— 21 — V službo l.Konec.) Nace je stal ves čas ob klopi pri peči ter zrl po sobi. Videlo se mu je, da se težko loči. Drugim je težko, ker mora Nacek od doma, a njemu satnemu je mnogo težje. Tu pozna vsakega človcka, vsak pro-storček okoli hiše. da bi ga mogel najti tudi v naj-večji temi brez luči. Tja pa pride med tuje Ijudi, v tuj kraj, kjer ne pozna nikogar. in njega nikdo. Tam bo služil. To se pravi: delati bo moral, kolikor mu bodo dopuščale mlade moči, in ubogati bo treba vsa-kega. Sicer on rad uboga. rad dela ; a Bog zna, kakšni .M Ijudje so tam? Saj večkratljudje zahtevajo od človeka ^H več kakor od živine. Doma bodo njega lahko po^re- ^ šali, tem težje bo pa on pogrešal svojih Ijudi : očela, malere. bratcev in sestric. Take in enake misli so mu polnile glavo, Po-stalo mu je težko pri srcu in skoraj bi se mu bile prikazale sotze v očeh. ^m Malo je manjkalo, da ni poprosil očeta in mater s tisti hip, da naj Oilane doma, četudi lačen, samo da ^| bode doma. Nikdar ni mislil, da se mu bo tako težko ločiti od doma. A i ekaj mu jc branilo, da bi rekcl besedico. Sram bi ga moralo biti, ko bi pohajkoval « ondi doma brez dela in takorekoč kradel svojim bratcem ^M in sestricam Ijubi kruhek in koščke obleke. S silo je H zatrl solze, da se niso ulile, s silo je zadušil glas srca, H ki ga jc vezal na dom, Tuintam je povedal kaj čisto H vsakdanjega samo, da bi zmolil druge in samsebe. ™ Pa spet stopi oče v sobo, pogleda na uro in reče : MNo, Nacc, iti morava, ako si še voljan. Če greš pa težko, ostani rajši doma. Bomo že kako . . ." ,,Kar sem rekel, pri tem naj ostane", se moško o.dreže Nace. .Olejle, rajši bi bil doma, a zadosti je jitfš. Dolgo ste skrbeli za rae, Bog vam povmi Ijubi oče in mati. Zdaj moram pa glcdati, da se sam pre-živim in tudi vam kaj pomagam. Idiva!" Vstopil je sredi sobc, sc ozrl po culici, katero so vzeli oče v roke, kakor bi se holel posloviti še — 22 - enkrat od teh Ijubih štirih sten, še enkrat je švignil pogled okroginokrog. Potem je pa stisnil roko bratcu in sestricam na peči, naročil Nežiki za grlice in odšel. Zunaj v veži je zagledal objokano mater in skoraj bi se bilo tudi njemu storilo inako. ,Eh, mati, kaj bi se jokali, saj vendar nc grem daleč. Torej z Bogom!" Zunaj pred vežjo si je pa le obrisal Nace dve debeli splzi z rdečih lic. Precej ostra burja je brila, ko sta slopala po sneženi cesti oče Dovjak in Nace. Vendar sia oba prosteje dihala, ko sta imela domačo hišo in vas za seboj. Ločitev je vedno težka. Pot ju je peljala precej časa po cesti. Lahko se je stopalo, ker je bil še sneg- smrzel, da je škripalo pod nogami. Zalo jo je Nace dobro pobiral za hilrimi horaki očetovimi. Z lahkim srcem sta sedaj g-ovorila oba o Pekolju in o njegovi družini. Tudi o živini, katero bo odslej oskrboval Nace. Iz očetovih besedi je bilo lahko posneti, da je Pckolj prcmožen kmet, ki ravna tudi s posli po očelovsko. Zakaj vsak posel ostane pri njem več let. Včasih si je katcri prebral ob novem letu, a drugo leto se jc \e rad vrnil. če ga je hotcl Pekolj sprejeti. Prejšni pastir je odrastcl in je pri Pckolju za hlapca. Tako se jc izpraznila pasiirjeva I služba, v katero siopa Dovjakov Nace. Oče in Pekolj j sta se nedavno pogodila, da dobi Nace dvojno obleko, i Cevlje in po vrhu Se petnajst kron denarja na lelo, ie bo priden. Oče in Nace sta prekoračila že polovico pota. Široko cesto sta zamenjala z ozko gazjo, ki se je vila med senožetmi in listniki navkrebcr. Prehoditi sta imela še vi»ok hrib, za katerim stoji F^ekoljev dom. Pol ju je lako ugrela, da sta prišla na vrh vsa potna. Solnce je razpršilo lahno zimsko meglo, da se je videla z vrha Drav lepo v doiinici ležeča Nacetova rojstna vas. Tudi Dovjakovo hišico je bilo videti, kakor bi boječe čepela ob robu vasi in si ne bi upala radi ubožnosti med lepe, z opeko krile vaške hiSe. Nace se je ozrl na svoj rojslni dom, in nekam težko mu je bilo pri srcu. Že večkrat je videl s hriba svoj rojstni kraj, a še nikdar ni opazil take razlike - 23 - med vaškimi ponosnimi domovi in med domačo revno bajtico. Zdaj se mu je pa zdria še mnogo manjša in ' mnogo bolj ubožna kakor drugekrati. — Izdihnil je v lem trenutku prošnjo k nebcsom, naj bi mu Vse-mogočni ohranil zdrave ude ter bi mu dal svoj bla- * gosiov. Zakaj tudi on bi si enkrat rad postavil na mesiu revne rojstne koče vsaj čedno hišico, ds bi imeli v njej vsi prostora: oče, mali, brata in sestrici. Odšla sta z očelorn navzdol. Lahko bi bil Nace opazoval kraje na drugi slrani, a za le se ni menil Mislil je ie dolgo na svoj rojstni dom in na lepe vaške domove. Pri Pekolju so oba lepo sprejeli in njima postregli. Popoldne je odšel Dovjak in Nace je ostal sam. Zado-voljen je bil, da je pnšel v tako dobro hišo. Vidcl je precej, da se bo prijel . . . Danes stoji na onem mestu, kjer je nekdaj slala ubožna Dovjakova kočica, precej vcliko z opeko po-krilo poslopje. Ako po velikosti nekoliko zaostaja za drugimi hišami v vasi, ne zaostaja pa po snažnosti, ampak šc prekaSa marsikalero. - Pridnosti Nacelovi in marljivosli njegovih bratov in sester je dal Bog tudi svoj blagoslOv. Postavili so si lep dom, prikupili nekaj zemlje, tako da žive prav ^ zadovoljno. Seslra in dva brata služi|o, a se radi vrnejo o vsakem prostem času k rodileljem in k Na-cetu in Nežiki. ki gospodarita doma. Najbolj se pa veselita te sreče oče in mati, ki sta se že postarala. Dovelj sta užila bridkosti v življenju, mnogo pretrpela z otroki, a sedaj živita na stare dni v lepem miru. Preskrbljujejo ju olroci, kalere spremlja blagoslov božji. Kompoljski .