# 6   7 " V Pridigarju je lepo zapisano: “Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodi- lo, niè ni novega pod soncem.” (Prd 1,9). Novodobno gibanje New age Ameriki srednjega razreda prinaša tuje oz. eksotiène religiozne ideje iz Vzhoda. Tako roman — knji`na uspešnica na podlagi avtoritete “skriv- ne tradicije” Kristusa predstavi precej dru- gaèe, kot pa je le-ta prikazan v evangelijih po Mateju, Marku, Luku in Janezu. Omenjeno gibanje sploh ni tako nova iz- najdba. Enako velja za ideje, ki jih je v (svo- jem) romanu Da Vincijeva šifra zapisal av- tor Dan Brown – lahko jih namreè zasledi- mo `e v tretjem stoletju, ko se je pojavilo sicer ohlapno, nekonsistentno, a zelo razširjeno re- ligiozno gibanje, ki so ga v starem veku poi- menovali z izrazom gnosticizem. V drugem stoletju našega štetja se je Rim- sko cesarstvo, ki je imelo svoj najveèji teri- torialni obseg v obdobju cesarja Trajana, bli- `alo zatonu. Na obmoèju Sredozemlja je veè kot sto let veljal “rimski mir” (Pax Romana), ki ga je vzdr`evala nepremagljiva rimska voj- ska. Kljub temu pa se je Rimsko cesarstvo ta- krat zelo oddaljilo od svojih korenin iz ob- dobja republike in od vrednot, ki so velja- le v takratnem èasu. Sedaj sta bila v ospredju èutnost in materializem. Jupitra, Junone in vestalk nihèe ni èastil z resnièno pobo`nostjo. Èešèenje cesarja in rimskih bo`anstev je ve- ljalo za dr`avljansko vrednoto, ne pa za res- nièno versko pobo`nost. Zaradi bogastva in nemoralnosti sta se Rimljanov polašèala dol- goèasje in nemir. V takih okolišèinah ljudje pogosto sku- šajo v daljnih, tujih de`elah poiskati nekaj novega in vznemirljivega. Zato ne preseneèa dejstvo, da so se ideje iz Perzije (skupaj s ti- stimi prevzetimi iz grške filozofije, magije in drugih tujih sekt) povezale v nekaj, kar so kasneje poimenovali gnosticizem. Gno- sticizem ni bil nekakšna strukturirana re- ligija, ampak je bil to bolj splošen naèin miš- ljenja, ki je bil znaèilen za raznolike sekte, ki so imele razliène voditelje in ki so se med seboj pogosto moèno razhajale. Na tem mestu bi rad poudaril, da ne `elim razpravljati, v èem so se te sekte razhajale oz. od kod so èrpale svoje ideje. Rad bi razumel bistvo gnosticizma, osnovna preprièanja, ki so bila skupna pripadnikom gnosticizma.   #  Ali ste kdaj imeli obèutek, da ne sodite v skupino ljudi in dru`bo okoli vas? Da ste kot riba na suhem? Po mnenju gnostikov je to zato, ker se od njih v resnici razlikujete. Zagovorniki gnosticizma so namreè trdili, da Bog ni ustvaril materialnega sveta. On nam- reè biva v kraljestvu luèi in je izkljuèno du- hovno bitje. Prav zato mu ne bi nikoli prišlo na misel, da bi ustvaril materialni svet in vse, kar biva na njem. Fizièni svet je delo teme, ustvarilo pa ga je ni`je duhovno bitje, ime- novano demiurg. Nekateri so trdili, da je demiurg “èisto zlo”, po mnenju drugih pa je bil le neko nepopolno bitje. Materialni svet, ki ga je ustvarilo to bitje, ni nekaj “dobrega”, kot je zapisano v 1. knjigi o stvarjenju, ampak je zgolj huda zmota. Naj- veèja, tragièna zmota pa je v tem, da je nekaj demiurgove bo`anskosti oz. nekaj te duhovne realnosti ostalo ujeto v èloveška telesa. Ljudje se lahko odrešijo tako, da poišèejo svojo pravo duhovno identiteto, se osvobodijo telesa in nje-  !-314  $  "   %  " govih nagnusnih strasti in se vrnejo v svoj pra- vi, veèni dom. Tovrstno odrešenje je mogoèe doseèi sa- mo preko gnosis-a (tj. gnoze: grški izraz za spoznanje, vedenje, op. prev.). To gnozo je prineslo nekakšno duhovno bitje, ki je mo- ralo priti na zemljo iz kraljestva luèi. Veèi- na èloveštva je bilo “telesnega” in je tako pri- padalo kraljestvu trohnenja. Odrešenik na- mreè ni prišel odrešit tega ubogega, bednega ljudstva. Tistim padlim angelom, ki so bili ujeti v “meso”, je odrešenik prinesel spoznanje o njihovem pravem izvoru in tudi zapleten sez- nam “skrivnih šifer”, s pomoèjo katerih bi te bo`anske duše lahko zaplule mimo demi- urga in njegovih slug in se konèno vrnile v kraljestvo luèi. Gnostik je bil torej nekdo, ki je “imel spoznanje”, ki je bil boljši od drugih in mu je uspelo odkriti smisel v tem nesmiselnem svetu in je, potem ko je zaèutil potrebo po odrešenju, le-tega našel s pomoèjo zaplete- nih mitov in eksotiènih obredov. : 0$  "; Ko so nekateri gnostiki slišali kršèansko sporoèilo, da “je Beseda postala meso in se naselila med nami” (Jn 1,14), so domneva- li, da je Jezus nebeški odposlanec, ki jih bo odrešil s pomoèjo skritega spoznanja oz. ve- denja. Zanje, seveda, pripoved o Kristuso- vem rojstvu in smrti ni bila resnièna, saj se nobeno resnièno nebeško bitje ne bi omade- `evalo z materijo. Materija in duh sta si po- polnoma nasprotovala. Zato so trdili, da se je zgolj dozdevalo, da je Kristus pravi èlovek. Tudi pripoved o Golgoti so popolnoma iz- pustili ali pa so trdili, da gre v omenjeni zgod- bi za zamenjavo identitete – prinašalec ne- beškega razodetja namreè ni mogel imeti te- lesa in zato tudi ni mogel umreti. Odreše- nje se namreè ni uresnièilo preko daritve, am- pak preko spoznanja. Kako so torej ti ljudje (zagovorniki gno- sticizma, op. prev.) razumeli oz. se sooèali z evangeliji po Mateju, Marku, Luku in Jane- zu? Nekateri so zavrnili vse razen enega, druge pa so imeli za ponaredke. Marcion (ki je bil trden gnostik in je zagovarjal mnoge njihove ideje) je sprejel le Lukov evangelij, in to brez pripovedi o Jezusovem otroštvu. Preostalim je bila všeè ideja, da je Kristus guru, ki je ho- dil okrog in izrekel veliko stavkov, polnih ugank. Zdi se, da je temu preprièanju naj- bolj ustrezal Janezov evangelij. Spet drugi so zagovarjali druge evangelije, npr. evangelij po Toma`u. Vendar pa so vsi t. i. kršèanski gnostiki imeli nekaj skupnega — kršèanstvo brez kri`a. Kri`anje so zgolj razlo`ili ali pa so ga, kot npr. v Toma`evem evangeliju, izpustili. Èe je bil svet odrešen po skrivnem spoznanju, zakaj je bila sploh potrebna pripoved? Potrebna je zgolj zbirka prilik in pregovorov in prav to je zapisano v evangeliju po Toma`u. Kako naj bi potemtakem `ivel pravove- ren gnostik? Tu se je mnenje posameznih sekt malce razlikovalo. Vse so se strinjale s tem, da je telo nepomembno. Prav zato so nekateri trdili, da se moramo telesno odpovedovati, kolikor je mogoèe, celo stradati. Zanje je bil ideal asketski naèin `ivljenja, ki je vkljuèe- val strogo postenje od hrane in spolnosti. Drugi pa so trdili ravno nasprotno. Ker je telo zgolj “kos mesa”, ki v sebi nima du- hovnega `ivljenja, sploh ni pomembno, kaj s telesom poènemo. Tu torej ni pravil – do- voljeno je vse. Nekatere gnostiène sekte so dejstvo, da je vse dovoljeno, uresnièile z obrednimi orgijami. Zdi se, da so bili niko- lajevci, ki jih obsoja knjiga Razodetja, zgod- nja oblika tovrstne sekte (Raz 2,6.15). Kako pa so gnostiki sploh lahko trdili, da je prav njihov pogled na Jezusa pravi? Zelo preprosto: Razlagali so, da je Jezus spoznal, da veèina ljudi ne more sprejeti njegovega pravega nauka, zato je to uèenje zaupal ne- 6   7 "  # kaj izbranim zaupnikom, ki so to skrivno tra- dicijo predajali tistim, ki so je bili vredni, in to iz generacije v generacijo. * "    " Èeprav se nam ta celotni religiozni sistem zdi še tako nenavaden, je popolnoma prevzel ljudi v starem veku in je resno ogro`al Cer- kev. Škof Irenej iz Lyona (tj. mesto v današnji Franciji) se je odloèil, da se mora nekdo spo- prijeti z njimi. Napisal je daljše delo z na- slovom Zoper krivoverstva, v katerem ni raz- kril le neresnega in nelogiènega nauka gno- stikov, ampak je tudi v polnosti predstavil resnico evangelija. Najprej se je Irenej moral spopasti z vpra- šanjem legitimnosti. Kako naj dejansko ve- mo, kaj je uèil Jezus in kdo je v resnici bil? Kdo lahko sploh trdi, da Jezus, ki ga pred- stavljajo gnostiki, ni tisti pravi? Irenej se na gnostièni argument skrivne tradicije ni odzval z argumentom sola scrip- tura2. Ni namreè dejal “Pozabite tradicijo – samo Sveto pismo je nezmotljivo”. To ne bi bilo uspešno, ker so se glede vprašanja o tem, èigavi evangeliji so avtentièni, mnenja zelo kresala. Namesto tega je Irenej uporabil zdrav ra- zum. Èe je torej Jezus imel tajno, globlje spo- znanje, ki ga je moral predati naprej, zakaj ga ne bi zaupal svojim dvanajstim, skrbno izbranim zaupnikom – apostolom? In ali ne bi potem v zadnjem obdobju svojega `ivljenja apostoli te skrivnosti zaupali svojim nasled- nikom, le-ti pa tudi svojim naslednikom? Vendar pa je Irenej poudaril, da so okoli leta 185 po Kristusu katoliški škofi iz apostolskih mest Efeza, Korinta in Rima svoje koreni- ne odkrili v neprekinjeni èrti, ki je izhajala iz apostolov. Apostoli seveda niso niè vedeli o neumnih naukih gnostikov, kar dokazu- je, da ti nauki niso izšli iz Jezusa in njego- vih uèencev. Kot primer, kako dobro je vsak izmed omenjenih škofov poznal svoje pore- klo, je Irenej podal primer cerkve v Rimu – izpostavil je pape`a svojega èasa in je poime- noval vse njegove predhodnike, vse nazaj do Petra. Omenjeni nauk apostolskega nasledstva ja- sno poka`e, èigavi evangeliji so pristni – to so evangeliji, ki se berejo v cerkvah, ki so jih us- tanovili apostoli. Ta nauk tudi jasno poudari, kje lahko najdemo tisto pristno kršèansko tra- dicijo: to tradicijo èuvajo omenjene cerkve, pouèujejo pa jo nasledniki apostolov. Potem ko je Irenej razkril gnostièni ne- smisel in je vzpostavil zakonitost katoliške tradicije, je še naprej pojasnil, da je materialni svet blagoslov, ne pa prekletstvo. Govoril je o Odrešeniku, ki postane eden izmed nas, ki za nas umre in nas hrani preko zakramentov, tj. materialnih realnosti, s pomoèjo katerih se na nas prenaša svetost, to so sredstva Bo`je odrešenjske moèi. Kaj se je zgodilo z gnosticizmom potem, ko ga je tako ostro napadel škof Irenej? Kmalu po tem, ko je bilo napisano njegovo delo, je gnosticizem potihnil. Ko namreè razkrijemo temo, le-ta izgine, saj jo pou`ije luè. Èeprav je ta ezoterièna religija na za- èetku ugajala generaciji, ki je hrepenela po duhovnem `ivljenju, tega hrepenenja ni us- pela potešiti. Tako so se gnostièni evangeliji izgubili, unièil jih je zob èasa. Edini razlog, zakaj imamo danes še vedno evangelij po Toma- `u, je v tem, da je bil pesek, ki ga je zasul, pušèavski pesek iz Egipta, ki vsebuje premalo vlage, da bi ga lahko unièile bakterije, ki pov- zroèajo trohnenje. Tako so leta 1946 v slav- nem arheološkem izkopavanju odkrili kopijo tega dokumenta, ki potrjuje Irenejev opis pr- votnega gnosticizma.   &    Krivoverstva so zelo podobna obièajne- mu prehladu. Kar naprej se ponavljajo, pri èemer imajo vsakokrat malce drugaèno ob- 6   7 "   liko. Ta majhna sprememba zadostuje, saj se ji uspe pretihotapiti mimo našega imun- skega sistema in potem zaène na novo ogro- `ati naše duhovno zdravje. Niti gibanju New age niti Da Vincijevi šifri ni uspelo v celoti povzeti prvotnega gnosti- cizma. Oba temeljita na osrednjih idejah gno- sticizma, ki danes prav tako privlaèijo ljudi, kot so jih v drugem stoletju po Kristusu. Kdo od nas pa v doloèenem obdobju svojega `iv- ljenja ni zaèutil praznine in navelièanosti `iv- ljenja brez duhovne dimenzije, `ivljenja brez misterioznosti? Podobno kot rimska dru`ba v drugem stoletju je tudi naša sodobna za- hodna dru`ba izgubila svojo dušo. Trpimo namreè zaradi obupa, ki ga do`ivljamo za- radi pomanjkanja smisla. Gibanje New age ljudi privlaèi zato, ker vraèa obèutek skrivnostnosti. Omenjeno gi- banje oponaša sinkretizem gnosticizma — v njem se namreè prepletajo tuje oz. eksotiè- ne ideje iz Vzhoda ter tradicija Zahoda; tako nastane mešanica, ki kljub svoji inkoherent- nosti še vedno privlaèi posameznike. Delo Da Vincijeva šifra ponovno poudari, da nekje obstaja skrivna tradicija, ki se je pojavila, še preden je bila zapisana Nova zaveza, in ki je tudi veliko bolj izvirna kot omenjena sveta knjiga. Ta tradicija omogoèa, da se ljudje èu- tijo povezani z Jezusom celo takrat, ko pre- zirajo voditelje in zakone Cerkve, ki jo je us- tanovil Jezus. Je pa tisto, kar privlaèi posameznike, obe- nem tudi razdiralno. Tako gibanje New age kot tudi delo Da Vincijeva šifra išèeta duhov- nost brez odpovedi, brez avtoritete, brez kri- `a. Oba sledita prvotnemu gnosticizmu pod krinko kršèanstva, medtem ko mu odvzameta srce in dušo. Usoda gnosticizma naj nam slu`i kot opozorilo: kršèanstvo brez kri`a je kršèanstvo brez moèi, vera brez moèi pa ne obstane dol- go èasa. Res je, da so delo Da Vincijeva ši- fra v prvih letih tretjega tisoèletja prodali v nekaj milijonih izvodov, kljub temu pa tr- dim sledeèe: v èetrtem tisoèletju bo kopijo omenjenega dela v suhi egiptovski pušèavi izkopal le še kak arheolog.    . 5 1. Objavljeno v: This Rock, maj/junij, 2005. 2. Samo Sveto pismo pomeni, da je podlaga verovanja samo, kar je zapisano v Svetem pismu, ne pa tradicija, ki se je izoblikovala v (Rimskokatoliški) Cerkvi (op. prev.). 6   7 "