste še zelo mladi. Žena in zvestoba! Komaj je slišala da so me pregnali v Sibirijo, se je že poročila z drugim. — Pred letom dni pa je umrl njen mož in jaz sem zopet potrkal liri njej. Lepa je še vedno kakor je bila prej. Ko pa sem jo vprašal, če hoče postati moja žena, mi je odgovorila : — Dragi prijatelj, moj mož mi jc zapustil osem tisoč rubljev če pa imaš tudi ti tolikšno s\tato, bom postala tvoja žena. Na razpolago pa ti dajem leto dni. — Koliko pa si že prihranil? — ga vpraša Pavel. — Niti kopejke! — Ali pa ste morda že pozabili na-njo? (Dalje prihodnjič)