AKTUALNO VPRAŠAN Ji Gorenjska naj bi spet postala pomemben zimski športni center, s čimer bi podaljšala svojo turistično sezono. Toda doslej še ne kaže, da bi že letos v tem pogledu bistveno napredovali. V Bohinju so hoteli odprti, toda gostje so sila redki. Pričakovali so, da bodo to zimo zasedeni po inozemskih gostih, vendar zdaj nič preveč ne kaže, da bo kaj iz tega. Na Bledu sta odprta hotela Lorec in Krim, ki je razmeroma dobro zaseden; pred dnevi je tja prišla tndi skupina Švicarjev na zimski ribolov. V Kranjski gori je odprtih nekaj hotelov (»Erika«, »Slavec«, »Razor«, »Planika«), razen tega pa je na razpolago okrog 380 privatnih ležišč. Pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh semkaj zahajala šolska mladina, ki bo imela šolske počitnice. Pensioni pa so razmeroma dragi, vsekakor dražji, kot v nekaterih drugih smučarskih krajih Slovenije (na Pohorju, na Polževem itd.). Zlasti v Kranjski gori kaže, da imajo nekateri hoteli prehud apetit, ker so bržkone računali na pomoč vitranške žičnice, ki pa bo začela šele poskusno obratovati. Drugače pa je še vedno opaziti malomaren odnos do urejanja nekaterih turističnih pogojev. Tako v Bohinju niti na Silvestrovo, ko so bili tamkajšnji hoteli povsem razprodani, ni vozil avtobus (občina, zakaj ne?) od Bistrice do Jezera, na Bledu pa nimajo urejenega drsališča. Ali naj na ta način pospešujemo zimski turizem? Z. iCTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO lETO XI., ŠT. 3 — CENA DIN 10. KRANJ, 13. JANUARJA 1958 SNEG PRINAŠA ZASLUŽEK Letos tudi sneg ne gre turizmu na roke. V soboto in včeraj pa smo v vlakih iz Zagreba in Ljubljane že opažali smučarje, ki so se namenili v razne smučarske kraje na Gorenjskem. Na sliki — Dom v Planici. Vodovodni skupnosti Kropa in Radovljica noj bi se združili V radovljiški občini sta dve vodovodni ■kupnosti: vodovodna skupnost Radovljici z okolico za levi breg Save, ki je fcila ustanovljena že pred leti in vodovodna skupnost Kropa z okolico za desni breg Save, ki je bila ustanovljena pred «nim letom. Radovljica ima poslovne prostore in zelo dober strokovni kader. Vodovodna skupnost Kropa pa nima poslovnih prostorov in ne uslužbencev. V letu 1957 so delali honorarno uslužbenci tovarne »Plamen«. V prihodnjem letu, ko so predvidene že večje gradnje, ko bodo ▼odo napeljali v Kamno gorico, na Dobrave in Zg. Lipnico, pa bodo potrebni Primerni prostori in stalen strokovni kader. Ker bo eno in drugo težko dobiti, po drugi strani pa je vprašanje, če sta t eni občini potrebni dve vodovodni skupnosti, je upravni odbor vodovodne skupnosti Kropa na zadnji seji sklenil, da bo Prosil vodovodno skupnost Radovljica, naj bi se na prvem rednom letnem občnem zboru obe skupnosti združili v eno ▼ vodovodno skupnost Radovljica z okolico, kor ima lo-ta potrebne prostore in strokovnjake. V občini Radovljica bodo v januarju 195» zbori volivcev. Morda bi bilo umestno, da bi tedaj tudi volivci razpravljali • tej stvari in povedali, kaj je po njiho-ve»i innonju umostnejšo. R. KORISTNO OB RAZPRAVI O KRANJSKI AVTOBUSNI POSTAJI Morda ni niti najvažiieje, kakšen Je rezultat prve razprave. Poglavitno Je, dn so se take razprave začele, da Je ljudski odbor oziroma n|egovi sveti, našel način, kako soočiti svoje *nnen|o z mnenjem širšega kroga zainteresiranih volivcev. Za razširitev ljudske samouprave v komuni je lo "•!<> važno. Zato bi kazalo prakso Javnih razprav o najl>ol| perečih komunalnih problemih nadaljevati in pnsnoinatl. V četrtek zvečer |e bila v Kranju taka razprava. Volivci so predlagali na|boljJl prostor za postavitev nove •avtobusno postaje In za zgraditev mostu preko Kokre. Avtobusna postaja bi bila — po mnenju večine — najprimerneje locirana na južnem koncu Parka svobode. To |e bilo že Pr«) tudi mnen|e mnogih odbornikov, SVeta j,i komunalne zadeve In arhitektov. Most čez Kokro bi bil najprimerneje spel|an če/ sedanjo Podiliuo pri hotelu Evropa. Tudi to je ie stara misel in bo verjetno le pomanjkanje finun/nih sredstev preprečilo njeno Uresničitev. Sklepi takih razprav sicer za ljudske odbore niso obvezni, toda če bo ljudski odbor vendarle znal prisluhniti zdravi preso|l In pobudam volivcev, bo to občini nedvomno v veliko korist. Zanlman|e volivcev pa bo raslo na tak način preko ozkih meja »nebnih koristi. ABC Ena najslavnejših zmag NOV V tesnem sodelovanju z mladino in ljudsko armado so borci, domačini in mnogi gostje svečano proslavili 16. slavne bitke v Dražgošah DRAZGOSE, 12. Janutrja 1958. Danes opoldne so se končale tu slovesnosti v okviru praznovanja 16. obletnice slavne dražgoške bitke. Zjutraj ob 9. uri so se preživeli borci in domačini poklonili žrtvam napada in nacističnega terorja na domačem pokopališču in ob spominski plošči. Še pred tem so odšle na pot po partizanskih stezah Jelovice smučarske patrulje. Ob 10. uri je bil ponazorjen ob sodelovanju obveznikov pred-vojaške vzgoje in enot JLA napad na Dražgoše. Ob 11. uri Je bila otvorjena nova šola, ob 12. uri pa zaključni miting, na katerem je bila prisotna večina pre živelih borcev in organizatorja vstaje na Gorenjskem Tomo Brejc in Maks Krmelj. preživeli obletnico Komemoracija na grobovih padlih borcev in žrtev je bila kljub silnemu snegu, ki je danes zasul Dražgoše skoraj pol metra visoko. Po govoru domačina tov. Jaka Lotriča-Svabovega, so se prisotni z enominutnim molkom spomnili padlih to-v, vod JLA pa je izstrelil častno salvo. Zaradi novega snega se je start patrulj na Kališniku (300 m nad Dražgošami) zakasnil za pol ure. Ob pol devetih so začele odhajati na pot po partizanski Jelovici patrulje. Ker je med tekmovanjem so ga opazovali, pomenil oživljanje ene najslavnejših epopej naše narodnoosvobodilne vojske. V tem napadu so se enote JLA pokazale za vredne naslednika naših partizanskih tradicij, saj so se čez zasneženo Jelovico z velikimi težavami vso soboto prebijale k Dražgošam, samo da bi prišle ob času »na položaje«. Vojaki so bili sicer nekoliko slabe volje, ker so morali nastopiti v vlogi Nemcev, a je napad vendarle uspel. Novi šoli, ki so jo danes slovesno izročili svojemu namenu, so po pravici dali naslov po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Pionirji so s kratkim programom dokazali, da bodo sledili zgledom tega velikoga revolucionarja. Ob otvoritvi je govoril predsednik občine Železniki Janez Trojar, predsednik občinskega sveta za šolstvo Franc Fojkar pa je ob tej priložnosti izročil Ivanu Bercetu-Peskarje-vemu pohvalo za požrtvovalno delo pri gradnji šole. Na zaključni svečanosti je govoril preživeli dražgoški borec Franc Kavčič-Veljko. Po svečanosti pa je začelo veselo pai ti/.m .ko rajanje. -ik FRANC BIČEK-BRUNO »Tu je bilo ob času napada mitraljezko gnezdo našega voda. Mitraljezac je bil Miha — primka se ne spomnim več. Pozneje je pac*el na Mošenjski planini.« V petek je bila v Kranju prva seja novo izvoljenega Sveta za delo pri OLO Kranj. Razpravljali so o predlogu za ustanovitev Zavoda za zaposiievainje invalidnih in druigiih oseb v Kranju. Zavod je eicer poskusno že deloval cd septembra 1957. V dosedanjem poslovanju se je Zavod usmeril na izdelovanje otroške konfekcije in periCa, papirnate konfekcije nz izdelovanje oziroma predelovanje oblek po meri ter izdelovanje kravat. Pri tem delu je sedtaij v Zavodu zaposlenih, že okoli 110 oseb, od katerih jih je 9 v rednem delovnem razmerju, 101 oseba pa je iziEiposlena s pogodbo in delajo doma. Pri štlrimesečnem poslovanju je imel Zavod skupaj 3.904.152 dinarjev prometa Svet za delo je sklenil, da bo predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru v Kranju, da ustanovi Zavod kot ustanovo s samostoj-oim financiranjem, ki bi nudil zaposlevanje invalidom, bolnim osebam in takim, 'ki se ne morejo zaposliti za redni delovni bas in bi delali lahko na Zavodu alir pa doma. Na seji so razpravljali tudi o piiiporočilu sekretariata Izvršnega srveta LRS za delo o delovnem področju sveta. Sklenili so, da bodo poskrbeli za tesnejše sodcf.ovanje z občiinsikimi sveti za delo, da bi se le-ti začeli ukvarjati tudi z gospodarskopo-litiiienimi vprašanji, ne pa le s sevalnimi, kot je bilo to do sedaj. Lj. NI RAZLOGA ZA PODRAŽITEV OB ZAKLJUČKU Preživeli borci in gostje ob zaključnem govoru Iranca Kavčlča-Veljka močno snežilo, jo bila prorja /do naporna in lo s skrajno požrtvovalnostjo se je uspelo štafetam prebiti do cilja. Napad na Dražgoše je pripravil štab, ki sta mu načelovala udeleženca bitke Tonček Do/man in Franc Biček-Bruno. Ze dan pred »bitko« so si vsi, ki so sodelovali v obrambi in napadu oglodali položaje. Silo v obrambi in v napadu so razvrstili tako, kot so bile dejansko raz Vlšeene pied Ki leti N.ipad jo Zd vso, ki »Blago se draži!« . ( V dnevnom tisku pa smo celo brali, da so v Ljubljani nekatera trgovska podjetja podražila tekstilno blago z. izgovorom, da to morajo storiti spričo novih instrumentov pri delitvi dohodka. Taki poskusi pa so 1111 j takoj zatrti. Mi pa smo se obrnili na nekatera podjetja v Kranju, da bi zvedeli, kako je s to zadevo na Gorenjskem. Zvedeli smo tole: Ivan Mauzer, predsednik delavskega sveta »Tiska-ninc«, Kranj: »V našem delavskem svetu smo ze večkrat govorili o cenah našega blaga, ki bo šlo letos v glavnem na domači trg. O podražitvi sploh ni govora. Celo narobe. Skušamo doseči, da bi, morda že letos, občutno pocenili naše tiskano blago « Vilko Papler, predsednik delavskega sveta trgovine s tekstilom »Elita« v Kranju: »Ni nam prišlo na misel, da bi blago dražili. Kos pa je, da imamo premalo dohodkov za izboljševanje naših lokalov in tudi za pl.ee. O tem smo govorili na zadnji seji delavskega sveta. Izhod bomo našli v večjem prometu. Med trgovinami naše stroke delamo mi z najmanjšo maržo. Toda če b.....i obdri ili tak promet, ali ga morda celo povečali, kot upamo, bo kar šlo.« Albin Tcrčon, predsednik delavskega sveta grosi-stičnega podjetja »Živila« v Kranju: »Slišal sem govorice o podražitvah. Mislim, da ni nobene nevarnosti za to. Vsaj sedaj je ne vidim. Edino cenik za moko, ki ga nam je poslalo podjetje »Klasje«, predvideva malenkostno višjo ceno za moko. Slišal pa sem, da tudi to ne bo veljalo. Govorili so tudi o podražitvi sladkorja in drugih potrebščin, kar ni bilo res. Olje se je v zadnjem času celo pocenilo. Mi smo proti vsaki podražitvi, seveda če je to v naši moči.« Dušan Ilorjak, predsednik Sveta za gospodarstvo pri OLO Kranj: »Pred dnevi smo o tem govorili s predstavniki Trgovinske zbornice in tržnimi inšpektorji. Nismo ugotovili pojavov podražitve na našem področju. Edino pri moki za 3 dinarje, kar smo pa začasno preprečili, dokler ne ugotovimo opravičljivih vzrokov za to. Nismo proti gibanju cen v okviru ekonomskih zakonitosti. Toda samo tam in takrat, kadar je to upravičeno« Podobne informacije smo prejeli tudi na okrajni Trgovinski zbornici, na Občinskem ljudskem odboru v Kranju in v Trgovskem podjetju OZZ. 34 2 Glas Gorenjske KRANJ. 13. JANUARJA 19.58 LJUDJE IN DOGODKI BOJAZEN PRED SAMIM SEBOJ Za »Sundav Ex-pressom«, angleškim* konzervativnim časnikom, se je oglasil še član ameriškega Kongresa g. Parter. Tudi on misli, da bi spričo tekmovanja v atomskem oboroževanju lahko prišlo do »slučajne eksplozije termonuklear-nega orožja, ki bi jo potem pripisali sovražniku, ki ga ni«. Oboroževalna tekma je spravila države, ki v njej sodelujejo že v dokaj čuden položaj: boje se svojih lastnih zalog orožja! SPET DVIGAJO GLAVO Čehoslovaška agencija (ČTK) je sporočila, da razpolaga z neizpodbitnimi dokumenti, ki govore o ilegalni dejavnosti nacistov v Zahodni Nemčiji. S tem v zvezi je objavila tajni dokument nacistične organizacije »Treuer Ring«. V tem dokumentu so navedeni osnovni smotri te ilegalne organizacije. Predvsem teži organizacija za vračanjem izgubljenih (!) ozemelj in združitvijo nemškega naroda. Pozdravlja tudi Atlantski pakt, ker »odpira dobre perspektive za vojaški preporod Nemčije«. »Na ta način,« navaja nadalje dokument, ki ga je objavila CfK, »bo prirodna ekspanzivnost (!) nemškega naroda in njegova zdrava potreba za življenjskim prostorom (!), dobila prirodno vojno in ekonomsko osnovo.« Na koncu je rečeno v dokumentu, da »Evropa mora biti združena pod nemškim vodstvom, ker Francija nima življenjske sile, Anglija pa je na periferiji Evrope«. Torej samo take formulacije, ki smo jih bili navajeni slišati iz fuhrerjevih, Gobelsovih in ust drugih nacističnih kričačev! IRONIJA ZGODOVINE Vladna kriza v Izraelu je izbruhnila samo zato, ker je Ben Gurion, bivši predsednik vlade, pozabil na smrt 6 milijonov Zidov v nemških nacističnih taboriščih in hotel navezati stike z s, Zahodno Nemčijo. Ljudje res hitro pozabljajo! Da pa bi bila ironija še večja, je izraelska vlada koketirala s starcem ob Renu predvsem zato, da bi pricla do nemškega orožja! Vzhodnonemška časopisna agencija (DPA) poroča, da, kljub izraelskemu demantiju, razpolaga z informacijami iz zanesljivih virov, da Zahodna Nemčija v nasprotju z zahodnonemško-izraelskim reparacijskim sporazumom z dne 10. septembra 1952, dobavlja Izraelu material in opremo, ki pomenita direktno ali indirektno krepitev vojne moči. Iz denarnega nadomestila za nečloveško trpinčenje in uničevanje ljudi med drugo svetovno vojno, nabavljajo torej sredstva za novo uničevanje! ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvih dneh tedna pogoste padavine, ki bodo prešle v sneg. Za tem so možne le manjše snežne padavine, zlasti okoli 18. januarja. Sicer pretežno suho oziroma jasno vreme. Postopoma bo hladneje, predvsem od 19. januarja naprej. Medtem ko Stalni svet Atlantske zveze še vedno zaseda za zaprtimi vrati pariške palače Chail-lot (izg. Šajo) in išče enotno besedilo zahodnega odgovora na decembrsko poslanico sovjetskega premiera Bulganina, je predsednik sovjetske vlade znova presenetil svet z novim pismom. Pismo je prispelo v zahodne prestolnice prav v trenutku, ko je Zahod že skorajda sklenil, da bo precej odklonilno odvrnil na najnovejše sovjetske pobude, in ko je ameriški predsednik Eisenho-wer pred Kongresom (ameriškim parlamentom) prebral svojo tradicionalno poslanico. Bržčas v tem naključju ni ničesar slučajnega; take važne poteze ponavadi v diplomaciji in politiki skrbno tem-pirajo na najbolj ugoden trenutek. In Bulganin tudi tokrat ni zgrešil cilja, kakor ga ni v minulem decembru ko je takratno pismo v živo zadelo zasedanje Atlantskega pakta in mu v marsičem spremenilo predvideni potek. Tokrat je Bulganin še razširil nekatere že znane predloge in jih »opremil« z oprijemljivimi roki. Tako med drugim pravi v pismu, da je za sedanji mednarodni položaj značilno nadaljevanje hladne vojne, pospešena oboroževalna • tekma in neposredno ogrožanje miru. Te nevarnosti pa bi lahko, po Bulganinovem mnenju, odstranila konferenca državnikov na najvišji ravni. To naj bi sklicali v dveh, do treh mesecih. Na skupnem sestanku pa bi razpravljali o predlogu za takojšnjo prekinitev poskusov z atomskim in vodikovim orožjem za najmanj dve do tri leta. Obravnavali naj bi tudi predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega o ustanovitvi »brezatomskega področja« v osrčju Evrope. Mednarodno napetost pa bi lahko ublažili, poudarja Bulganin, tudi če bi v tej ali oni obliki sklenili pakt o nenapadanju med državami Atlantske in Varšavske zveze. Ta predlog je v bistvu pozitiven odgovor sovjetske BULGANIN vlade na nedavno Macmillanovo izjavo, s katero je predložil sklenitev podobnega »nenapadalnega pakta« med Vzhodom in Zahodom. Bulganinovo pismo govori tudi o ustanovitvi kontrolnih postaj na pomembnih prometnih točkah posebnega, 800 km širokega pasu, nadalje o razširitvi mednarodnih trgovinskih stikov in končno predlaga, naj bi na to konferenco poleg držav-članic obeh blokov povabili tudi nekatere izvenblokov-ske države, kot so Indija, Švedska, Jugoslavija in druge. Skratka, očitni namen poslanice sovjetskega predsednika vlade je biti čimbolj določen v predlogih in tako dati drugi strani dosti možnosti, da jih sprejme. Hkrati pa seveda v primeru odklonilnega odgovora vali pretežni del odgovornosti na zahodne države. Bulganin je torej Zahod precej krepko potisnil ob zid s povsem konkretnimi pobudami, ki terjajo tudi otipljiv odgovor. Prav v tej luči Eisenhowerjev govor v kongresu zveni zelo medlo, nepripričljivo in ne daje novih upov za spodbudnejšo zahodno politiko pri vzpostavljanju mosta prek blokovskega prepada. V osmih točkah svojega programa je Eisenhower posvetil glavno pozornost reorganizaciji ameriške o-brambe, novim vojaškim naporom, skratka povečanemu oboroževanju ZDA, le v zadnji točki pa je našel nekoliko besed za mir, sporazumevanje in človeško blaginjo. V francoskih političnih krogih so zato mnenja, da je Zahod še vedno v defenzivi, britanski časopis »Times« pa je zapisal, da je imel Eisehowerjev govor dosti manjšo težo in da je bilo čutiti, kot »da so zamudili neko priložnost«.. Priložnosti za miroljubno sporazumevanje so danes žal precej redke in jih zato ne gre prezirati. Ali jih bo znal Zahod izkoristiti v prid miru v svetu in tudi za lastni ugled, pa bo pokazal že odgovor na obe Bulganinovi poslanici v najbližji prihodnosti. MARTIN TOMAZIČ v nedeljo strip zabeležili SREČANJE JE VEDNO LEPO IN ZANIMIVO Nekaj preživelih dražgoških borcev se je že v soboto zvečer zbralo pri »Birtu« v Dražgošah, kjer Je bil med bitko štab čete. Od leve proti desni: Milan Zakelj-Ztrovnik, Franc Biček-Bruno, Anton Dežman-Tonček, Ivan Berton-celj-Johan in Cveto Novak-Bruno. DO NEDELJE ZVEČER CESTE V NORMALNEM STANJU Pozanimali smo se v kakš* q stanju so gorenjske ceste, ktr je ponekod padlo nekaj sm deli smo, da so bile v Gorenjskem do ned normalnem stanju, da so normalno vzdrževane in rehodne za vsa vozila. Cesta pre» o J prelaza je vzdrževana H*1 na O prenosu pristojnosti na občine Predsednik Občinskega ljudskega odbora Bled, Jože Kapus: »Sedanja organizacija upravnih, izvršilno upravnih in predstavniških organov občine Bled ima vse pogoje za takojšnje uresničevanje novih zveznih in republiških predpisov o pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Le za inšpekcijsko službo in finance Še nimamo ustreznih ljudi. Skušali pa jih bomo čimprej dobiti.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Tržič, Lovro Cerar: »Naša občina je sposobna prevzeti nove pristojnosti, ki jih je imel do sedaj Okrajni ljudski odbor. Nobenih težav ne bo pri prevzemu pristojnosti, ki jih določa republiški zakon, le pristojnosti po zveznih predpisih bo nekoliko teže opravljati zaradi pomanjkanja strokovnega kadra.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Gorenja vas, Jože Šubic: »Težave bodo v tem, ker občina nima ljudi za delo, predvsem za inšpekcijske službe. Pri naši občini bomo lahko takoj prevzeli pristojnosti tržne in veterinarske inšpekcije, medtem ko nimamo ljudi za finančno in kmetijsko inšpekcijo. Menim, da naj bi bila naša kmetijska inšpekcijska služba zdru- žena s to službo z občino Škofja Loka, finančno inšpekcijo pa bi bilo nujno formirati v okviru občine.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice, Franc Treven: »Novi zakon tako zvezni kot republiški prenašata del pristojnosti na občinske ljudske odbore. Predvsem določata, da se prenese na občinske ljudske odbore inšpekcijska služba. Občinski ljudski odbor na Jesenicah je že dlje časa pripravljal svoje delo in organizacijo tako, da bo lahko sedaj delal brez večjih zastojev.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Cerklje, Stane Bobnar: »Naša občina trenutno ni dovolj sposobna prevzeti novih pristojnosti, ki jih določa zakon. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje strokovnega kadra in poslovnih prostorov.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Železniki, Ivan Trojar: »S sodelovanjem nadrejenih forumov je občina dosegla tisto stopnjo usposobljenosti, da bo sposobna in pripravljena prevzeti nove dolžnosti, ki so bile sedaj v pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora.« jugoslovanski strani do meje. Le po cestah na Vršič in Ljubelj ni mogoč prehod za motorna vozila. Tako je bilo stanje cest v nedeljo zvečer. OGNJENI ZOBJE V RIBNEM POVZROČILI 1.500.000 DIN ŠKODE V soboto zvečer okoli 9. ure je v Ribnem nenadoma izbruhnil požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje Frančiške Kunšič. Požar je nastal zaradi stika električnega toka. Škodo cenijo na okoli 1 milijon 500 tisoč dinarjev. Gasilci so takoj prišli na mesto nezgode, vendar jim ni uspelo zadušiti požara, ker je bil skedenj poln sena in slame. Rešili so le živino in nekaj strojev, nekaj pa jih je zgorelo. MLADI GLASBENIKI SO POKAZALI SVOJE USPEHE Jesenice, 12. januarja. — Danes je bila v dvorani Delavskega doma na Jesenicah prva javna produkcija gojencev jeseniške glasbene šole. Nastopili so gojenci vseh oddelkov in razredov šole. Številni poslušalci, med katerimi I bilo največ staršev, so bili šoli hvaležni, ker se je odločila, da bo organizirala javne produkcije že kim letom. U. VEČER KRANJSKIH DIJAKOV V sob čer so imeli kranjski dijaki svoi literarno glasbeni ečei v j- • ki sobi L državne gimnazija. V^čer je poslušalo precej dijakov in profesorjev,- ki so bili litetno ;.v(ibo zadovoljni. Kranjski dijaki bodo pripravili še več takih večerov, ki ne bodo namenjeni samo dijakom njihove šole ampak, tudi ostali mladini v Kranju .r. &tv | JESENIŠi . SO LAHKO VZOR DRUGIM V soboto . /ečer je imela SD Matija Verdnik Jesenice v svojem domu Pod Mežakljo 7. redni letni občni zbor. Zbor je bil dobro pripravljen. Jeseniška strelska družina je ena najboljših na Gorenjskem tako v tehničnem kakor tudi v organizacijskem pogledu. Lahko jo uvrstimo tudi med najboljše v Sloveniji. Skupno šteje 327 članov. V preteklem letu so osvojili več pokalov, diplom, plaket in medalij v okrajnem, republiškem in zveznem merilu. Razpravljali pa so tudi o pomanjkljivostih v propagandnem delu in delu s šolsko mladino. «on »TRIGLAV« ZMAGOVALEC V nedeljo je bil v Medvodah košarkarski turnir /a prehodni pokal obične Medvode. Zmagal |e »Triglav« iz Kranja pred domačim Partizanom, Svobodo iz Ljubljane vsi 4 točke (odločala je razlika v koših) in Rudarjem Iz Trbovelj brez točke. S. MLADI PROIZVAJALCI PRED NOVIMI NALOGAMI V petek so napolnili dvorano Delavskega doma na Jesenicah mladi proizvajalci jeseniške železarne. Pregledali so dosedanje delo in izdelali program za prihodnje delovno leto. Ta obsega v glavnem izobraževanje mladih proizvajalcev s predavanji, praktičnim delom in poučnimi ekskurzijami. Tega sestanka kluba mladih proizvajalcev jeseniške železarne, ki sedaj šteje že 85 članov, so se udeležili tudi predstavniki Občinskega komiteja ZKS Jesenice, predstavniki komiteja ZKS Železarne in delavskega sveta ter sindikalne podružnice podjetja. POTROŠNIKI IZ PODNARTA NISO ZADOVOLJNI S PRESKRBO V petek je bil v Podnartu občni zbor SZDL. Razpravljali so o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Poudarili so, da je potrebno tesnejše sodelovanje med SZDL in kmetijskimi zadrugami. Največ pa je bilo razprave o trgovini. Pred vojno so bile namreč na območju KO Podnart 3 trgovine in 4 gostilne, sedaj pa je samo ena zadružna trgovina in ena gostilna. Razen tega pa je sedaj na tem območju znatno več prebivalcev. Trgovina ne nudi potrošnikom zadovoljive izbire, razen tega pa morajo dolgo čakati, da pridejo v trgovini na vrsto. Trgovina tudi nima ustreznega prostora, kar slabo vpliva na kakovost živil. Pekarne v Podnartu sploh ni. Kruh dobivajo iz Krope, vendar zelo neredno, včasih zjutraj, drugič popoldne. Meso pripeljejo iz Ljubnega samo ob sobotah. Prav bi bilo, da bi Občinski ljudski odbor čimprej poskrbel, da bi se to sedanje .stanje izboljšalo. Razpravljali so tudi o vodovodu, občinskih cestah itd. C. R. LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK JESEN. ŽELEZARNE BODO KMALU KONČANE Te dni so bile v jeseniški železarni zadnje letne konference osnovnih organizacij ZK, na katerih so pregledali delo v minulem letu. V vseh 26 osnovnih organizacijah bodo zaključili letne konference do sobote, ko bo občinska konferenca ZK. JESENIŠKI GLEDALIŠČNIKI GOSTUJEJO V KRANJU V torek, 14. janrarja ob 20. uri se bodo jeseniški gledališčniki predstavili v Prešernovem gledališču kranjuskemu občinstvu z Ge-orga Axelroda romant. komedijo v treh dejanjih »Sedem let skomin«. Delo je zrežiral Marjan Stare, sceno pa je zamislil Bojan Če-bulj. — Dogajanje je postavljeno v sedanji čas, in sicer v stanovanje družine Richarda v New Yor-ku. Delo ima vse lastnosti dobre komedije in pomeni zategadelj lepo poživitev gledališkega repertoarja. PIONIRJI 17, ŠENČURJA SODELUJEJO V NAŠIH DRUŠTVIH Šenourska društva posvečajo prečoj pozornosti šolski mladini. Pionirji: sodelujejo v dratmatski 6eikciijti, ki je p red noivdm letom uipnizioinila »Mini&eho in pastorko«, v Planinskem društvu, v sitireksiki družini, pri gasilcih imajo pa tudii svoj moto-krožek. Nekaj je med njimi tudi šahi-stov in risarjev. Vsakdo je vključen taim, kjer ima največ veselja z»a delo. Za -sodelovanje v raznih društvih je šenčurske prtanirje za (Novoletno jciLko lepo obdaril Dedek Mraz. M. F. Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse člane, da bo v sredo, dne 15. januarja t. I. ob 16. uri v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi: »PERSONALNA POLITIKA V PODJETJU« Predaval bo tov. Mitja Kamu-šič — zunanji sodelavec Zavoda za proučevanje organizacije dela iz Ljubljane. Uprava kluba vabi vse zainteresirane k čim večji udeležbi. Uprava Kluba KRANJ, 13. JANUARJA 1958 £fa* Gorenjske 3 Učiteljica išče šobo prazno ali •premijemo za takoj alii pozneje kjerkoli v Kranju. Naslov v •glasnem oddelku. Iščem prazno sg'oo v Kranju *li okolici. Naslov v oglasnem •ddelku. Prodam dresiranega psa z rodovnikom ali samo lepega vol-^ ter nekaj vinskih trt. — Blaž ftangus, zlatar, Kranj. Prodam dobro ohranjeni kro-feski šivalni stroj »Singer«. Na-*lov v oglasnem oddelku. Dam 30.G00 din nagrade tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo v Kranju ali Stražišču. Naslcv v •glasnem oddelku. Zamenjam 5-cevni radio za Ovalni stroj. Naslov v oglasnem •ddelfcu. Železno peč na dirva ali premog, visoko 90 om, zamenjam Za peč na žaganje. — Kvas Slavko, Labore 24. Knjigovodkinjo, veščo administrativnih poslov, sprejme v 'lužbo takoj Dijaški dom in vr-te& v Tržiču. Stanovanje in hra-' fta v domu. Kuhinjsko pomočnico sprejme takoj »Stari Mayr«, Kranj. Preklicujem št. bloka 35106 izdan v Komisijski trgovini Kranj dne 3. 9. 1957. — Nolda Tončka. 5SE2&S RAZPRODAJA Velika razprodaja odvečnih kmetijskih strojev bo na Kmetijskem posestvu Smlednik dne 26. I. 1958 na javni dražbi z začetkom ob 10. uri na obratu v Hrašah št. 45 pri Smledniku. — Naprodaj bodo vprežni stroji — iz-ruvač krompirja, grablje, dve se-jalnici, več rabljenih voz, traktorski izruvač, drobilec žita, žitni mlin, traktorske krožne brane, več plugov in bran itd. Prednost nakupa ima družbeni sektor, če pri njem ni interesentov pa zasebniki. ŠOFERSKI TEČAJ Društvo Ljudske tehnike Zab-nica organizira tečaj za šoferje — amaterje. Prijave sprejema do 31. januarja 1958 Podrekar Jože, sedlar, Zabndca. Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje — ama- pir 10 din kg, merica špinače 25 dinarjev, kislo zelje 40 din kg, endivija 60 din kg, radič 25 din merica, jabolka 48—100 din, motovileč 20—25 din merica, pesa 40 dinarjev kg, peteršilj 10 din šo-terje. Prijave sprejema trgovina pek, koruza 40 din liter, koleraba KZ Šenčur do 28. januarja 1958. 20 din kg, proso 35 din liter, por 5—10 din komad, oves 25 din li-Trgovsko podjetje »Storžič« ter, piščanci 220 din komad, ko-Kokrica sprejme poslovodjo za koši 350—500 din. prodajalno v Bnitofu. Pogoji: V ŠKOFJI LOKI Kvalificiran delavec trgovske Na škofjeloškem trgu je bil v stroke. Plača po tarifnem pravil- soboto krompir po , čebula pa 50, niiku. endivija po 100, pesa 30, korenček 40 dinarjev za kg. Jajca so bila po 23 do 24 din za komad, špinača 20 din merica, zelje — glave 10 dinarjev, merica kisle repe in ze- Poročila poslušajte vsak delav-ttik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, ,s-00, 17.00, 22.00 in 22.55. uri ter '»dijski dnevnik ob 19.30. url, ob fteLE- ja cimer. barv. cinemaseope Mm »TRIJE NOVClCl V VODNJAKU«. Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO — 14. januarja ob 19. uri sov j. barv. fi'lm »OTHELO«. »SVOBODA« STRA2IŠCE januarja japonski film GENDA O UGETSU«. BLED — 13. januarja francoski barv. film »VELIKI MANEVRI«. Od 14. do 1?. januarja sovj. barv. film »PREIZKUŠNJA ZVESTOBE«. Predstave: §§§ S SODIŠČA Govorice, ki so brez vsake osnove Po Gorenjskem se širijo v zadnjem času govorice, da sta umrli 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Glasba narodov sveta: Ljudske pesmi in plesi iz Švice. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 21.30 Pod zvezdami južnega morja. 22.15 Ritem in violine. ČETRTEK, 16. JANUARJA 9.00 V francoskem teatru 19. stoletja. 11.00 Odlomki iz oper. 11.30 Cicibanom — dober dan! (O belem zajčku, ki si je želel rdeče perutnice; Mali zamor-ček Sambo). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Jože Novinšek: Krepitev proizvajalnih sredstev v KZ. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega-tedna — Angele Tratini: Nezgoda tetke Kleofe. 16.00 Z našimi solisti in skladatelji. 18.00 Radijska univerza — Dr. Vitel Manohin: Kaj vemo o potresih. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje-politični pregled. 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sarajevski pisateljski krog. 22.15 »Po svetu jazza«. PETEK, 17. JANUARJA 8.05 Orkestralna matineja. 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — XII. 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov. 11.30 Za dom in žene. 12.00 3 domače uverture. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Maks Ileršič: Čebelarjev! popotni vtisi. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Oddaja za šolarje: Gunarjev nasmeh. 15.40 Iz svetovne književnosti — Louise Rinser: Starčevo smrt. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Umetne in narodne pesmi poje obrtniški zbor Enakost iz Kranja p. v. Viktorja Fabiani ja. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. v ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri, v sredo ob 17. in hčerki znanega vodje kvinteta bra 20. uri. tov Avsenikov — Slavka Avse RADOVLJICA — 14. in 15. ja- nika — ki su ju našli starši dne nuarja ital. film »VRNITEV V ig. aprila lani ob okoli 20.45. uri, 20. ko so se vrnili domov v spalnici 20. zadušeni zaradi dima — kot žrtvi zločina. Pri tem naj bi bila ude- ZIVLJENJE«. V torek ob uri, v sredo ob 17,30 in uiri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V torek, 14. januarja ob 20. ležena zlasti pevka radia Ljubljana — Ahačičeva. Povprašali smo merodajne organe, če je bila vložena v zadnjem času s tem v zvezi kakšna prijava oziroma če je morda že v teku kakšen postopek. Obveščeni smo bili, da s tem v zvezi ni niti nobene prijave niti postopka. Pojasnili so nam tudi, da pristojni javni tožilec tudi ni uvedel postopka zoper starše obeh otrok, ker jima ni bilo mogoče očitati nobene krivde in tudi ne malomarnosti. Govorice o zločinskem ozadju uri: George Axelrod: »SEDEM skoraJ za Po1 miliJona vrednosti LET SKOMIN« — komedija v O vlomilcih takrat ni bilo no-treih dejanjih, Gostuje MG Je- benega sledu. Toda organi javne VLOMILEC ZA ZAPAHI Naši bralci so bili seznanjeni o vlomu v prodajalno Trgovskega podjetja v Lescah sredi decembra. Iz trgovine je takrat zmanjkalo tega usodnega dogodka so torej brez vsake osnove. Po ugotovitvah sodne komisije sta prišla otroka do vžigalic, s katerimi sta NAJBOLJŠI? Od leve na desno: Knific Jože, Lado Kersnik in Matevž Kordež partizanske enote.. Sredi tekmovalne proge je bilo obvezno streljanje na 100 metrov. Zaradi novega južnega snega, je bila proga zelo težka. Tudi start se je zaradi padavin zakasnil. Spričo tega do zaključka redakcije nismo mogli dobiti ofici-elnih rezultatov tekmovanja in jih bomo objavili v prihodnji številki lista. Tekmovali so v treh skupinah: mladinci, člani in starejši člani. Po vsej verjetnosti je zmagala štafeta Zveze borcev v sestavi: Jože Knific, Lado Kersnik in Matevž Kordež. Torej naša stara garda! Ta štafeta je startala dvaintrideseta, na cilj pa je prišla tretja. -ik senice. — Izven. V KRANJU V petek smo na kranjskem trgu zabeležili naslednje cene: fižol v zrnu 65 do 70 din liter, korenček 30—50 din kg, korenje 15—20 din kilogram, skuta 90 din kg, surovo maslo 460 do .500 din kg, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, jajca 20—25 din kom., ajdova moka 70—80 din liter, koruzni zdrob 40 din liter, ješprenj 70 din liter, kaša 70—80 din in krma za kokoši 35—40 din liter. Sladka varnosti so kaj kmalu prišli do prepričanja, da ima mladoletni A. V. iz Lesc nekaj na vesti. In niso se zmotili. Ko so zbrali dovolj informacij, so ga pred dnevi hoteli prijeti. On pa je kar zbežal. S tem se je sum spremenil v prepričanje. Pustili so ga, kajti pasti so bile že nastavljene. Ko je prišel v svoje stanovanje, so ga že spet presenetili in končno prijeli. Tam so našli še skoraj vse blago, ki je zmanjkalo v trgovini, nekaj nakupljenih stvari in tudi nekaj denarja pri njemu. Ta uspeh varnostnih organov, zlasti še, ker so našli še skoraj celotno ukradeno vrednost, je repa 6—8 din kg, kisla repa 25 lo zlasti razveselil trgovsko podjetje. 28 din kg, redkev 15 din kg, krom- K. M. RAZGLAS V smislu 4. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52—644 57) in 6., 15., 37. in prvega odstavka 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26 54) oddelka za gospodarstvo ObLO Kranj RAZGLAŠA da bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini po spodaj navedenem razporedu: Naklo 14. 1. ob 8. uri Stražišče 17. 1. ob 10. uri Duplje 14. 1. ob 11. uri Kranj 17. 1. ob 10. uri Podbrezje 14. 1. ob 14. uri Preddvor 18. 1. ob 8. uri Šenčur 15. 1. ob 8. 11. uri Kokra 18. 1. ob 12. uri Visoko 15. 1. ob uri Voklo 15. 1. ob 14. uri Jezersko 18. 1. ob 14. uri Gorice 16. 1. ob 8. uri Besnica 21. 1. ob 8. umi Trstenik 16. 1. ob 11. uri Predoslje 21. 1. ob 15. uri Zabnica 17. 1. ob 8. uri Trboje 22. 1. ob 9. uri Bitnje 17. 1. ob 9. uri Praše 22. 1. ob 14, uri Za zamudnike iz vseh krajev 27. 1. 1958 ob 14. uri na klavnici v Kranju. Cepljenje bo v vseh navedenih krajih na običajnih mestih. K cepljenju je treba privesti vse pse nad 5 mesecev stare. Vsi lastniki necepljenih psov bodo kaznovani v smislu prvega odstavka 72. člena zgoraj cit. zakona. Taksa za cepljenje znaša 80 din. Načelnik oddelka za gospodarstvo Gustav Zadnik I. r. se v postelji igrala in pri tem zažgala posteljno opravo. Oba sta umrla zaradi akutne zastrupitve z ogljikovim monoksidom in zadušitve. Ker govorice o zločinski odstranitvi otrok nemalo razburjajo naše ljudi, se nam je zdelo potrebno in umestno, da se pozanimamo kaj je na stvari. Izkazalo pa se je, da so govorice neresnične in zlonamerne. NESREČE Z AVTOM V BRZOJAVNI DROG To se je zgodilo Antonu Planincu v petek opoldne v bližini nadvoza pri Drulovki, nedaleč od Kranja proti Ljubljani. Ko je pripeljal na zavoj ceste, je nepričakovano izgubil oblast nad volanom. Na gladki, spolzki cesti ga je dobesedno vrglo na levo sredi travnika, kjer je podrl in prelomil celo brzojavni drog. Avto je bil zelo poškodovan, medtem ko jo je voznik lepo »izvozil«. V teh deževnih dneh poledice je bilo že mnogo, mnogo nesreč. Toda še zmeraj je opaziti, da vozniki drvijo z vozili po cestah in niso previdni. Hkrati pa tudi ceste marsikje niso dovolj, ali pa sploh nič peskane. K. M. OGENJ, OGENJ! S tem klicem so vascani v Hobovšah pri Sovodnju pri Polj stiski dolini v torek kldcali; od h;tšo do hilše. Gorela je hiša Franca Malovaišič. Ogenj so vendar kmailu pogasili tako da je škoda ocenjena le na približno 80.000 denarjev. OTROK POD VOZOM Edibiin Rutar, ki je v sredo vozil vprežni voz skozi Stražišče, ni najmanj slutil nesreče. Nenadoma pa se je mala Milen-Ika Benedik zaletela v voz in padla naravnost pod kolesa. Zadobila je hude poškodbe na glavii. K. M. loiBoie Kranj, 12. januarja. — Včeraj zvečer je bila v Kranju redna letna skupščina nogometnih sodnikov podzveze Kranj. S to skupščino je sodniška organizacija na Gorenjskem proslavila tudi 10-let-nigo svojega delovanja. Iz poročil in razprave je bilo ravzidno, da je za nadaljnje uspešno delo te organizacije potrebno dobiti v najkrajšem času več novih kandidatov, ki bi bili pripravljeni polagati izpite za nogometne sodnike. Zlasti je občutiti pomanjkanje sodnikov v manjših krajih na Gorenjskem, v katerih pa ima nogomet že svoje tradicije. Razumljivo nam mora biti, da pomanjkanje sodnikov v mnogočem vpliva na razvoj nogometa, predvsem na kvaliteto.Bilo pa bi tudi manj negodovanja med gledalci zaradi slabega vodenja nekaterih tekem, čeprav temu ni vzrok tolikokrat slab sodnik, kot pa njegova preobremenjenost. Namreč v sodniški organizaciji na Gorenjskem je le 19 sodnikov in često se pripeti, da v enem dnevu en sam sodnik sodi tudi tri tekme. Medtem ko so med razpravo obravnavali še vrsto vprašanj, so se prisotni precej zadržali tudi ob vprašanju napredovanja sodnikov v višji sodniški razred. Dejstvo je, da je dosedanji kriterij za napredovanje dokaj nerazumljiv in je pričakovati, da bodo dosedanji pogoji kmalu povsem drugačni. Ob koncu skupščine so najzaslužnejši sodniki prejeli pohvale, tovariš Sušnik, kot zastopnik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije pa je izročil tovarišema Koniču in Grbecu diplome, s katerima sta postala republiška nogometna sodnika. FaBo Ivon Bunin: Krokar. Koncert po željah. SOBOTA, 10. JANUARJA 8.05 Lepe melodije — znani napevi. 8.35 Zdaj pa po domače. 9.00 Oddaja za šolarje: Scottova poslednja pot. 11.00 Pionirski tednik. 12.00 Opoldanski operni koncert. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Marjan Ažnik: Mešanje gnojil in škodljive ter koristne primesi. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 17.30 Izbrali smo za vas. 18.00 Okno v svet: Svetovna raz-■ stava v Bruslju. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. 22.15 Oddaja za naše izseljence. Vse naše poslovne prijatelje obveščamo, da sta se podjetji STROJNO PODJETJE SKOPJA LOKA in MOTOR SKOFJA LOKA s 1. januarjem 1958 združili in bosta dalje poslovali pod skupnim naslovom MOTOR električni in hladilni stroji, gasilska oprema SKOFJA LOKA Telefoni: "240, 254, 255, 317 in 328 Poštni predal: 22 — Brzojav: MOTOR SKOFJA LOKA Tekoči račun pri NB Kranj, 611-T-372 Po združitvi podjetij bomo obdržali skupni proizvodni program obeh podjetij. Za dosedanje sodelovanje se vsem poslovnim prijateljem zahvaljujemo in priporočamo! TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ telefon št. 164 sprejme takoj NABAVNEGA REFERENTA Zaželena srednja ekonomska izobrazba oziroma večletna praksa v usnjarski stroki. GRADBENEGA OZIROMA STROJNEGA TEHNIKA s potrebno prakso v gospodarskih organizacijah — za vodstvo stranskih obratov. KURIRJA z nepopolno srednjo šoLsko izobrazbo — daljnji razvoj in vratarja — Čuvaja možnost za na- Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe dostaviti na Upravo podjetja pismeno ali ustimeno. -C 792058 Kakršen je bil fant zdaj, ni bilo nič čudnega, da ga je" bil Špan pripravljen vzeti za zeta in da ga tudi njegova mladost ni motila. Morebiti bi bil še nekaj časa odlagal, ko bi ga ne vznemirjalo Dominikovo rastoče blagostanje. Bal se je, da bo Dominik v nekaj letih zrastel vsem trškim podjetnikom čez glavo, medtem ko bo ostalo Alešovo premoženje vedno enako, ali pa se bo celo zmanjšalo, saj je Dominik gospodaril tudi z Alešovo polovico, ne da bi kdaj naredil pošten obračun. Zato je špan sam sprožil zadevo in domenili so se, da se bosta Aleš in Marinka spomladi vzela, Špan sam pa se je hotel s fantom odpeljati k gospodu Filipu, da bi tudi z njim uredil. Tisti večer, ko je prišlo v Gašperinovi hiši do resnega razgovora o Aleševi prihodnosti, je Ana sedela pri mizi in šivala. Otroka je položila spat, hlapec in dekla sta bila v kuhinji, tako so ostali v sobi sami domači. Stric Miklavž je cikal tobak, Dominik je bral časnik in Aleš je sedel in nekaj premišljal. Ana je po njegovem obrazu uganila, da bi rad povedal nekaj posebnega in je mirno čakala. Aleš je gubanČil čelo, iskal besede in se naposled obrnil k sestri. »Ana, te dni pojdeva s Španom v Železnike. Dogovorila se bova s stricem, da mi bodo kupili leta.« Dominik je n?glo odrinil časnik, desnica mu je nestrpno gnetla in mečkala rob. »Ali se boš oženil?« je vprašal naravnost. »Ženil se bom, da,« je moško odgovoril Aleš. »Že?« se je napol začudila Ana, ne da bi prenehala šivati. »Zakaj bi se ne?« je rekel brat in skomignil z rameni. »Če se oženim, se bom tudi vojaščine rešil.« »To je pa res,« je po kratkem preudarku rekla Ana. »Koliko let pa ima Marinka?« »O šmarnu jih bo imela osemnajst. Saj sva skoraj iste starosti.« »No, to bo zakon — med otroci!« se je rezko zasmejal Dominik. »Eh, marsikdo se je že mlad oženil,« je menil Aleš in sedel k mizi. »Že res, a dokler imaš še mlečne zobe, je nekoliko prezgodaj,« je nejevoljno dejal Dominik. »Sicer pa dobro vem, za kaj gre. Španu se hoče, da bi gospodaril, še na tvojem, svojega mu je najbrž premalo.« Naslonil se je nazaj in prizadeto gledal svaka. »Pusti to, Dominik!« je hitro rekla Ana. Začutila je, da se med njimi poraja napetost, zaradi katere je preteklo leto toliko trpela. Zdaj, ko je bila srečna in mirna, se je bala vsega, kar bi utegnilo podreti njen mir in zadovoljstvo. »Jaz pa mislim,« se je oglasil Miklavž, »Dominik, da le tebi ni všeč, ker bo Aleš potem začel gospodariti na svojem. Doslej si z njegovim gospodaril ti.« Dominik ga je strupeno pogledal. Ano, ki je opazila možev pogled, je presunilo sovraštvo, ki mu je sijalo iz črnih zenic. »Jaz sem obsejal njegovo polje, ker se sam ni zmenil zanj,« je oholo odvrnil. »Tudi za njegove travnike sem poskrbel, ukazal sem, da so očistili njegov drevošec, ki je poln suhljadi in gni-ladi. Sam tega ni utegnil, seveda, saj je moral večer za večerom igrati pri Španu na »marjanco«. Dobitek je Španova deklina in njena dota, saj pravijo, da ji bo Špan nasul pehar tolarjev.« »Mojo nevesto pusti v miru!« je rekel Aleš. Ana je pomirljivo pogledala brata in rekla možu: »Dominik, kako pa govoriš?« »Kaj? Saj nisem otrok!« se je otresel Dominik. »Stric govori, kot bi jaz imel korist od Aleševe polovice, toda kaj imam? Nič, manj kot nič? Kup denarja sem vtaknil v vigence in v zemljo, kdo mi ga bo vrnil?« »Saj si imel tudi užitek!« se je razgrel Miklavž. »Oba vigenca sem popravil!« Jeklena odločnost in enotnos Ifasdieitung Bm wkhfige Faststeiiung Važna ugotovitev 8Sš m «jo «a*«ttw» ¥*rtt*t<*ft*. *r tast. xwp te feriten **9»rm *»8» mtt4 u««rt»tWWn $iičk$tnimh w« <*!» Ste«**« «jtt*i»trt?jr>. Wk*&sktm. J»r»fe$vai** »***ali»« $a »rt«»»4*j» ***** Dražgoški prebivalci in številni partizani se te dni spominjajo velike bitke z okupatorjem pred 16. leti. Sovražnik je tedaj požgal vas, ni pa uspel zlomiti enotnosti revolucionarnih vaščanov. Gornji nemški dokument najbolje dokazuje popolni moralni poraz Nemcev, ki so to morali tudi sami priznati. Med prebivalci Dražgoš ni bilo niti enega, ki bi izdal partizane. NAD MILIJON ŽRTEV PROMETA Po mednarodnih statističnih podatkih je bilo doslej na svetu 1,250.000 smrtnih žrtev avtomobilskih nesreč, 35 milijonov ljudi pa je bilo težje poškodovanih. Prva smrtna avtomobilska nesreča se je pripetila na newyorški ulici leta 1899, in sicer je takrat avto povozil pešca. V sedanjem času število prometnih žrtev močno narašča, ker se je prvič povečal promet, gostota vozil na cestah, drugič pa zato, ker so še vedno številni vozači motornih vozil brezobzirni ter vozijo z blazno brzino ipd. To se pravi, da bo skupno število žrtev po vsem svetu močno naraščalo. Prav gotovo tole, ki se glasi: »Šoferjem je dovoljena brzina 80 km na uro, idiotom pa 100 km,« ker se pač dejansko idiotom ne da nič pomagati, žalostno je le to, da s svojim početjem ogrožajo življenje drugih udeležencev prometa, ki se na cesti vedejo disciplinirano. Visoke številke o prometnih nesrečah, ki jih dnevno zasledimo v poročilih, naj bi bile vsem resno opozorilo in svarilo, da bodimo na cesti taki, da ne bomo ogrožali življenja soljudi. AJLI ZE VESTE... ... da d ose žo dat el j nov z palma starost borbi za zmanjšanje do 200 ,et? plodove dajo 190 let, in sicer prometnih nesreč niso odveč tudi taka vsako Jeto okoli 15 m gfalj&k in sobnih opozorila na cestah, kot je na primer dateljev! ______ • • • da je rekla mati pri pomivanju posode svoji prijateljici: »Moja hči naj le študira. Bo vsaj lahko na kaj pametnega mislila, ko bo opravljala gospodinjska dela.« NAGLICA Tončka Dežmana sem dobil pri »Birtu«. Beseda je dala besedo in povedal mi je tole: »Pred dražgoško bitko je bilo. Patrulja je prišla na Crni vrh. Med njimi sem bil 20. tron, 21. čep, 23. meta, 24. la, 25. Zanimivosti 1 VSAKO SEKUNDO 1 OTROK Po podatkih trgovinskega mini- ) strstva se je prebivalstvo Združe- j nih držav Amerike povečalo v le- \ tu 1957 za približno 3 milijone, \ tako d* so imele 1. januarja letos 1 ZDA skupaj 172,800.000 prebival- j cev. \ V letu 1957 je bilo po istih podatkih v ZDA 1,500.000 žena več kot moških, 50 milijonov družin in 12,700.000 zaposlenih poročenih žena. V letu 1957 se je v ZDA rodil vsako sekundo 1 otrok, vsakih 20 sekund je nekdo umrl, vsaki 2 minuti se je nekdo vselil v ZDA, vsakih 20 minut pa je nekdo ZDA zapustil. ZAKONSKE ZVEZE V FRANCIJI Francoski statistiki ugotavljajo, da sklepajo Francozi zadnje čase manj zakonskih zvez. Anket\ je pokazala, da živi v Parizu tmed sto zakoncev 12 % v hotelih aH opremljenih sobah, 17% pri starših enega izmed zakoncev, 23% pri lastnih starših, torej žena in mož vsak zase, le 9% novoporo-čencev dobi nova stanovanja. SMOLA Neki vlomilec v angleškem mestu Glasgovv je vdrl ponoči y neko veletrgovino in poskušal odpreti železno blagajno. Ker mu nI uspelo, a v lokalu je našel maslo, je namazal tla z maslom vse do kamiona, ki je pred vhodom čakal na plen, kamor je potem vlekel železno blagajno. Železna blagajna Je res lepo drsela — kakor po maslu — proti kamionu, toda ob njem je že stal policaj ... LISICE PO LONDONSKIH ULICAH Po ulicah londonskih predmestij so se zadnje čase pojavile cele kardele lisic, ki se sprehajajo po cestah. Samo v Middlesexu, enem izmed predmestij, so prebivalci pobili okoli 150 lisic. Rešitev novoletne nagradne križanke Vodoravno: 1. in 54. Srečno in veselo novo leto!, 16. proton, 17. Simona, 18. ni, tudi jaz. Zavili smo — jasno — v gostilno. Tam so bili tudi Nemci. Ko so nas zagledali so hoteli uteči. Mi pa za njimi — in dirka okrog hriba se je začela. Takoj v začetku smo ujeli dva Nemca — nekdo era, 27. ak, 28. miren, 30. ga, 31. Vis, 32. tara, 34. Iran, 36. cona, 38. Meka, 39. keba, 41. kreniti, 43. čita, 45. Neni, 47. sliva, 48. pore, 50. ura, 52. ako, 54. eto, 55. top, 56. rak, 58. G(utsman) O(žbald), 60. aga, 62. Tot, 64. K(oliševski) L(azar), 65. operirati, 69. severnica, 72. vol, 73. od njiju je bil celo kuhar med dražgoško tuberkuloza, 74. gen, 75. itak, 77. Sinj, borbo — enega pa ubili. Ostali so kaže imeli hitrejše noge. Tako so tekli okrog hriba, da so nam, ki smo jim sledili spet prišli za hrbet. Nekoliko v strahu, da nimamo Nemcev z dveh strani, smo so obrnili in dirka se je začela znova.« ABC 78. mora, 79. vonj, 80. na, 81. on, 83. te, 85. he, 86. K(aringer) A(nton), 87. ta, 88. imoviti, 91. kri, 93. neobrit, 95. pivo, 96. groza, 98. opij, 99. seno, 100. sramota, 102. Alah, 104. Paka, 105. krom, 106. telo, 108. oven, 110. iva, 111. K(resal) R(udolf), 112. barok, 114. VI, 116. ara, 117. ra, 118. krut, 120. rop, 121. nebo, 123. C(ajn- r NAŠA HUMORESKA PREDSEDNIK JAKA Jaka je predsednik delavskega sveta. Toda on ni navaden predsednik, niti ni njegov delavski svet navaden delavski svet. Predsedniki delavskih svetov so tudi Tone, Gregor, pa Nace in mnogo drugih. Toda le-ti — razen dveh treh tednov, kolikor so na dopustu — vse leto delajo pri strojih. Težko delajo in dobro delajo ter presegajo norme. V prostem času pa pozno v noč ostajajo v podjetju na najrazličnejših sestankih. Jaka tega ne dela. On je tako rekoč predsednik po poklicu. Člani delavskega svefa pa so večidel člani po poklicu. Razen dokaj napornega dela v sezoni, ki traja tri mesece, ne poznajo drugih nevšečnosti. O normi, ni da bi govoril. Je že bolje brez nje. Kaj pa, brate, v mrtvi sezoni?! Edini presežek, ki ga poznajo, to je napitnina. Kdor več da, temu večji poklon! Jaka je namreč predsednik delavskega sveta v sezonskem gostinskem podjetju. Njegovi tovariši — 24 jih je — pa so člani tega sveta. Tri mesece v sezoni delajo. Ni, da bi jim človek kaj očital. Da kakega inozemskega gosta prej postrežejo, kot domačega, to že. A vse to samo zaradi dobrega vtisa. To je pravzaprav vprašanje nacionalne časti. V sezoni zaposlijo seveda tudi nekaj »sezoncev«. Resnici na ljubo, ti tudi največ delajo, čeprav niso vedno najbolje plačani. Plače določa pač delavski svet. V njem pa je »stalen kader«. In vsak najprej nase pogleda! Po sezoni pa »sezonci« gredo. Ostane takorekoč samo še delavski svet, v katerem je vsa uprava, nekaj obrtnikov in strežno osebje. Jaka sedaj pogosteje sklicuje seje sveta. Najprej je treba razdeliti posezonske nagrade, nato pripraviti nov tarifni pravilnik-in tako naprej. 25 ljudi tako čaka nove sezone. Ker so vsi člani delavskega sveta, jih nima nihče pravice povprašati, kaj pravzaprav za vraga počno. Saj dela v mrtvi sezoni skorajda ni. Kaj, denimo, počne računovodja, ki lahko domala zaključi letno bilanco v septembru? Kaj ostala dva uslužbenca? In tako bi lahko povprašal kar vse po vrsti. »Kaj pa tako tnzejevsko sprašuješ, tovariš?« ti poreko. »Mar ne razumeš samoupravljanja? Mi upravljamo hoteli« —o— Približuje se sezona in delovni človek se pripravlja na oddih. Pregleduje in razmišlja, kam bi šel. Pozanima se za cene in ostrmi: 1500 do 1900, 1400 do 1750 itd., itd. Ljudje protestirajo. Časopisi pišejo o tem. Gostinci pa: mar naj delamo čudeže? Kaj ne vidite, da se vse draži? In obveze do skupnosti! In režija! In, in . . . O Jaka je sklical delavski svet. Mrtva sezona je in »dela je čez glavo«. Treba bo vložiti na občino prošnjo za znižanje pavšala, kajti v/.di/ovalni stroški so ogromni. ABC J kar) S(tanko), 124. eliten, 126. Milano, 128. tetoviran, 129. generator. Navpično: 1. sonet, 2. ep, 3. Crt, 4. Nora, 5. otoki, 6. ion, 7. NN, 8. eter, 9. es, 10. Lim, 11. ornega, 12. nota, 13. ona, 14. V(odnik) A(nton), 15. Lhasa, 19. Irak, 21. činele, 22. pecivo, 24. Lika, 26. arena, 28. Mars, 29. nota, 31. veter, 33. a(b)be, 35. RK, 37. ni, 28. mir, 40. Ana, llUMIl.1 ll.lllllllilllllli|IIIIIIIHII|IHI||||||||||||Hli|!|||,||||||||;||,|gu:|Uii||„, i, i I IZID 2REBANJA NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE V soboto popoldne je bilo v uredništvu »Glaisa Gorenjske« javno žrebanje novoletne nagrad/ne kri zanke. Vsoh rešitev je uredništvo prejelo 331, seveda pa >n:so bile vse praivii!me. Nagrade bodo prejelll naslednji reševalci, ki jih je določil žreb: 1. 2000 dinarjev KAROLINA PETRIC, Kranj, Škrlovec 1 2. 1000 dinarjev SILVA PERSELJ, Kranj, Huje 39 3. 1000 dinarjev JOŽA RANT, Kranj, Zlato polje 7 4. 1000 dinarjev MIRKO DERLING, Kranj, Huje 62 5. ANICA ZAGOŽEN, Kranj, Park Svobode 2 6. VINKO PAVLIN, Ljubljana, Hrenova 4 I 7. FILIP VESEL, KZ Voklo, pošta Šenčur vsi trije prejmejo celoletno naročnino na »Glas Gorcjske« I ■ I I I I II I II II I I l I I I I I I I l I I I JlllllIliKlIKlillHl«11 42. niti, 43. Cop, 44. Jugovinil, 46. Ik»" rus, 48. poteza, 49. sklanjati, 51. ropotam, 53. ogabiti, 55. tovoren, 57. akcenti' 59. ar, 61. Atene, 62. teloh, 63. in, Ela, 67. It(alija), 68. IRJ, 69. sum, 70. r»< 71. Igo, 76. kovina, 79. vabilo, 82. nivo. 84, grom, 86. kopa, 89. opeka, 90. to< 91. kramar, 92. izotop, 93a, EO, 94. rjaVif 96. grob, 97. atek, 99. Sava, 100. sr(ednj>)< 101. al, 103. herc, 104. Pirot, 105. km"' 107. ovele, 109. Naser, 111. kriv, lil. Rofi 115. Ibar, 118. KLO, 119. ter, 121. NlN' 122. ona, 124. et, 125. na, 126. me, 12?' OT. 97