številk» ». » •. nt i i 11 h f p -'I an. 21 JM. 1917 g 3. u >'. Jkdagtn Maribor, dne 21. junija 1917. t------—• • — • 'Vvl' List ljudstvu v pouk in zabavo. ' itiMi fe i jN&ažsp iiafi a F p» as lete ton» » K. sta s udcmactfeMotLpolitl) 3 K In za četrt teta I» K. NMA*» sc p«š$a mi Upn»e9He JStotmAeg* Gospo«**«" * Marfcot*. - ' Rad «tešejo 12 rta. - Uredsgtvo: Korafta cesta Mev. 5. - ftoftapM se m aatočaiao, ln»eratc ta kUmrmc^«. M »ta., ali kar j« iste, 1 kvadratni centtaeter prostora steč i« «ta. Z» pefltmta 24 »ta.. Izjav« ta Posisae 36 rta. — IsmiM se do ' ~ t» 51. letnik. Državni zbor. Dunaj, 17. junija. Pretekli teden se je vršila v državnem zboru prva razprava o proračunu. Poslanci so dbbili po 3 letih zopet enkrat priložnost, da govorijo oa srca, neovirano in svobodno. Zbornica se je razdelila v 2 iabora, ki sta se skrajno ostro napadala, v enem taboru so bili poslanci nenemškiji narodnosti in socialdemokrati. na drugi nemške stranke. Nenefmgki in sooialdemokraški poslanci so napadali, Nemci so odbijali in se branili. Zmaga je očividno na strani ne-aemških narodov; kajti v soboto je razprava minila, in vlada grofa Klam-Martinica, ki se je popolnoma zapisala Nemcem,, se je z a č e 1 a m a -j a t i. Mogoče, da je že več ne bo, ko izide Vaš list. Poslanci so razkrivali vse, karkoli se je -ljudstvu v teh treh letih slabega prigodilo. Seveda Nemcem to ni bilo ljubo in zato zmerjajo vsi nemški listi od „Neue Freie Press«" do ubogega ptujskega „Stajerčka" čez nenemške poslance. Toda ljudstvo samo ve, kdo ima prav, ali tisti, ki govorijo o 1 j u "d s k i h križih in težavah, ali isti, ki imajo od vojske samo dobiček in ravno zato želijo, da bi vse molčalo. Vsak pravičen človek mora priznati, da se je v vojski velikokaj zgodilo, kar ni bilo prav. V soboto, dne 16. junija, se je proračunska razprava končala. Pri prvi razpravi se ne glasuje, ampak se tvarina kratkim potom odstopi v posvetovanje izvoljenemu proračunskemu odseku. Ta se bo posvetoval v torek, sredo in Četrtek, torej 19., 20. in 21. t. m., v petek pa se začne v zbornioi druga razprava. Glasovalo se bo šele v pondeljek, dne 25. junija. Seveda ta časovni razpored volja le za slučaj, da vlada že prej ne pade, kar pa je jako verjetno, ker so ji tudi Poljaki dne 16. t. m. odločno odpovedali prijateljstvo. S samo nemškimi strankami pa se v 'Avstriji ne da več vladati. V prvi proračunski razpravi je govorilo tudi več jugoslovanskih poslancev. naših juuakov-vojakov na bojišču, w ms/ Dr. Korošec govori. Izmed jugoslovanskih poslancev j« govoril kot prvi zastopnik Savinjske doline dr. Koroše«, načelnik Jugoslovanskega kluba. Najprej se je spoaunjal ^ams LISTEK, sta» o»»;»« Gostija. fJanug Goleč.) (Konec.) Zastarele, nepovabljene samice so pogledovalo vedno bolj strupeno jezno na vozno pot. Pritajeno a slišno je smukala preko cerkvenega zida iz zavidljivih ust pikra sodba: „Noben gruntar ni doslej godel na pleh pri poroki, pa bi bajtar, ki ne more pošteno prerediti niti jedinega kravjega repa. Svet je ponorel. Pa Še red-kozobo vdbvibo jemlje v zakon ! Bo ga že še spravila pred časom pod grudo, kot je rajnega Tonča." Se veliko ostrejše pušice so frčale na Plajta in Ajto, ko so spoznfle babure med svati vso nmšniš-ko odličnost od največjega posestnika gori do gospoda bfirgermeistra. Med povabije.iei ni bilo nit' jedne-ga kajšlerja, sami gr intarji d^efih '»aice» in globoko polnih žepov. Se Bizjakova Urša je odprla le-so zobov in siknila poučljivo med tovaršice; „Kaplan, sam kaplan si je brusil pete po hribih in grebenih, ko je vabil mesto ženina in neveste. Kaplan je dal godbo, kaplan bo platil tudi svatbo. Vem, od njegove Lojze vem, da je zadel v loteriji in sedaj trosi denar med očitne grešnike, mesto da bi se spomnil nas revežev in sirot." Med takim in enakim pihanjem je stopala vesela svatovska družba v cerkev, kjer sem maSevai in poročal kar najbolj mogoče slovesno. Po končani cerkveni svečanosti smo jo zavili med polkami in koračnicami v gostilno, da potrdimo IX) dedni slovenski navadi prejeti zakrament v krogu vesele družbe med jedtjo in pijačo. Soba larne krčme je bila praznično okinčana, miza belo pogrnjena, vsak povabljen par je našel ža dostojno pripravljen prostorček. Razočarana, družba je gledala debelo, presenečeno in začudeno. „Kdo bo plačal kinč po stenah in šibeče se ob-oženo mizo?" Marsikateri me je pocuknil za rokav s srbeče radovednim vprašanjem: ..Mar li nas bodo gostili sam gospod fajmoš- ter?" Namuzano sem molčal iu posajal goste paroma za mizo, jih lahkodušno tolažeč, da bo že vse pošteno poravnano do zadnjega vinarja. Jedili smo in pili, da se je moral vsak oddih a-vati, da je lahko znova zajel. Godba nam je pa. gladila med kosilom ušesa, da so se potresovale šipe v oknih. Po obilem kosilu smo se Še vsi pošteno obrisali. Gostje so tedaj zahtevali tudi v hribih običajni svatovski ples. Tedaj sem se pa jaz ozrl proseče proti nebu, vstal in pokljukal z nožem ob kozarec. Za-tonilo je nekaj trenutkov, predno so se gostje toliko pomirili, da sem slobodno dhignil jezik in začel slovesno: „Zbrana družba!" Gostje so me pri tem nagovoru začudeno pogledali, odprli nehote usta in vdano-poslušno zazijali. Ee duh naše Lojze, ki jo sedela meni nasproti, je celo na svatbi blodil po cerkvenih kotih. Videč mene pokoncu stoječega in govorečega, je menda preslišala pravi pomen mojega nagovora: „Zbrana družba" in je odgovorila precej glasno na moje pozdravne besede: „Na veke amen!" Vsi svatje so ji s pokimom pritrdili in bili so uverjeni: Njihova Lojza zadene celo na ohcti ta pravo. Komaj sem požrl smeh. se odkašljal in povzel besedo tako-le: „Ko Vas gledam zbrane krog belo pogrnjene in bogato obložene mize, se mi zdi, da sem na ohceti v sami Kani na Galilejskem. Vi pač mislite, da sem ga prpveč potegnil, raditega vežem otrobe in moko v e-no torbo, namreč: Remšnik in sv. deželo No! Potr« pite, da Vam prispodobo pošteno in na drobno po-razložim. Ohcet je nekaj prastarega, lepega, bogudo-padljivega. sicer je ne bi bil posetil Zveličar sam s svojo materjo in apostoli." Poslušalci so utihnili kot v cerkvi, zastorili u-šesa z rokami in poslušali napeto kot bi jim pridigo-val naprej. „Današnja ohcet je vsaj v treh ozirih podobna ter slična oni v Kani na Galilejskem. Tamkaj so bili krog mize zbrani sami odlični, da, najimenitnejši gostje, kar jih zmoreta nebo in zemlja. V naši rem-šniški Kani gledam in motrim najpremožnejše pose-» stnike gori do našega gospoda biirgermajstra. Ta Vam je prva podobnost med našo in galilejsko Kano< Druga je tej jednaka, to si posebno dobro zapomnite! Kanski ženin je bil uboga para. Kajti če bi bil bogatin, bi mu ne bilo zmanjkalo vina, Sedaj Vas pa vprašam: Kaj pa sta naša dva ženin in nevesta?. Pokimali mi boste vsi, da sta poštena, zdravih udov, a bolna na imetju in žepu od rojstva notri do današnje ohceti." Gostje so začeli po vrsti zapirati usta. tleskatf z jeziki in prisiljeno požirati sline. V glavah se Jim je že pobliskavalo, kam moli pes taco. Vendar so 5e bili tihi in mirni, zato sem nadaljeval: Dr. Laginja govori. Zastopnik istrskih Slovencev iu Hrvatov je govoril: Narod strada. Umira, Moški so v vojni. Ženske trpe. Veliko žensk in otrok so odvedli z doma. Naš ljud trpi neprimerno več kot drugi deli države. Prošnje in pritožbe stoletij so neuslišane. Pritisk u-radništva je vedno hujši. Razumete sedaj li naši krik S a lastni državi v okviru habsburške monarhije? Za-tevamo lastno državo, da si bomo svoje dohodke in izdatke določali sami v soglasju s presvitlim našim vladarjem, kjer nas ne bodo tlačili Nemci ali Madžari. (Živahno odobravanje in ploskanje.) In Bog, ki je pustil železo rasti, ni hotel nobenih sužnjev. Dr. Ravnlhar govori. Zastopnik ljubljanskega mesta je izvajal: Z Marklom se nočem nadalje baviti, ker je mož obreko-¡val. Da smo Jugoslovani polnovreden narod, to so dokazali naši vojaki na bojiščih, to smo s potoki kr-.vi zabilježili v knjigi zgodovine. Mi ne zahtevamo za vse, kar smo storili za državo, nobenega plačila, nobenega odlikovanja, mi hočemo le to, kar imajo Nemci že v obilici: svobodo, neodvisnost, samostojnost v narodnem oziru, enakopravnost pred zakonom in v javnem življenju. (Viharno odlobravanje in ploskanje.) Dr. Trešlč-Pavičlč govori. Dalmatinski poslanec dr. Trešič-Pavičič je govoril zelo kratko, vendar je vzbudil veliko pozornosti. Rekel je: Ker mi sedanji način, kako vlada postopa, ne nudi jamstva za to, če bi slikal na tem mestu po svoji najboljši vesti razmere v jugoslovanskih deželah, da bi se mojih parlamentaričnih govorov v te! zadevi pozneje Še enkrat ne inkriminovalo in bi se me spravilo na zatožno klop z zažuganjem smrtne kazni in ker so vrhutega govori v državnem zboru podvrženi strogi cenzuri, moram v tej velevažni politični razpravi opustiti svoj govor. Biankini govori. Drug dalmatinski poslanec Juraj Biankini je razpravljal o avstrijskem vprašanju ter rekel, da je hotela sedlanja vlada obnoviti Avstrijo z nemškim državnim jezikom. Sedanja vlada ne pozna avstrijskih zahtev. Dalmacija nujno potrebuje večjega dovoza živil. Pomanjkanje je veliko. Dr. Krek govori. Zastopnik kamniškega okraja dr. Krek je izvajal v svojem govoru: Ako ne nastopamo proti delovanju uradništva (birokratizem), bo propadla država, bo izginila dinastija, ne bomo prišli v Evropi do nobenega miru. -Uradništvo mora pod nadzorstvom državnega zbora služiti ljudstvu. (Živahno pritrjevanje.) Govor ministrskega predsednika je bil tako prazen, kakor še ni bil govor nobenega ministrskega predsednika dosedaj. Kot cilj svoje vlade je proglasil: 1. Nemški državni jezik in druge nemške zahteve; 2. plačujte davke; "8. sklenite nagodbo z Ogrsko, ne da bi vedeli, kakšna je ta nagodba, koliko bomo morali za Ogre plačevati. S temi točkami hoče v sedanjih časih, ko je vse polno drugih skrbi, vladati in državo voditi. Veliko svojo nezmožnost je Klam dokazal s tem. da v svojem govoru ni omenil glavne rane, ki nas sedaj vse boli. Ta rana je nezakonitost, s katero se postopa med vojsko. Ako bi povedal, da so se zgodile napake, a da je sedaj naša naloga, popraviti te napake in zakone spraviti sedaj in za bodočnost zopet v veljavo, bi cela državna zbornica v-zdihnila, kakor da ji kamen pade s srca. Te rane Klam niti ne vidi. Sklepam: Največja nesreča za Avstrijo, odkar imamo ustavo, je bil mož kot Sturgkh. Sedaj preti druga nesreča za našo domovino. Ta nesreča se imenuje Klam-Martinic. Gospoda moja! Ali ima državni zbor dovolj moči, da obrani domovino pred to nesrečo? (Živahno pritrjevanje in burno plo-skanje.)_ Naši poslanci v odsekih. V proračunski odsek so bili izvoljeni: dr. K o-rošec, Laginja, in dr. Pogačnik; v finančni odsek: dr. B e n k o v i č, Cingrija, Demšar in or. Ravnihar: v pravni odsek: Baljak in Rybar; v vojnogospodarski odsek: Dulibič, Jarc. Krek in Ravnihar. limetske zadeve. V sedanjem zasedanju so kmetski poslanci vseh strank že opetovano opozarjali vlado na razne krivice, ki se godijo kmetom z raznimi nepremišljenimi odredbami v sedanjem vojnem času. Naši slovenski poslanci so v tem oziru že vložili več predlogov in interpelacij in bodo v bodočih sejah še v posebnih govorih opozorili vlado, kako oblasti postopajo s kmeti pri raznovrstnem rekviriranju, vojnih dlajatvah i. t. d. Krščansko-socialni poslanec Stockler je očital vladi, da je napravila velik pogrešek, ko je kar na slepo rekvirirala razna živila, a se pri spravljanju rekviriranega blaga ni ozirala na strokovnjake, v-sled česar je mnogo živil šlo v izgubo. Vlada kliče v razne odbore večinoma bogate liferante, trgovce in mestne zastopnike, toda le malokedaj kmete-strokov-njake. Zato vsa zadeva glede preskrbo z živili ni na najboljši poti. Minister Hofer je hotel dati sladlkor za vkuhavanje sadja samo bogatim tovarnarjem, malim posestnikom pa ne. Uradniki, posebno davčni, so m-nenja, da je kmet napravil v sedlanji vojni tako velike dobičke kot milijonarji. A to so samo sumničenja in namigavanja meščanov. In kljub temu so kmetje razmeroma več vojnega posojila podpisali kot vojni lilerantje. Vse druge stanove se pridno oprošča od vojne službe, le kmeta, ki redi vse stanove, pa ne. Približno v enakem smislu je govoril v seji dne 13. junija kmetski poslanec Dam, ki se je posebno pritoževal o bobnečem ognju raznih odredb, naredb, razglasov, oklicev in enakih uradnih papirjev, ki prav mnogokrat napravijo samo nepotrebno razburjenje in zmešnjavo. Krščansko-socialni poslanec Hoher pa se je pritoževal, da se pri rekviriranju meri z dvojno mero. Avstrijski kmetje morajo vedno mnogo reč dati in za slabše cene kot ogrski. Ceh dr. Viškovsky je tudi krepko branil kmetski stan in je z dokazi navajal, kako so oblasti pri rekviriranju postopale z našimi kmeti. Mesto da bi kmet dobil priznanje za svoje veliko delo v sedanji vojski, se vsakojake nemogoče reči zahtevajo od njega, se ga šikanira in preganja kakor kakega zločinca. S takim postopanjem se pa kmetskega stanu ne bo pospeševalo. V 71 Osmi podpredsednik. «3Ti;-vr- - — * "V V seji dne 15. junija je bil za osmega podpced* sodnika, katerega določa nov državnozborskl poslov-1 nik, izvoljen Češki socialdemokrat Tusar z 209 glasovi. Predlogi In Interpelacije jugoslovanskih poslancev. Poleg že imenovanih so naši poslanci vložili Se sledeče predloge in interpelacije: R o š k a r zavoljo oproščen j a in dopustov za samostojne posestnike in rokodelce; Jarc in R o š k a r zavoljo vzuemirjajočih ias-nikarskih poročil o primernih cenah za vino; dr. JankoviČ zavoljo potrebnih zdravstvenih odredb zoper kužne bolezni in tuberkulozo; dr. Krek je interpeliral zavoljo pošte v Podlu-belju na Koroškem, ki ni hotela sprejeti slovenskih pošiljatev; „Dve sličnosti teh gostij v sv. deželi in pri nas sem Vam že zaupal, sedaj Vam bom pa zabil v uho in žep Še tretjo, najimenitnejšo in najvažnejšo. Ko je videl Zveličar v Kani, da je ženin od pet do glave pošten mož, a siromak brez kaplje vina, mu je po-mogel. Nikakor ni pripustil, da bi bil letal s praznimi vrči pri sosedih na posodo, sicer bi se bil zakopal v nepotrebne dolgove, ampak mu je napravil iz vode vino. Sam neskončno bogat, je podaril od svojega neizčrpljivega imetja nekaj tudi revnemu ženinu, ki je pokazal pri vsej revščini dobro sroe in ga povabil celo na svojo gostijo. Vas, zbrani gostje, nikakor ne smem primerjati Gospodu, ki je neskončno bogati in dobrotljivi Bog. A po njegovi podobi ustvarjeni, božja podoba ste tudi Vi. Vsi pa še imovito premožni od prvega do zadnjega. Tudi naša ženin in nevesta sta hvalevredni božji podobi. Finče in Ajta imata in hranita v svojih prsih, kot ženin in nevesta v Kani, dobro, prijateljem na stežaj odprto srce. ¡To svojo srčno dobroto sta dokazala javno s tem, da sta nas povabila tako mnogoštevilno na najlepšo veselico, na ohoetni dan. Ali bi ne bilo greh pred Bogom samim? Ali bi nas ne bi bilo lahko sram, da bi se ta dva po volji in srcu tako dobrotljiva človeka radi veselja, ki sta ga priredila nam na ljubo, našim želodcem v uteho, zakopala v dolgove, iz katerih bi se ne potegnila ves svoj živi dan. Zatorej Vas pa pozivam, zbrana družba, posnemajmo kot dobro v-neti kristjani Gospoda na galilejski ohceti vsaj deloma. Ne moremo spremeniti po njegovem zgledu vode v vino, lahko pa seže vsak izmed Vas v žep. Po-•vnajmo stroške te lepe, te nikdar zabne gostije! •■ az sam sem uboga kaplanska para, ki ne trga niti «-vojih hlač, pa plačam godbo in dam še ženinu 10 K na roko. Od Vas pač pričakujem, da boste segli Še bolj globoko in podarili od para vsaj po 20 K. Gostija bo poSteoo plačana, naše veselje šo večje, ker nas bo tolažilno božala vest, da se nismo gostili na tuje, siromašne troške, ampak na lastne!" Tako sem nehal, se vsedel in zvedavo motril poslušalce. Ze prvi očesni ošvig po zbrani družbi je me poučil, da je napravil moj govor, globok vtis, da mi je zasiguran popoln vspeh. In res! Med svati se je začelo gibanje in porivanje — odpirali so denarnice in FiČetu na roko so romali od vsakega para po desetak in še več. Ko je plačal vsak in je bil ženinov žep poln debelega denarja kot nikoli, odkar ga je rodila mati, je izbruhnil med povabljenci smeh in krohot. Nobeden se ni hudoval, ker sem jih tako na gladlko potegnil, ampak vsak je mi stiskal roko, češ: Tako modro nas še ni obliznil in omuznil nikdo kot kaplan in Plajt. Nato so še židane volje plesali, jedli, pili in kvantali do belega dne. 01> svitu zore so se porazle-zli med/ nabijanjem in ovilom godbe po hribih in po grabah vsak na svojo lastno stran. Ko si je Plajt opomogel od dosmrtni nezabne ohceti, mi je še zadovoljno javil, da je plačal celo gostijo in ostalo mu je Še 60 goldinarjev za eno teličko k priženjeni Ajtini kravi. Menil je še, da ima sedaj svojo streho, skupno mizo, jedno jezično družico po grabah življenja; a mir pred obrekljivimi jeziki, pred fajmoštrom, misijonarji in pred samim — Škofom. Te vrstice sem zabeležil Plajtu v spomin, ker ga že nekaj mesecev krije topla italijanska zemlja. Lastne strehe, skupne mize in z jezikom grizeče to-varišice se ni veselil dolgo. Svetovna vojna ga je presadila iz tega kraljestva jezika v vrt miru k Aj-tinem možu TonČu. Kaj pa drugič vdova Ajta? Gotovo še ima danes tople pete in plamteče srce, mogoče, da se še v tretjič vklene v zakonski jarem/ Vojni spomini (Januš Goleč.) IX. Boji v Karpatih. 21 dni smo* pretrpeli na istem mestu v gošii za Volčjo dolno. Sovražna artilerija in ledeno mrzli puh kolere, ki nas je tukaj prvič poljubljal na smrt noč in dan, sta razredila naše vrste, ki so se dvignile izmozga-no zmučene iz strelskih grab; krenili smo Že v tretje na višje povelje iz za nas nerazvidnih vzrokov na-zaj. Naš polk je obrnil kot zadnji sovražniku hrbet» Zavili smo brez nepotrebnih ovinkov v varno, edino rešilno ter pozneje tako zmagovito naročje Karpatov. Rusi nas niso podili, le kozaki so se nam tuin» tam približali; a bliskoma so izginili iz vidika po prvih strelih od naše strani. Ta tretji umik ni bil niti za tretjino podoben prvemu ali drugemu. Hodili smo v lepem vremenu, ne prehitro tirano, brez medsebojnega porivanja in čakanja na cestah. V sredino Karpatov smo se poglobili preko znanega, tolikanj v tej vojni opisovane-ga Dukla-prelaza. Ta velevažna soteska med Galicijo in Ogrsko nosi ime po mestecu Dukla, ki leži pri vhodu te globeli na gališki strani. Je prav majhno, neznatno mestece gališkega kroja. Ravno na kraje ob prelazu Dukla me priklepa nek spomin, ki ga hočem zaupati Javnosti. — Ko smo se umaknili iz Volčje dolne, sem jezdil grdo suholjavega kljuseta, ki je vsled slabe reje In revmatizma le za silo pokimovalo naprej. Radi konj-« ske bolezni in slabosti sem tesal več peš kot z žival« sko pomočjo. dr. Korošec v zadevi dozdevnih ugodnosti, ki jih je Avstrija priznala Ogrski v nagodbi; dr. Korogec zaradi postopanja vojaških in civilnih oblasti proti slovenskemu narodu za času vojske; dr. B e n k o v i 6 zavoljo podpore po uimi za brežiški okraj; dr. Ravnikar v zadevi kršenja narodne enakopravnosti pri razpisu službenega mesta pri osrednjem uradu za krmila za Štajersko. Naše žrtve za taoi Iz R e 6 i c e ob S a v i n j i se nam poroča: Pretresljiva in žalostna vest je zadela vrlo in krščansko družino Vlamovo. Dne 15. maja je sin Tona, zadet od laške granate, moral darovati svoje mlado življenje na oltar domovine. Bil je pobožen, ponižen in vzgleden mladenič. Vsi so ga spoštovali radi njegovega lepega vedenja. Njegov grob je tam ob dero Či, krvaveči Soči, njegova duša pa se raduje pri Njem, ki je „vstajenje in življenje', ¡.i nai do njegov plačnik, žalujočim domačim pa tolažnik. Z bojišča nam pišejo: Dne 1. junija je zadela sovražna granata priljubljenega tovariša 221etnega desetnika Antona Cepin. Doma je bil iz P i 1 š t a n-j a. Zal nam je vsem ostalim za vrlega mladega ,fan-ta, katerega krije zemlja. Ostalim dotaačim naše so-žalje! Cetovodja Jožef Prešiček, doma od Sv. Štefana; desetniki: Vuga Edvard iz Kalobja, Maček Janez iz Kozjega in Centrih Filip iz Prevorja. K Mariji Snežni je prišla žalostna vest, da je padel sin brat Ivan Mihelič dne 7. junija 1.1. in sicer na Monte Kaber pri Asiagu. Bil je težko ranjen v nogo in v roko tako, da mu je radi prevelikih ran iztekla kri in je mirno v Gospodu zaspal. V najlepšem cvetu svoje mladosti je moral darovati svoje življenje za domovino. Iz Poljčan se nam piše: Dne 11. t. m., ob 543. uri popoldne, je na laškem bojišču (Monte Ze-bio) laška granata uničila nadepolnega Lud. Sterk, absolviranega učiteljiščnika, blagega sina tukajšnje vrle rodbine Jožefa in Ane Sterk, posestnika in poštnega mojstra v pokoju. Kdor je rajnega poznal, jo ga moral vzljubiti; saj je bil vrl, krščanski in slovenski mladenič. Bodi mu laška žemljica lahka ! List za listom pada. Kdaj bo že enkrat konec? Crnovojnik Alojzij Vasle nam piše: Padelfle na italijanskem bojišču desetnik Josip Valenko, doma iz Dobrave pri Ptuju. Zadet je bil v glavo od sovražne strojne puške. Staršem naše najglobokejše sožalje! Franc Koban, doma iz Gornje Polskave, nam piše iz soške fronte: Dne 8. junija smo izgubili dobrega in zvestega tovariša Alojzija Cagran, doma iz S 1 a p š i n c e v pri Sv. Juriju ob S č a v n i c i. Bil je zadet od sovražne granate tako, da je v istem trenutku izdihnil svojo blago dušo. Bil je fant veselega značaja, pameten in pošten. Vsi smo ga radi i-meli Bog tolaži njegove starše! Vsem padlim slovenskim junakom nai sveti večna luč! Rame politične vesti» Ker Poljaki vstrajajo pri svojem sklepu, da ne marajo podpirati sedanje vlade in ker vlada v proračunskem odseku nima večine, je K 1 a m o v o ministrstvo dne 18. junija sklenilo, da odstopi. Cesar si je še pridržal odločitev. Na Dunaju se sedaj vrše neprestano pogajanja med vlado in raznimi otrankami, posebno s Poljaki, ki pa baje odločno v-straj: o pri svojem prvotnem sklepu. V tem so vse politične stranke edine, da državni zbor mora ostati ter se ne sme poslati domov, četudi vlada v njem nima večine. Naj se pa vpostavi druga vlada. Kako se bo stvar končno razvila, še ni znano. Listi ugibajo o tem, ali pride novo, nekako prehodno ministrstvo ali pa bo Klam preuredil in pomnožil svoje ministrstvo. Toliko je pa tudi gotovo, da imamo Slovani večino v državi in da se brez nas in preko nas ne more več vlaaati. Jugoslovanski klub, Cehi in Rusini so se pogovorili, da bodo postopali skupno ter ne bodo podr pirali nobenega podvzetja Klamove vlade; pač pa je treba, da parlament ohrani svojo zmožnost za delo. Starčevičeva stranka prava na Hrvatskem namerava skupno z dalmatinskimi in istrskimi pristaši pričeti izdajati v Zagrebu nov hrvatski dnevnik, ki bo širil misel jugoslovanske države v smislu izjave Jugoslovanskega kluba v državnem zboru in izjave Starčevičeve stranke prava v hrvatskem saboru. Hrvati se torej resno zavzemajo za združenje Jugoslovanov od Mure do Adrije v posebno državno tvorbo pod habsburškim vladarskim žezlom. O g r i že imajo novo ministrstvo. Ministrski predsednik grof Esterhazy je ministrstvo tako-le sestavil: Notranje ministrstvo: Bela Ugron, finančno ministrstvo: dr. Gustav Gratz, trgovsko ministrstvo: grof Bela Serenyi. naučno ministrstvo: grof Albert Apponyi, pravosodno ministrstvo: dr. Viljem Vaso-nyi, poljedelsko ministrstvo: Bela Mezossy, minister a latere: grof Teodor Batthyany, domobransko ministrstvo: podmaršal pl. Szurmay, minister za Hrvatsko: grof Aladar Zichy. Novi ministri so izvzeti iz vseh ogrskih strank. Glavna naloga novega ministrstva, Ix>, da dobi Ogrska nov volilni red, po katerem bo prišlo ljudstvo do večjih pravic. Grof Tisa se bo baje podal na fronto. Cesar ga je imenoval za polkovnika. Kaj je z mirom? O mirovnem gibanju se zadnji čas sliši zelo malo. Skoro nikjer ni opažati kakega resnega podvzetja za mir, dasiravno se je že ves svet z Nemci in Angleži vred naveličal nesmiselnega prelivanja krvi. Včerajšnji listi prinašajo poročilo, da je švicarski socialdemokrat in narodni svetnik Grimm, ki se sedaj mudi v Petrogradu, dobil od švicarskega zveznega svetnika Hofmana iz Švice brzojavno naroČilo, nai izroči ruski vladi mirovno ponudbo Nemčije. V tej ponudbi se poroča, da Nemčija ne bo pričela o-fenzive proti Rusiji, dasiravno je za njo pripravljena. dokler bo še dana možnost, da se z Rusijo lahke doseže sporazum. Nemčija želi skleniti z R u š i j o m i r, ki bi bil časten za obe državi. — Nemčija se baje hoče zavezati, da bo živela odslej z Rusijo v ožji trgovski in gospodarski zvezi in jo bo denarno podpirala pri popravi vojnih poškodb; ne bo se vmešavala v notranje ruske zadeve ter )e pripravljena, se prijateljsko pogoditi glede Poljske, Li-tavske in Kurlandije; vrniti hoče Rusiji zasedena ruska ozemlja, ako bo Rusija vrnila Avstriji zasedene dele Galicije in Bukovine. Hofman zatrjuje |v svoji brzojavki, da je prepričan, da bi Nemčija in njeni zavezniki takoj pričela z miroVnim pogajanjem, če to želijo zavezniki Rusije. Hofman opozarja na razne nemške uradne in poluradne izjave, iz katerih sledi, da Nemčija ne želi razširjenja ozemlja v to svrho, da se poveča ter da pomnoži svojo politično in gospodarsko moč. Ta brzojavka je bila od nepoklicane osebe zajeta in objavljena v štokholmskem socialdemokratič-nem glasilu. Posledica je bila, da je Hofman odlsto-pil kot švicarski zvezni svetnik. Kar se tiče mirovne pripravnosti v Rusiji, je ljudsko razpoloženje gotovo za, mir. A sedanja vlada in duma sta še vedno preveč pod vplivom Angležev. Duma je n. pr. v tajni seji dne 17. junija sklenila, da bi bil poseben mir in nedelavnost na fronti za Rusijo naravnost izdajstvo napram zaveznikom. Duma zahteva takojšnjo ofenzivo ruske armade. Razmere so v Rusiji trenotno tako žzaimotane, da je iz raznih poročil težko razbrati, kakšen je položaj. Mednarodna mirovna konferenca socialnih demokratov v Stokholmu tudi ne bo prinesla miru. — Med odposlanci raznih dežel vlada taka. needinost, kakor med Babilonci, ko so zidali svoj stolp. Francoski socialisti zahtevajo Alzacijo in Ix>tarinško za Francijo, nemški pa za Nemčijo. In tako je tudi glede na druge sporne točke. Needinost, ki vlada med odposlanci, se vidi tudi iz neprestanega prihajanja in odhajanja. Eni prihajajo v Stokholm, in drugi odhajajo. Severoameriški predsednik Wilson ie iaiel dne 14. junija na nekem zborovanju govor, v katerem je govoril zelo odločno preti Nemčiji in posebno slovesno povdarjal, da bo Amerika taiko dolgo in z vsemi svojimi silami podpirala Četverosporazum, dokler Nemčija, ki je glavni krivec sedanje vojske, ne bo popolnoma tepena in premagana. Vojskje ni krivo nemško ljudstvo, tudli ne Avstrija, ampak nemški mogotci, ki bi radi gospodovali celemu svetu. Miru ne bo poprej, dokler nemški militarizem in nemška gos-podstvažel.jnost ne bo poražena. Tako stoje razmere na svetu. Zvezda miru ne miglja še niti iz daleka ne. Vojskujoče se države se pripravljajo za novo zimsko vojno. Tako poročilo že prihaja iz Italije. Sledila bodo še druga poročila. In poročilo o miru?! Grčija v sovražnih verisrah. Odstopivši grški kralj Konštantin je odpotoval le dni skozi Italijo v Švico'. Novi kralj Aleksander 4e le vjetnik, oziroma suženj, četverosporazuma. Grški prekuouh Venizelos je te dni dospel v Atene, da zopet začne s svojim „delom" za se in za Četverosporazum. Grško vojaštvo mislijo porazdeliti v ¡Sn-rrailovo armado, katera je že zasedla celo Tesalijo, t. j. severovzhodno grško pokrajino. Italijani pa so zasedli Janino in celo vrsto drugih važnejših mest ob Otrantski morski ožini. Lahi nameravajo od tam prodirati dalje v osrčje Grčije in v Albanijo in iti še z večjimi četami Sarrailu pred Solunom na pomoč. Svoboda Grške je izgubljena. Italijansko bojišče. Na j u ž n o t i rjo 1 s k e m boiišču je o l 14. do 18. junija nastal odmor. Lahi so po prvih napadih v ozemlju „Sedem občin" sprevideli, da ne morejo naprej. Tn kakor vedno, kadar jim napadi niso uspeli, so se tudi tokrat izgovarjali s slabim vremorom. katero je baje krivo njih nevspehov. Medtem pa je Ka- doma pošiljal ojačenja, zlasti mnogo artilerije v prostor za Asiagom. Tako ojačena. jo italijanska šesta armada dne 18. junija v prostoru med reko Brento in Asiagom po temeljiti artilerijski predpripravi pričela napadati naše postojanke. Naši so popolnoma pripravljeni na odpor. Na K o r o š k e m in sicer pri gorovju Plocken in pri Predel ju so Italijani več dni močno napadali in tako preizkušali, ali so naše tamošnje postojanke dovolj močne ali ne, Toda naši branitelji Koroške so jih povsod krepko zavrnili. Na p r i m o r s k i fronti so se vršili znatni s-popadi samo na severnem delu te fronte, t. j. na gori Rombon. kjer so dne 17. t. m. oddelki bosansko-hercegovskega pešpolka št 4 vrgli sovražnika iz ne* kega njegovega opirališča in vjeli 30 mož. Na Italijanskem ni več vse prav v redu. Ljudstvo postaja vedno bolj nezadovoljno, ker še Kador* na ni predrl avstrijskih črt, pomanjkanje živil je pa vedno hujše. Pod pritiskom teh razmer je odstopilo nekaj ministrov, med njimi vojni in mornariški mi* nister. Slovenski junaki so branili, Sv. goro. K našemu poročilu v zadnjem „Slov. Gospod.", v katerem smo poročali, da so bili Bosanci, 87. in 47. pešpolk junaki Sv. gore, se nam iz bojišča še poroča: Za Sv. goro se niso borili samo imenovani polki, ampak tudi naš domači 26. črnovojniški pešpolk. Tretji bataljon tega (spodnještajerskega) polka se je posebno hrabro boril. Celih 12 dni je vstrajal v najhujšem ognju in je s protinapadom vrgel Lahe nazaj z gore. Slava našim hrabrim slovenskim junakom! Po soški bitki. (Izvirno poročilo.) Pri tej hudi deseti bitki je ob Soči vse nekako omamljeno; vse je tiho in mirno, le top za topom se še oglaša od sovražne strani. Bistra Soča še šum-Ija v svoji strugi. Zadnji mesec je bila reka videti prav žalostna. Preprežena je bila s kupi sovražnih mrličev. Ob strani Soče se razgrinja goli hrib, ki izgleda, kakor da bi ga nikdar ne bila prestopila človeška noga. Vrh te gore je stala krasna romarska cerkev, ki je bila znana po širokem svetu (Sv. gora). Na tisoče in tisoče ljudstva je hodilo na to goro. Slovesnosti, ki so se včasih tu obhajale, so popolnoma prenehale. Vse je spremenjeno v razvaline. Franc Sotošek iz Križ pri Podsredi. L 'HH Vjeti,^a kmalu zopet rešeni. er"" (Poročilo slovenskega vojaka, od Sv. gore.) S tovarišem sva bila ravno v začetku najhujšega meteža na Sv. gori, kamor je bil italijanski pritisk največji. Bilo je na večer dne 14. maja. Topništvo je nekolikg ponehalo. Pričeli so se Jjuti pehotni naskoki. Proti nam so jurišale vedno nove močne italijanske čete. Kar naenkrat pride sel s poročilom: Lah je predrl na nekaterih krajih našo črto! Prednje straže na vrhu Sv. gore so že v njegovih rokah. Nam se od začetka to poročilo ni zdelo kaj verjetno. Kar naenkrat pa slišimo zunaj pred duplino sovražne glasove: „Avanti, dentro de Caverna!" (Naprej v kaverno!) Sklenili smo, braniti se do zadnjega, in smo se tudi krepko postavili v bran. Topniški stotnik je sprevidel, da je naša bramba brez pomena, radi-iega smo se udali v našo usodto. Postali smo laški vjetniki. Lahko si mislite, dragi čitatelji, kaj občuti človek v takem položaju. Solze so nam silile v oči, ko sva se zmislila na, proteklost, posebno na tri leta trpljenja in zdaj . . . Ko sva se zmislila na starše, brate in sestre in na prijatelje in zdaj vjetnika, in Bog ve koliko časa ostaneva. Posebno hudo je nam prizadjalo nečloveško ravnanje sovražnika, ker je po roparsko z nastavljenim bodalom na prsa zahteval denar in druge vrednosti; tudi hrabrostnim kolajnam ni prizanesel izdajalski okrutnež. Lahi so se začeli posvetovati, proti lmteri strani bi nas odpeljali. Naravnost iz Sv. gore proti Soči jim ni ugajalo. ker jim je naše topništvo močno zaprlo vhod in odhod iz Sv. gore. .Sklenili so, da nas peljejo po grebenu proti (Dolini, ki leži na levo od Sv. gore. So menda mislili, da je že gotovo tudi zasedena od Lahov. Ali varali so se, kajti obdajal jo je železni zid in za zidom „zeleni hudiči", spodnještajerski slovenski fantje in možje. Pomikali smo se počasi navzdol z našimi neprijetnimi spremljevalci. Nismo pa še ao dobra prišli v dolino, kar naenkrat začujemo: ..Poglej jih polentarje, naše ženejo!" Ozremo se naokoli in vidimo v naše največje veselje, da je naša rešitev blizu. Tudi Lahi so spoznali! naenkrat, da so prišli v zanjko. Pokorno so oddali svoje orožje, a seveda tudi naše oropane stvari. Postali so naši vjetniki in mi zopet prosti soški bojevniki. Na drugih bojiiSttu Kakor kažejo znamenja, se na ruski fronti nekaj pripravlja. General Brusilov zbira in organizira za. fronto napadalne zbore, s katerimi bo ob ugodni priliki skušal na tem ali drugem kraju predreti našo i;i nemško fronto. Angleži, Francozi in Amerikanci so poslali, kakor zatrjujejo švicarska poročila, v Rusijo obilo vojnega gradiva. V Rusijo je tudi došlo že večje število angleških in francoskih častnikov. Priprave za napad se baje vršijo na celi 2000 km dolgi ironti od Severnega do Črnega morja. Na rumunskem bojišču neznatne praske v mol-davskem gorovju. Na m a o e d o n s k e m bojišču so Bolgari z nenadnim sunkom med reko Varcta,r in Bitoljem prisilili Sarrailovo armado, da se je morala umakniti iz levega brega reke Vardar. Bolgari so zasedli na tem ozemlju 11 vasi. Ob spodnjem toku reke Strume v dolini med jezeroma Butkovo in Tahino so pa Angleži in Francozi morali prepustiti Bolgarom 4 vasi. Sarrailova armada je zasedla skorodane celo rodovitno Tesalijo. ki je žitnica Grčije. Na francoskem bojišču na fronti v Flan-driji in zlasti pri Arrasu hudi artilerijski boji. V Šampanji so po hudem artilerijskem boju Francozi zasedli dele nemških postojank. Pariška poročila pravijo, da se bo na francoskem bojišču takoj pričela poletna ofenziva, kakor hitro bo Amerika poslala na bojišče zadostno število čet. Amerika je naznanila Norveški, da bo izvoz žita in živil iz Amerike na Norveško tako dolgo prepovedan, dokler ne bo Norveška napovedala Nemčiji vojsko. Nemški podmorski čolni so potopili v mesecu maju 8t>9.000 ton spvražne-ladjevja. Seno in slama leta 1917« Vlada je dne 14. junija nastavila za seno in slamo letošnje letine najvišje cene in je izdala glede prometa s senom in slamo natančnejše odredbe. Na •ritisk kmetskih zastopnikov se je posrečilo doseči. 0 v za 100 kg. Izdatke za žico ali drugo vezavo si še sme vsakdo posebej računati. Za Skope se sme računati 2 K več kol za drugo slamo, t. j. 12 K za 100 kg. Za dovoz sena in slame od Skednja do prevzemnega prostora (kraj. kjer se seno ali slama pre-Sa ali do kolodvora, kjer se naklada) sme prodajalec ali kak diru g voznik računati pri oddaljenosti o km I K, pri oddaljenosti 10 km 1 K 70 v in pri oddaljenosti več kot 10 km 2 K od meterskega, stota. Toliko si sme prodajalec računati tudi tedaj, če proda seno ali slamo kakemu zasebnemu odjemalcu. Nakupovanje in prodaja. Nakupovanje in prouajo .sena vodi deželni u-rad za promet s krmili, ki bo nastavil v posameznih krajih svoje krajevne nakupovalce. Osebe, ki so se že pred vojsko leta, 1914 pečale s trgovino s senom in slamo,naj se javijo pri tem uradu (Gradec, Burg-gasse št. 1). Ker je vlada seno in slamo zasegla, je prosta prodaja tega, blaga prepovedana. Prestopke bo kaznovalo okrajno glavarstvo z globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Kdor torej ima ž a svojo živino premalo sena ali slame, se naj obrne na svoj domač občinski urad in mora navesti, koliko sena ali slame bi rabil za svojo živino. Navede naj tudi posestnika, pri katerem bi dobil potrebno seno in slamo Dosedaj so se take prošnje vlagale pri okrajnih glavarstvih. Dodatno k tem podatkom se nam še poroča: Izšla je tudi nova naredba, ki zasega, seno in slamo letine 1917 na, podlagi zakona za vojne dajatve. Dajatve se bodo določile po množini pridelanega sena in .slame za vsako posamezno deželo posebej. Deželna vlada bo določila, koliko sena in slame sme vsak pridelovalec porabiti za, svojo živino. Deželno mesto za krmila ima seno pobirati in ga oddajati kamor bo potrebno. Uredba ho približno taka kot pri pobiranju žita ali pri dobavi klavne živine. Da se pobiranje ne izvrSi na škodo živinoreje, ima k temu pritegniti predvsem tudi kmetijske zadruge in društva. Vsakemu pridelovalcu se bo posebej predlpisalo, koliko ima oddati. To predpisovanje pa se ne sme ravnati le po višini pridelka, ampak se bo ozirati na številp živine, pač pa bo tudi vpoštevati druga krmila., ki jih i-majo posamezniki na razpolago. Za pravilno in pravočasno oddajo bodo skrbela županstva. Vsi, ki letos za-se ne pridelajo dovolj sena in slame, naj priglasijo primanjkljaj pri svojem županstvu najpozneje do 1. avgusta t. 1. Živinske krme bo letos zelo malo. Vsled tega moramo s senom in slamo skrajno previdno in varčno ravnati. Ako ne bo kmalu dežja, bo otava čisto izostala. Tudi slame bo izredno malo. Svetujemo, da se letos uporabi za živinsko krmo vsaka bilka. Kjer le morejo, naj pokosijo in uporabijo travo v gozdih in obcestnih robovih. Ce ne bo druga, bo, nasadnje tudi kislo seno moralo goveji živini nadomestiti sladko seno. katerega bo letos zelo malo. Vinogradno ve-ničje, mlada koruza, ki se izredči, mlado srebotje in razne druge gozdne rastline bodo letos posebno za kozo in konje v zimskem času dobrodošel krmski nadomestek. Bičje, rogozje in druge rastline ob ribnikih. plevel iz vinogradov in njiv. vse se naj uporabi za krmo živini. Tudi sadno listje je za silo dobro. IVdeiisfi«* novice. Duhovniška vest. C. g. Maks ASič. provizor pri Spodnji Sv. Kungoti, je prestavljen za prvega kaplana k Sv. Petru pri Radgoni. C. g. Franc Toplak, kaplan v Srediišču. je prestavljen v št. Ilj pod Turjakom. Letošnji novomašniki. Kot dopolnilo svoječas-nega poročila se nam poroča, da daruje č. g. Ivan Kljun prvo sv. mašo dne 8. julija v Ribnici na Dolenjskem in pridiguje mil. g. dr. Ivan Svetina, častni kanonik v Ljubljani; č. g. Ivan Verbanjšek pa dne 29. julija pri Sv. Križu na Murskem polju, in pridiguje vlč. g. dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja v Mariboru. Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču Šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za L letnik Šolskega leta 1917-18 v soboto, 30. junija, od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob dveh popoldne. C. kr. gimnazija v Maribora. S p r e j e ni 11 i izpiti za 1. razred bodočega ^šolskega leta se bodo vršili dne 2. j u 1 i j a od pol 10. ure dalje v sedanjem šolskem poslopju. Elizabetina cesta, št. 16. Učenci morajo priti točno ob navedeni uri. - Vpisovanje se vrši osebno dne 1. julija ob 10. tiri v ravnateljevi pisarni ali pa se naj pošljejo po pošti ravnateljstvu potrebne vpisne listine, t. j. krstni list in zadnje šolsko spričevalo; zgodi pa se to naj pravočasno, tako da bo imel ravnatelj vse listine vsaj 1. julija v rokah. Učenci, ki so bili po pošti vpisani, se oglasijo osebno še le k skušnji sami. V j e s e n i se bodo izpiti vršili dne 16. sept. Kateri zvonovi se bodo pustili P C. kr. deželni konzervatorski urad v Gradcu je dne 18. junija obvestil č. g. dr. Stegenšeka v Mariboru na njegovo vlogo glede oddaje cerkvenih zvonov, da se bo po poročilu ministrstva za uk in bogočastje vsaki cerkvi. ki nima umetniško- ali zgodovinsko-važnih zvonov. zazdaj pustil najmanjši zvon. Cesar odlikoval in obdaril slovenske starše. Iz Velike Nedelje se nam piše: Dne 13. t. m. se je vršila, v tukajšnji Soli redka slovesnost. G. okrajni glavar ptujski je pozval semkaj iz Sejanee (župnija Sv. Tomaž) veleposestnika Martina .lesih in njegovo ženo. da njima izroči najvišji cesarski dar: srebrno u-ro z vrezano začetnico cesarjevega iniena in krono, ter 500 K v denarju. V sobi I. razreda, s podobami presvitle cesarske dvojice ozaijšani, ob navzočnosti šolskih otrok in učiteljstva, slavljencev in enega si-na-invalida in hčere, g- oskrbnika nemškega viteškega reda. duhovništva, žandarmerije. občinskih zastopnikov Sejanee in Velike Nedelje in drugih odličnih gostov, je v kratkem in prisrčnem govoru g. o-krajni glavar omenil povod najvišje obdaritve: Ker sta slavljenca prispevala v obrambo cesarskega prestola in domovine sedem krepkih sinov-vojakov, ju tudi Njih Veličanstvo svitli cesar milostno obdari! Prisrčno jima čestita in poziva vse navzoče, da za-kličejo Njih Veličanstvu Karlu L trikratni ..živijo!". Do solz ginjena slavljenca se srčno zahvaljujeta v-sern dobrotnikom. G. župnik- opozarja, kako smo pri vseh ?eža,vah in grozotah svetovne vojske Se srečni avstrijski narodi, da imamo tako mladostno čilega, vsem dobrotljivega. za vse dobro neumorno delovnega in vsem pravičnega vladarja, in neizrekljivo milosrčno vladarico, za koja življenje in dobrobit moramo radi podvojiti svoje molitve ravno v sedanjih hudih časih. Ptujski okrajni zastoji. V seji dne 12. junija t. 1. se je ptujski okrajni zastop pečal z nagim listin in s „Stražo." Ni se upal uradno izjaviti, da bi bilo to. kar sta, naša lista očitala okrajnemu zasto-Pii, neresnično. Torej je tudi po okrajnem zastopu samem stvarno in uradno dokazano, dla smo pisali ! zgolj resnico. Kes je torej, da se je okrajni zastop | zavzemal za to, da se naj pri vojnih podporah imde-| želi postopa manj ugodno, po mestih pa ugodnejše, j Res je nadalje, dla je ptujski okrajni zastop v dopi-| sih na druge okrajne zastope se potegoval za zniža-| nje cen pri živini. In da bi bil očitek o galici neute-j meljen. je tem manj resnično, ker je okrajni zastop i v tej seji sklenil, da bo ostal tudi nadalje izjema-med | \semi štajerskimi okrajnimi zastopi ter bo tudi nadalje galico prodajal po 4 K za 1 kg. Zanimivo in obenem zabavno zabavno kajpada samo za tistega, ki mu ni treba galice tako drago plačevati je, zasledovati način, kako se je v tej seji račrunalo pri galici ter so se ji določale cene. Dočim more kozjanski okrajni zastop. ki mora plačevati najdražjo voz-nino od železnice, galico prodajati po 3 K 40 v, in celjski okrajni zastop pa celo po 3 K 35 v, je ptujski poročevalec o galici Maks Straschill preračuni!, dla bi se mogla, ga lica prodajati po 3 K 50 v. Ker pa je treba kriti stare, od okrajnega zastopa zagrešene izgube, bi 1 kg galice naj stal 3 K 75 v. Torej bi tisti, ki so galico plačali po 4 K, morali dobiti nazaj 25 v pri 1 kg. Načelnik Ornig. ki je zdaj \ Varaž-dinskih Toplicah, pa, je izrazil željo, da se ta svota ne plača posameznikom nazaj, marveč se naj pjorabi za zboljšanje „itak jako slabih cest." Tako je okrajni zastop ostal pri ceni 4 K. G. Ornigu so pasi al i brzojavni pozdrav, v katerem mu želijo skorajšnjega o-zdravljenja, „da more potem nanovo okrepčan Svoje izkušene moči v službi splošnosti; (kakšne splošnosti?!) postaviti." Glede na stvarno popolno utemeljene in popolnoma resnične očitke naših listov je pa okrajni zastop mnenja, da so ie hujskanja in Je preko njih šel na dnevni red. Nalše ljudstvo, o Lepi so gospodje lahko prepričani, pa bo preko njih in njihovega gospodarstva šlo k drugemu — boljšemu redu. Uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišča bodo: V pondeljek. dne 25. junija, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, v četrtek, dne 5. julija, pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in v pondeljek, dne 15. julijat pri Gornji Sv. Kungoti. Stranke, ki imajo kak opravek na sodniji. se lahko zglasijo na teh uradnih dnevih, da si prihranijo pot v mesto. Gospodarske mndce Popisovanje zemljišč. Ravno te dni se vrši natančno popisovanje vseh setev, nasadov itd. Oblasti naj pravočasno upoštevajo danaišnje breznpno stanje kmetskega posestnika: grozna suša preti uničiti fižol (kar ga še ni slana vzela), krompir, žjto se ne more razviti, travnike, zlasti pa senožeti po hribih so popolnoma uničeni, suhi. Sena se bo pridelalo tako pičlo, kakor menda Se nikoli ne. Sila in stiska narašča vsaki dan! \ovl vinski davek. Iz Savinjske doline se nam piše: štajerski deželni urad za vplačevanje užitnin-skega, davka je začetkom meseca junija t. 1. razposlal vinskim posestnikom plačilne naloge za novi vinski davek. Sliši se pa od več strani, da se ta urad ne ozira na dejansko napoved vina, ampak računa po sedaj Se neznanem ključu. Za primer: Podpisani A. J. sem priznal resnično zalogo svojega vina. to je namreč 224 1. Brez vsakega dokaza ali preiskovanja mi je imenovani urad poslal plačilni nalog za — 835 1 (beri: osemstopetintrideset 1)! Nek drug tukajšnji posestnik je priznal 50 1: davek so mu naložili za 1200 I! Seveda smo se takoj odločno pritožili. G. deželnega, odbornika dr. Verstovška prosimo pomoči v tej stvari! Trgovina z jajci prosta. Pomagalo je. da sme večkrat pisali v „Slov. Gospodarju", da je zasega in prisilna oddaja jajc velika nesmisel. Oblast je te dni razglasila, da je promet z jajci prost in si sme vsak svobodno jajca nakupovati. Cena ie določena prt kmetu ria 20 -22 v za 1 komad. To je daleč, daleč premalo v primeri s cenami za razne industrijske izdelke. Vprašamo samo. koliko dobička bodo imeli pri jajčji trgovini zopet razni jajčji bogataši kakor Him-ler. Supanz. Mattheis, Vogler itd. P Apna Se vedno ni! Iz Slovenskih goric se nam piše: Pomanjkanje apna je splošno. Še drugega 5-kropljenja ne bomo mogli opraviti, ker ni apna. Trgovci puavijo, da ga je vojaška oblast zasegla. V mirnem času smo si sami žgali apno z opeko vred. Danes pa je to nemogoče. Prosimo Kg. poslance, naj posredujejo pri merodajnih oblastih, da se nam da vsaj toliko apna. da bi ga imeli vsaj za škropljenje trt. Najbolje bi bilo, ako bi župani razdeljevali apno. Rekviriranje ajde v mlinih. Po mlinih rekvi-rirajo ajdo. Letos se je namreč pojavilo izredno veliko pomanjkanje ajde za seme. Radi tega se odvzame ajda. ki ie v mlinih. Vojno-žitno-prometni zavod v Gradcu pa je odredil, da. dobi vsakdo, komur se je v mlinu odvzela ajda. za isto ravno tisto količino rži ali pšenice. Kdor še ima doma kaj ajde, jo lahko zamenja za rž ali pšenico. Oglasiti se je treba pri o-krainem žitnem nadzorniku pri okrajnem glavarstvu. Razdelitev krnlia v Mariboru. Okrajno glavarstvo je poverilo peko in razdeljevanje kruha za mariborsko okolico Scherbaumu na Grajskem trgu. Po več ur daleč morajo sedaj hoditi ljudje v Maribor po kruh. Od vseh strani prihajajo: od Sv. Krifa, Sve-Čine,. Smartlna, Št. Tlja, Št. Jakoba, Slivnice, Ruš, i itd. Že na večer se nastavijo pred prodajalno in čakajo do 6. ure zjutraj. Vprašamo: Zakaj ne da gla-I varstvo pekom na deželi malo več moke? Ali pa za- kaj so raje ne da ljudem na deželi več moke za domači krtih ? Zakaj mora iti vse ravno skozi Soher-bauroove roke? to se pravi ljudstvo mučiti in naravnost delovati na tO, da. ljudje zapravijo več denarja m dragega časa. - Kakor izvemo, je okrajno glavarstvo včeraj odredilo, da se mora Scberbaumova trgovina odpreti že ob 5. uri zjutraj; napravile se Se bosta dve Scherbaumovi prodajalni: ena v Tegettho-fovi ulici in ena v Koroški ulici. Prebivalci iz Stu-denc. Pobrežja. Tezna. Radvanja in Razvanja, Pe-ker. Limbuša, Vrhovdola in H i strice pri Scherbau-mu ne bodo več dobili kruha. Glavarstvo svetuje, da se naj ljudje več ne zbiraio pred 5. uro zjutraj pred Scherbaumovo lii¿io. še enkrat svetujemo, naj glavarstvo da na zunanje občine več moke. pa nihče ne bo delal več Scherbaumu in mestni gospodi napotja. Radi razdelitve kruha in moke v Mariboru se nam ob sklepu uredništva poroča, da je glavarstvo dobilo zadnji čas od graškega vojno-žitno-prometnega zavoda tako skrčeno množino moke. da je popolnoma nemogoče zadostiti potrebam ljudstva v okraju. Kakor se nam od verodostojne strani zatrjuje, glavarstva ne zadeva krivda, da ni ne moke in ne kruha. Storili so se koraki, da se razmere zboljšajjo. Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so iz cele države prihajali protesti proti odredbi ministra H6-lerja, da se bo letos dal sladkor za vkuhavanje sta-dja samo bogatim tovarnarjem, je urad za ljudsko prehrano vendar spremonil svoje ljudstvu neprijazno stališče in je določil, da se mora dati 550 vagonov sladkorja za vkuhavanje sadja tudi manjšim posestnikom. Hmelj;, Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo nobenega popraševanja po tujem hmelju in so bile cene samo na papirju. Cene za les. Zveza dunajskih lesnih veletrgovin je sklenila, da ostanejo lesne cene, ki so bile že sklenjene v prejšnji dobi. še nadalje do preklica v veljavi Najvišje cene za Črešnje v Mariboru. Kot je razvidno iz sobotnega razglasa na uradni deski mariborskega magistrata, prodajajo na Rotovškem trgu v Mariboru črešnje 1 kg po 1 K 10 v. Raza® ILraj brez soLnca. Znano zdravilišče Hallstatt v Salzkanunergutu, ki ima nad 2000 prebivalcev, je ca vseh strani tako obkoljen v. visokimi gorami Krippenstein 2105 m, Rauher Kegel 1794 m, Firlatz 1933 m, Zvvčlferkogel 1978 m da njegovi prebivalci v zimskem času poldrugi mesec sploh ne vidijo solnca. Prebivalci ob jezeru pa so i elo tri mesece brez solnca. Svojo ženo prodal. Rezervist -lanoš Fekete v Debrečinu na Ogrskem je dobil večdnevni dopust. Domu prišedši je izvedel, da mu je postala njegova žena nezvesta. To ga je tako silno razkačilo. da je svojo ženo hudo pretepel in jo nato vrgel v skrinjo, katero je /. žreblji zabil. Podal se je nato k sosedom in prodal vse svoje pohištvo z dotično skrinjo v red. nakar je odšel nazaj v vojake. Ko so prišli sosedi po kupljeno pohištvo, so slišali v hiši klice na pomoč, in sicer iz zabite skrinje. Ko so skrinjo odprli, so našli v njej hudo kaznovano rezervistovo ženo. katero so spravili v bolnišnico, rezervista pa ovadili vojaškemu sodišču. Vojno zavarovanje. Opozarjamo cenjene ¿i t atelje na oglas c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotninskega sklada na 6. strani današnje številke. Kdor hoče dati svojim otrokom dobro doto, naj se obrne na okrajni urad za zavarovanje, Maribor, o-krajno glavarstvo. Ure. Opozarjamo čitatelje na inserat tvrdke I-van Konrad. Mmlmmmm poroiilar lajnovejâe avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 20. junija.. Italijansko bojišči4. Po 24urui artilerijski pripravi je včeraj zjutraj na gorski planoti „Sedem občin" začela napadati italijanska infanterija: napadi so bili izvršeni z velikimi silami, zlasti na severnem krilu na ozemlju gore Porno in na obmejnem grebenu. Naše čete so vse sovražne napore v zmagonosni obrambi izjalovile. Krajevni vspeh, ki je prinesel Italijanom na ozemlju Cima Dieci nekaj sto korakov ozemlja, jim je bil v protisunku večjidel zopet iztrgan. Oh Soči nič pomembnega. Vzhodno bojišče. Položaj nespremenjen. Južnovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Mes na maja p topljenih 869.000 ton. Meseca maja so P-čolni potopili /,a 809.000 ton trgovskih ladij. Od začetka vojske do sedaj pa skupno 3.665.000 ton. Poseben mir % Rus j > nemogoč. Dopisi. Maribor. Na zborovanju mariborskih trgovcev :n trgovskih uslužbencev dne 14. t. m. so sklenili, da bodo od 17. t. m. dalje do konca leta v Mariboru ob nedeljah in praznikih zaprte vse trgovine. Opozarjamo na to naše okoliško prebivalstvo, da si odslej naprej ne bo moglo ob nedeljah in praznikih v nobeni mariborski trgovini nakupiti svojih potrebščin. .Vlaribor. V Mlinski ulici je dne 17. t. m. umrl hišni posestnik Janez Koser. star 68 let. Rajni je bil vrl krščanski mož in zvest čitatelj našega lista. Pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni zastop je v s-kupini veleposestva volil z našo stranko. Bil je član Vincencijeve družbe v slovenski župniji. N. p. v m.! — Isti dan je tudi umrl gostilničar R. Schinko v Sodni j.ski ulici. Spodnja Sv. Kuugota. V nedeljo, dne 17. junija smo zanesli na miroavor k večnemu počitku mo-ža-poštenjaka stare slovenske korenine, Franca Bau-man. veleposestnika v Dobrenju. Rajni je bil eden najodličnejših in najsposobnejših mož vse župnije. Bil je več let župan, dolgoletni občinski svetovalec in član raznih drugih odborov. Rajni je bil strogo katoliškega prepričanja in zaveden Slovenec. Pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni zastop, ko je v veleposestvu Šlo za vsak glas, je Bauman trdno stal na naši strani in je pridobil kmetski stranki še več omahljivcev. Ril pa je tudi izhoren gospodar in po stari slovenski navadi prijazen in gostoljuben. Z rajnim Baumanom je padel zopet močen steber obmejnega slovenstva. Svetila vrlemu možu večna luč! Spoštovani rodbini pa naše odkrito sožalje! V Petrogradu se je vršil dne 18. junija splošni vojaško-delavski kongres. Minister Tzereteli je v svojem govoru povdarjal. da bo Rusija zasledovala mednarodno politiko, katera bo stremila za tem. da se prepreči prelomitev zveze z dosedanjimi ruskimi zavezniki. Minister zastopa načelo, da bi poseben mir z Nemčijo bil najslabši vspeh dosedanje borbe za splošni mir. Poseben mir je torej skoroda nemogoč. Tak mir bi potegnil Rusijo v novo vojsko na strani germanske zveze. Ruska vlada se trudi, da bi dosegla, revizijo dosedanjih pogodb med zavezniki. Ta revizija pa se ne bo nanašala na londonsko pogodbo. s katero so se zavezniki zavezali, da ne bodo sklepali nobenega posebnega miru. Minister Tzereteli je nato opravičeval agitatorično potovanje vojnega ministra Kerenskija, na fronti. Socialist Lenin je ostro napadal ministrstvo. Imenoval je Kerenski-jev oklic za novo rusko ofenzivo izdajstvo. Kerens-kij je nato očital Leninu, da pobratImstvo na. fronti, o katerem je govoril, ugaja željam nemškega generalnega štaba. Kerenskij je končno poročal o svojem potovanju na fronti. Govoril je o vtisih, ki jih je dobil na svojem potovanju, tako navdušeno, da mu je i-elo zborovanje, z izjemo Leninovih pristašev, navdušeno pritrjevalo. Kaj bo s Španijo? Angleški list ..Daily Telegraph" poroča iz Ri- ma : Vatikan je dobil iz Španije resna poročila. -Ljudstvo je zelo razburjeno radi hujskajočega gibanja med vojaštvom. Vedno bolj se pojavljajo znaki prekucije. Stališče novega ministrstva je zopet omajano. pričakovati je nove ministrske krize. Bati se je tudi. da izbruhne splošni štrajk. Pri isk na Norveško. Cetverosporazum je ustavil, kakor poroča ame-j ri.ški list „New-York-Times", pošiljanje žita na Nor-I ve.ško. Norveška baje ne bo dobila prej žita, dokler j ne bo ugovarjala proti nemškim napadom na norveško trgovsko mornarico, to se pravi, dokler ne bode pretrgala zvez z Nemčijo. Cesarjev brat se zaročil. Z dovoljenjem cesarja se je njegov brat nadvojvoda Maksimilijan zaročil s princesinjo FrančiŠko Hohenlnhe-Schillingslurst, hčerko prvega najvišjega dvornega mojstra princa Konrada Hohenlohe. Pogajanja s Poljaki. Ministrski predsednik grof Klam-Martinic je i-mel danes, dne 20. junija, predpoldne pogovore s Poljaki. Pogovori so trajali od 10. ure predpoldne do 1. ure popoldlne in so se popoldne po 4. uri nadaljevali. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. uri popoldne in ob S. uri zvečer v prostorih g. Pleiierja igri „Oh ta Polona" in „Ljubezen Marijinega otroka," Obenem bo tudi srečolov, čigar čisti dobiček jo namenjen oslepelim sloveuskošlajerskim vojakom. 1— Ker je namen tako blag, se vabi k prav obilni udeležbi ! Snioinik. Običajno opravilo na Smoluiku po PetroVem pri priljubljeni smolniški cerkvi«, posvečeni Devici Materi brez madeža spočeti, letos v sled sedanjih razmer in težkoč izostane. Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 12* junija smo spremili k večnemu počitku šiviljo Matildo Hobot iz Marijine družbe. Njena neozdravljiva bolezen sušica jo je zadrževala eno celo leto v postelji. V 25. letu ie končala svoje mlado življenje in mirno v Gospodu zaspala. N. p. v m.! Središče. Prolialkohofluo društvo ..Sveta vojska." ima v nedeljo, dne 24. junija, popoldne po večer-nicah. v društveni sobi svoj redni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda je na vsporedu trogovor in deklamaeije. člani in prijatelji treznosti so uljud-no vabljeni! Velika Nedelja. V soboto, dne 16. t. m., je pogorel posestnik na Hajdlu, Ivan Kukovec. Zaradi pomanjkanja, vode se ni moglo ničesar rešiti, razen živine. Kdo je povzročil požar, še ni znano. Revež je bil pred komaj štirimi leti enako nesrečen. Ptuj. Vsi, ki so podpisali pri kmetski posojilnici V. vojno posojilo, si naj pridejo Čimprej po dotič-ne listine. Sv. Vid pri Ptuju. Dne 19. junija je umrla v 34. letu svoje starosti gospa Betika Tombah, soproga tukajšnjega veleuglednega trgovca Davorina tTom-bah. Pogreb se ie vršil v četrtek, dne 21. junija, ob 5. uri popoldne. Blagi ženi svetila večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje! Konjice. Dne 1. junija je umrl v Konjicah J. Gajšek, čigar sin enoletni prostovoljec se nahaja na južnozahodnem bojišču. Dne 4 junija, pa smo spremili k večnemu počitku Marijo Napotnik iz Tepanja, po domače Smonovka. Dosegla je lepo starost 87 let. Bila je skrbna gospodinja in mati: njena globokover-nost in gorečnost v molitvi je bila znana daleč naokrog. Dajala je Bogu. kar je božjega, pa tudi cesarju je dala. dva sina, ki se zdaij borita v naši slavni armadi. N. v m. p.! Nižje lege naše župnije je letos oškodovala slana, ki je posebno veliko Škode napravila, na fižolu. Tudi toča je pred kratkim napravila nekoliko škode. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! Sv. Jurij ob južni žel. Že enkrat napovedana domoljubna svečanost s-e vrši gotovo in nepreklicno v nedeljo, dne 24. junija, ob 4. uri popoldne v dvorani Katoliškega doma. Na vsporedu je govor, deklama-rije, dve gledališki igri in petje. Skoraj ves čisti dobiček je namenjen za vojne pohabljenci, zato ste domačini in sosedje prijazno vabljeni. Galicija. Dne 15. junija je na Zavrhu požar u-ničil gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Polak, p. d. Cesarja. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zgorelo je: gospodarsko poslopje z že spravljeno krmo, dve preši, vinska posoda, zaloge jaholčniku, stroji in hkoro novi kozolec. Gospodar je mogel rešiti samo le živino. Ker leži Cesarjevo domovje na visokem jun-gerškem hribu, se pri tej strašni suši ni moglo ničesar odtrgati požrešnim plamenom. Rajhenburg. Na praznik Marijinega obiskovanja. dne 2. julija, obhaja naša nova lurška cerkev obletnico svojega posvečenja. Kakor vsako leto, Ijomo tudi letos ta dan slovesno praznovali. Kot priprava na to slovesnost bo tridnevnica, ki se začne dne 30. junija v. rano službo božjo. Vodili bodo to tridnevsi-co čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad ,Celjem. Vsa pobožnost se bo letos vršila v znamenju gorečih prošenj za zmago in časten mir. Bo torej prava vojna pobožnost, katere se bodo gotovo radi udeležili verniki od blizu in daleč, Ako bi bili čč. gg. dušni pastirji tako prijazni, da bi došli v onih dneh g svojimi verniki v procesijah v Rajhenburg, za kar bi jim bili posebno hvaležni, tedaj prosi župnijski urad za blagohotno naznanilo prihoda procesij. Na svidenje torej, častilci Marijini, ob omenjenih dneh v Slovanskem Lurdu! Evangeliji z razlago in opomini ter kratkim irfolitvenilcom so ravnokar izšli. Več glej inserat! Listnica uirednfitvi. Drami je: Dotične cene so za najboljšo živino. Komisija določa po kakovosti od „najvišje" c»ne navzdol, če »e Vam godi krivica, «e pritožite na živinsko vnovčevalnico (ravratelj Schneiter), Grade«, Stobenberggasse 3. III. — Jakcb Fekonja: Proti takia vojaškim predpisom se ial ne da nič ukreniti. — Podčetrtek: Žal, tako obširnih poročil ne moremo priobčiti, ker imamo zelo malo prostora. — Ôt. 11 j pri M igli n j a: Nova prošnja v tem ozira ne bo nié pomagala, ker podpora odgovarja tozadevnim predpisom Obrnite ie pa lahko na cesarskega namestnika za izredno podporo. — Ljnbne Takih ossbnih reči ne moramo priobčiti. Znamke Vam vračamo. — Z et aie: Namesto Vašega zadnjega depisa je bila bela lisa. — Ce Homo kaj izvedeli, Vam poročamo. Pozdrave I — Jožef Gajšek, Kamnik: Vaš spis je cenaara tako razmeiarila, da nima ne začetka, ne konca. — Janko Janšovec Take reči ne smemo objavljati. Posdravljeni ! — Sv. Be n e d i k t : se pri delitvi sladkornih kart res godijo take nerelnosti, imate pravico, Be pritožiti na prehranjevalni c rad mariborskega okrajnega glavarstva. Več dopisov in inseratov je radi pomanjkanja prostora moralo izostati. Loterijske številke. Trst, due 1». jnnija 1917. 15 89 71 39 20 Dnnaj, dnt 1«. jnnija 1*17. 27 11 14 61 S Zanesljivo se pošlje od tovarne |>enCillaIVtO" torie od 1 do 25 konjskih sil, ležeče ali stoječe. Konstrukcija BencitHokOlltO-bili od 1 do 16 konjskih sil, ležeče in stoječe. Konstrukcija Motorji z» SUrOVO Olje od 8 do BO konjskih sil. LO&QITI&" bile na surovo olje od 8 do bo konjskih sil, posebej pripravne za mlatilnice, ugodne cene, daljše jamstvo za gornje stroje. A* B. C. HotorensesellicHaft m. b. H. Dunstj, V., Franzensgasse 12, telefon 7143 brzojavni naslov: Ruhrwerke, Dunaj, Tovarna Guntramsdorf pri Dunaju, telef. 13. brzojavni naslov: Motorenfabrik Guntramsdorf. PRODAM 2 ksnja, 1 koleselj, 1 mizarski voz. — KUPUJEM hrastove, bukove ia borove prage (švelerje . Frane Drobaič, Laiki trg, 8p. Štaj. 508 Žapni nrad Sv. Petra in Pavla na Ptuju sprejme z 1. jnlijem spretnega roežnarja. Oglasila na minoritski župni urad v Ptu;n. 505 Fant 17 let star zmožen slovenščine in italijanščine, ki je bil kot vajenec v trgovini svoj h staršev 2 Isti, ž-li stoja učna leta izpopolniti v kaki trgovini na Slo- , venskem. Naslov: J. Četmelj, p. j Oven pri Ljutomeru, Št«j. 808 I IRTOSJ I za težko vprego kupi, Matija Obran, Maribor, Fisehergasse j št. 9. Iščem poštene in ne uboge starše brez otrok, da imajo svojo hišo in malo grunta. Da bi vzeli 12 let starega dečka za tvojega, oče bi plačeval po 20 kron mesečno do smrti in deček bo imel 8000 K dote. Pogodba bi se naročila sod-nijsko za resne ponudbe se prosi pošljejo se na cpravništvo pod .Skrbni starši". Armadne ure zapestnice natančno regulirano in repatirane. Nikel ali jeklo K 25—, 80 -, 85"—; z radiom svetlobno ploščo K 30'—, 35 — 40 -; ure s vlačao zapestnico K 60'—, 60'—; 14 kar. zlate ure z vla-čno zapestnico K 130-—, 160'—. 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaf. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v MOSTU it. 1491 (Brfcz), Češko. Glavni cenik zastonj in poštnino prosto. Pridnega in izurjenega pomagača, sprejme proti dobremu plačilu Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi p. Slivnica pri Mariboru. Lape kmttake kolese in oprava za 2 konja se po ceni proda. Naslov: Roškar, Poberž, Fraaštaa-dnerstr. 52, Maribor. Minoritski samostan v Ptuju sprejme spretnega, vojaščine prostoga ia farja. Lahko je tudi za nadzorstvo sposoben invalid. Ravno-tam se sprejme tudi pri i«d vrtnar, vešč vsacega vitnaiskega dela. 504 Kupim ia plačam takoj posestva, na katerem se redi 3—5 glav živine. Arondirano ima prednost. Blaž Zakrsjšek, posestnik Lončarjev dol, p. Sevnica. 502 Pet let Btar konj (žrebec) se proda. Jožef Pulko, Sv. Jani na Drav. polja. 611 Lepa krava, močno breja, se takoj proda. (Širnem alska pasma.) Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Zrkovce štev. 10. 506 JURIJ JDTERSCMIG aabmá »HHar i*t $»te*Uar r ni si t nt* h v Brandisgasse št. 8 Pomotnika za izdelovanje pohištva takej sprejme Anton Viher, mizarski mojster. Maribor, Hengssse 4 402 se priporoča slavnemu občinstvu, da mi poveri vsa déla moje Btro-ke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 263 NaWajtezeiiSCa! Kupujejo in se dobro plačajo raznovrstna zrSIl^a, dobro posušena v gene! in ne na solncu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudotf Starovainlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 882 HISa na Teznu pri Mariboru, no-vozid&na s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt Gena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 248 Kupim KISLO ZELJE vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na dom prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgovec Maribor, Tegethof-ova ulica. 288 Enonadstropna hiša z dvojnim stanovanjem v sredini mesta se takoj proda. Vpraša se: g. Strsn-š»V, Schmidplatz 6 Mirib. r. U.i posebno učitelji in tudi drugi se pod ugodnimi pogoji in dobri plači sprejmejo takoj kot nabiralci-zastopniki za zavarovanje oimega poselila V c. kr. avstrijskega in vdovskega sklada. Pismene poaudfce in vprašanja na okrajni odbor tegf» sklada v Mariboru, c. kr. okrajno glavarstvo, II. nadstropje, vrata št. 26. Proda as po ceni enonadstropna hi i a z gospodarskim poslepjem v trgu, z lepim posestvom, 5 njiv, 8 travniki in gozd. V hiši je bils poprej dobro idoča trgovina in pekarija. Proda se z vso pripravo. Več se izve pri g. Ivan Bauman, posestnik v trgu Studenice pri Poljčanah. 478 Opozarjam Vas perice na dobro pralno milo s katerim lahko z malim trudom osn&šite vsako perilo. 1 kg stane K 6 60. Torej prosim poskusite! Alojs Močnik, Rotov-ška ulica št. 20. Celje. 507 Kupci pozor 1 Na prodaj je lepo posestvo, katero obstoji iz njiv, travnikov, goše in velik sadonos-nik krave in svinje in vse kar stoji in leti. Vsega skupaj je 12 oralov. Na lepi solnčni legi, 20 minnt od mesta Slov. Bistrica. Več se izve pri g. Antonu Cilen-šek, posestnik v Framu št 1. 500 K Vam plačam, ako moj za tirolec koreni:; „Ria-Balsam" Vaša kurja očesa, bradarice in trdo kožo v treh dneh brez bolečin ne odstrani. Cena i lončka z jamstvom vred K 175, 8 lončki K 4 50, 6 lončtov K 7'60. Na stotine zahvalnih pisem. Ke-meny, Košice (Kassa) 1, Postfach 12/889. (Ogrsko). (Br. 1) "GOBE lepo posušene kupim tudi letos * vsaki množini. V prvi vrsti zla-htne Klobanjf «H hr»v-ie potem leslike 1.1. A. Prosim Bušitl in ponuditi samo take vrste pravih gob, ki jih poznate kot «žitne. — Rudolf Starovainlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 881 Več pomo&nikov sprejme takoj J. G. Repič, strojno mizarstvo, Polzela, Štajersko. Hrana in stano-vaaje v hiši. 479 Na proda] novo zidane eno in d »o nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad proste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, obrestujejo se do 7 7o, »« prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Mariboru Mozartstrasse št. 29. 4?4 30 K plačam tistemu, ki meni pieskrki nataačae podatke, kdo je nkradei mojih II kokoil v noči »d 16—18 jonija ua mojem posestvu v Št. llju v Slov. gor. it. 35. Jos. Dn-feir, Maribor, Viktrinjhofgusie. VBih vrst lesa za kurjavo "ENE tudi na štoru takoj kupi E. Wesiak, Maribor, Tegethofova ulica štev. 19. 494 Lepo posestvo na prodaj, tri četrt ure od Maribora, okoli 6 oralov. Poglfda se lahko samo ob nedeljah. Vpraša se v Maribora, Mlinska ulica št. 26. II. nadstr. duri št. 18 Strd7rned)7 čehelni vosek, vinski kamer?, kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Ponudbe naj se pošiljajo na JOS. bEREC, t govec, Maribor, Tegeihof-ova ul 57. 498 Pet Skatelj za okna, dobroohran-jena ia popolnoma kompletna; velika omara-ledenica; večja skupina steklenic, cd vina borleau, šampanjca, literske steklenice i. t. d.; celotni veliki zaboji; razne tirobnsrije se proda po u- god ¡i ceni. Vpraia se pri g. Aleksander aijdlil, Maribor, Gosposka ulica št 46. 487 HiSa z lepim vrtom je v Studencih pri Sv. Jožefu pri Mariboru na prodaj, Feldsti.isse št. 10. 493 ---------! Mizarski učeneo se takoj sprejme J s celotno oskrbo. Ivan Pichler, • mizarski mojster, Maribor, Reiser- ¡ strasse št. 26. 492 \ Pristne lasne kite j Etp. tri delne, kratke vrvice, 60 cm dolge komad po K 8-tO n n n n n » n n rt n » »24 8 komade lasne mreže K 2't0 Vzorec las zadostuje. Primerne poštne pošiljatve: Emil Mares, Maribor o(D. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 495 AutomatiMfc zs pedgau» 5 fc Š 80 v., za mili 4 K. j V eni noéi se a* ■ * lovi p» 40 miši • Nobeno vreme ne vpliva in se sam«' ■ uredijo Lovilnisa za kuhinjske ia- ¡ ielke „Rapid" polovi na tisoče • luželk v eni noči, K 5'70. Lovilec i muh „Nova" K 2'80 kom. Povsod » najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. 8e pošilja proti povzetje. i Poštnina 80 vin. Razpošiljalnica Tiatner, Dunaj II1./72. Neuling-pass» št. 28. (1 LaailO; Konjak, Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več stoletij znan kot najboljše sredstvo za dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo 8e steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 12let starega konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjaka, čudeodobro uspevajoče sredstvo za vdr^njenje pri trganju v členkih 4 pol-1 i trste steklenice 32 K. Prodaje se tudi vino od 56 litrov naprej. Beli rizling ia rdeči bur^andec liter po 8 K 60 v. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič f ri Konjicah, Štajersko. (1 Kienr.) P OLETNE- CEVUE z močnimi lesenimi podpUti pošilja v vseh velikostih : 25—26—27 . . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . . K 7.30 34—35—36 . K 8.70 37—38—39 . . K 9.70 40 41 —42 . . K 10.45 43—44- 45 . . K 11.50 iz Dunaja po povzetju čevljarska hiša Dunaj XIV., Secbshanserstr. M/tt Ceaiki o vojnih čevljih zastonj. liiib Stare cape in cunje 514 kupuje po visokih cenah vsako množino JANKO ARTH AN, Št. Jur. ob juž. žel. GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! J)okler bo kaj «aloge, dam od svoje preostalo zaloge POSBEBRN1H Ideal"-? (to so dobro posrebmjene žlice iz dobre kovin s) in najfiaeje ponikljane jeklene jedilne oprave za < idno nizke cene: 509 ¡2 kosov posre&rnjer.ih „IdcaC-JsklenU; žlic K ¡850 12 „ „ „ -kavlnih „ K I0-— 12 parav najflneje ponikljanih jedilnih oprav (nož in vilice, dvoja do K 2—) * 24'— _ _ Pošilja'»? proti-povietjn :»ll pa denar naprej Poitnli 80 v. immk HISA TTNTNER M^ iii'72 Pojasnila v vojaških zadevah daje brezplačno vsaki dan od 8~9 dr. A. Klemenčič v pisarni dr. Leščnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. 601 Vposiano. Zavarovalni oddelek c. kr. avstrijskega Vojaškega-vdovskega in sirotinskega sklada Gradec, Franzensplatz 2, 3. nadstr. Najboljšo in najcenejšo družinsko oskrb nuds zavarovanje vojnega posojila. Vsak, kdor misli na svojo bodočnost, bi maral za svojo ženo in otroke skrbeti in XI. vojno posojilo potom podpisali zavarovanj a-vojnega Nikdar se ne bo več dobila tako ugodna pri^ lika za oskrbovanje družine. Radi tega naj nihče ne zamudi. Zavarovanje stane, ako traja: letno, polletno, četrtletno 15 let .... K 49 — K 25 — K 12 75 20 let .... K 35 — K 17.85 K 910 mesečno tedensko 15 let........K 4 30 K 105 20 let........K 310 K 075 Ta premija se zniža polagoma do 5. leta pri zavarovanju na 15 let letno polletno četrtletno do.....K 47 25 K 2410 K 12 28 mesečno tedensko do.........K 417 pri zavarovanju na 20 let letno polletno do ..... K 33 96 K 17 32 mesečno do.........K 2 99 in ne sme tudi v naslednjih letih prekoračiti po slednjega zneska. K 101 četrtletno K 8 83 tedensko K 072 Pojasnila in priglase pri zavarovalnem oddelku c. kr. voj. vdovskega in sirotinskega sklada, GRADEC, Franzensplatz 2, pri vseh nabiralnicah za šolsko vpisovanje, pri f nglo-avstrijski banki, Joanneumring 3, Gradec, pri Češki Unionbanki, Giadec, Hans Sacfasgasse 7, pri c. kr. priv. Splošni prometni banki Gradec, Bis-markplatz 3, pri glavnem zastopu življenskega zavarovanja Krakovske vzajemnice zavarovalne družbe, Gradec, Rech-bauerstrasse 17/11., pri Splošnem graškem samopomožnem društvu Kai- serfeldgasse 21, Gradec in pri okrajnem uradu za zavarovanje, Mariborr C. KR. OKRAJNO GLAVARSTVO H. nadstropje vrata št. 26. ti Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica v MARIBORU ::SPREJEMA PRIJAVE ZA:: VL VOJNO POSOJILO raed uradnimi urami. POSOJILNICA V MARIBORU (NARODfil DOM) sprejema prijave za Vi. vo bo posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. Kmečka hranilnica in posojilnica y ptuju, (minoritski samostan) sprejema prifave za VI. VOJNO POSOJILO vsak delavnik med uradnimi urami. Slovenci, Slovenke f Podpisujte VOJNO POSOJILO 6 pri dom ai ill denarnih zavodih. Krapinske- Toplice m P"1?- r nawmah?* (Hrvatsto) FoJmbU* la eenlki breiplaino. Razglas. tllSšg' ti^ms Drugi gospodinjski tečaj za kmetska dekleta,se začne dne 23. julija in bode trajal do 21. oktobra. ProSnje naj se pošljejo do 30. junija podpisanemu ravnateljstvu. Istim naj se priloži: domovnica, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti in šolsko «pričevalo; za prosta mesta je potreben tudi izkaz o premoženjskih razmerah. §i§ Za oddati je 10 prostih mest, plačujoče učenke pa plačajo 100 K za cel tečaj in sicer takoj pri 471 Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v št. Jurju ob juž. železn. KOSE! KOSE! Kdor hoče imeti KOSO s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo^celi dan, naj se obrne na tvrdkoj J. Kraiovic, v Žalcu katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelsko! orodje«j£in jih je tudi več tisoč že razpečala. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik "na zahtevo brezplačno. Najnižje cene. igtiso KOSE! K< )SE! $em€n isnesljivo kaljiva knpajte samo pri tvrdki Ravnikar-Celje. '*« primer: deteljno seme, peso Mamat, rdečo in ramer.o, ■:as:ično 'fr»vino seme, vrtno ia cvetlično po najnižjih dnevnih cenah- in\ošfna esenca I Z eno steklenico moštne esence za 11 K lahko pripravit« 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo nradno dovoljenje. Dobiva sesamo v medicinah» d rože'ij i Mak. Wolfram, Maribor, Gosposka nlica 33. 888 za svinje. Cena 1 steklenice le K 120. O dobrem učinke vanja teh kapljic imam mnogo priznalnih ia po« ivalnih pisem F, PrilH, mestna lekarna „pri 9. kr. orla" Maribor, Glavni trg št. 15, Zahvala.! Najprvo ae Vam lepo zahvalim za to risokocenjeno zdravilo proti rdečici. Odkar rabim to zdravilo, !e aisem imel nobene Škode pri srinjah. Iz drugih krajev slišim pritožbe: Meni so vse Brinje proč t Mnogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron za zdravila. Priporočam vsem svinjerejcem, naj bi rabili to cenjeno zdravilo. Se enkrat se Vam lepo z&hvaJim in prosim, pošljite mi spet 12 steklenic. Velespoštovaajem Ivan Skorjam, p. d. Temel, Srednja vas, p. Rada, Koroiko. POZOR! POZORI GOSPODARJI Čas košnje je tu! Pišite takoj po »Gorenjsko koso«, katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarin. Izdelana je iz srebrso-jeklene ko vire, tako, da lahko kosi z njo vsaka žensk <. Dobi se samo: v „Prvi Gorenjski razpošiljali' Ivan Savnik, Kranj. Cenik^a lOOO slikami zastonj! Dolgosti in cene »Gorenjske kose so: cm 50 55 60 65 70 75 Pest. 5- 5V2, 6- 6% 7— 7% K 3.50,3.70,3.90,4.10,430,4.50, cm 80 85 90 95 pesti 8— 8V2 9— 9 Vž K 4.70, 4.90, 520, 5.50. Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom. !1 K, boljši K 1.50. «a* čevlji z lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi * kožnhovine. Št. 26—28 K 14-— „ 29—34 K 17'—. „ 35—38 K 20-—. „ 39—41 K !23wv „ 42—46 K 26-—. Pošiljanje po poŠti Povzetje. Zamenjava dovoljena Poštnina in stroški posipanja do 5 kg 1 K 40 v M. Schram, Maribor ob D, 8i GOSPOSKA ULICA. MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vso zgodovinsko važna predmete, osobito vojne spomine Pri večjem naročilu se dobi popust! * KUPIM m po na.jyišji dnevni oeni vsako množino bo-rovnlo (örnio), rdeöik malin in örnih malin, (robidnio, ostrožnio). Prosim, da se mi takoj sporočijo kraji, kjer bi nabiralci veöjo množino tega blaga skupaj spravili. Rudolf StBrO* vainik, eksport gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko. Nedeljski in prazniSki evangeliji Z RAZLAGO !N OPOMINI. Našim hrabrim vojakom posvetil dr. M« Sl&vit. Pr°f- bogoslovja. Založba kn. šk. lav. or~ dinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski Ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane 50 vinarjev, naroča se pa pri prečast. |(n. Šk. lavaoHnskem ordinftrlafu v Mariboru ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. PB Pjn.%ospodom|kmetovalcem ua7n&njam, da sprejmem naročila na vsakovrstne! i It vt KMETIJSKE STROJE kakor: pluge, brane, kultivatorje, sejaine in kosilne stroje, stroje za obračanje sena, grablje. vitle, bencinove in plinove motorje, mlatilnice za ročni in pogon s silo, slamoreznice, reporeziice, parilne kotle., počrnjene brzoparilnike, žitne čistilne mline, grozdne in sočivne preše in mline, naprave ra vodnjake itd. — Priporočam nujne nabave ker bo v kmetijskih strojih pozneje najbrž pomanjkanj« in višja cena! Cenikov ne morem razpošiljati vsled pomanjkanja istih, pač pa pošljem sl:ke in cene zahtevanih strojev cenjenim reflektantom poštnine prosto bkoj! Poštna dopisnica zadostuje. Priporočam se z odličnim spoštovanjem IVAN HAjri^Y, Maribor 11. Kokoélnekova ulica 32. O. « VABIIO na ilcibčtii zbor, Hranilnice m p< gojilnice v Laškem i reg. sad. i nem. zaveso., ki se bo vršil v nedeljo,* dne 1. julija 1917 ob 9 uri predpoldan | v spraševalni dvorani v nadžupnišču na Laškem, j ________DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. B. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti in predlogi. f. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. »u ....... NACELSTVO. Tesarski mojster m poaji Jož*1 'Nekrrp,, Maribor» Hoaarf-efcti blin it. 59 -e pii?.cro*a cenj občinstvu m deželi in v most* ga vsakovrstna dela Teleion št. 16/VIII, Mfiiber Špecerijska in kolonijalna trgovina ipBEp? • - m inan Ravnikar, Na ieiieifl! iCelle Naznani V tuuradni razglas z dne 26. maja t. 1., štev. 16540 se je vrinila pisovna pomota a. Lovi krajnih občin, Ledinek, Malna, Ihova, Srednji Gašteraj, Ragoznica se ne dražijo dne 20 junija, am^nk dne 22 junija t. I b. Lovi krajnih občin, Spodnji Gašteraj, Žikarci, Žice, Selce, Smolinci se ne dražijo dne 22. junija, ampak dne 25. junija f. 8» Vsi drugi podatki zgoraj navedenega razglasa so veljavni. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor. Kmetovalci! za gnojenje v jeseni naročite takoj 40% kalijevo sol! ;Cena K 2280 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naročilom treba poslati vreče! Razpošilja se po povzetju, najmanj 100 kg Vinko Vabil, veletržec, Žalec, Južnoštajersko.j 5!-Za odstotke garancija! Postrežba solidna! kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob Vino in sadjevec vsako množino §gUpi M OSET P- Gultanj Koroško. Na žetjo pridem tudi sam poskusiti in k točenju. Kupim tudi prazne Steklenice od kisle vode. 457 (s-.-- ■ v- V*.: :: Pm s!qt. razpošiljalnica STetoinmiH sretejefleniti:: z znamko dvojni z: orel z me£em = KOS katere so is najboljšega, najvlačnejšega jekla, lahke, na las tank« izdelane najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, «9 tople priporočaj Za vsak komad se garantira. Pri naročila 10 komadov, se doda en komad zastonj, kmetovalci 1 ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zahtevajte endkaCŠSiHi.&e} Edina zaloga: Ad. Geissa nasl VIKTOR PILIH, Zale«, v Savinjski dolini. « i naj lm potrebni udiM ? Vsled vojske tudi molitvenikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in drugih potrebščin. Mo-iitvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh ni več. Zdaj pa se bhžajo birme in botri bodo iskali molitvenike za svoie birmance Kje si jih naj naročijo? Priporočamo, da se naj naši čitatel,i radi raelitvemkov vedno cbrnejo na Tiskarno SV. Cirila V Hgrfboru, ^ še ima na razpolago dledeče molitvenske v raanih vezavah, vse z zlato obrezo ¡n s poltnino vred po pri-stavljenih censh: k. Za otroke: 1. Otroška pobožnost po K 0.85, 2. Sv. Angei varih po K 1'—; 3. Jezus, prijatelj otrok po K 1-—; 4. Čežčena Marija po K 110; 160; 1 70: 5. V nebesa hočem po K 1—; 1-10; 6. Rajski glasovi po K 170; 1-80; 2-50; 2'80; 2-90; 7. Pridi sv. Duh po K 1-70. B. Za odrasle: 1. Marija varhinja nedolžnosti po K 170; 2-30; 2 40; 2 80; 2. Marija Kraljica po K 2 60; 2 80; 2.90; 3 20; 3. Pobožni Kristjan po K 170; 190. O. Za odrasle z velikimi črkami: 1. Sv. nra po K 1*70; 190; 2 Tolažba nebeška po K 2 90; 3 - ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo po K 1-70; 190; 4 Gospod usiiši mejo molitev po K 180; 2 50; 2 80; 5. Mali duhovni zaklad po K 2--; 2 20; 2 60; 2 80. HRASTOV LES, DEBELI predaja Kmetijska zadruga NA CVEPU PRI LJUTOMERU. 499 Ë' ■ - - - 5 ; fe^SSíS--» ■■WHÜ Kostanjev les in smrekov« ukor)« kupi vsako sanežino po najvišjih cenah S ,ipi§; Vrelko, i Prit - : flUrlber, Cvetlic/;* ulica Ifev. 8, »s © repop W»uie Ifiewina Pol» Maribor, Koroška cesta 20. Umetna gnojila prodaje Zadruga v Kačah. «» ilnica in posojilni 3»«f|i«tr©»eBa sadrug® s ■iifs=eim\\w< fiogi; oi natisi, n jii mm>s h 4°lo. Za nalaganje denarja po pošti bo n» raspoh. gopo-foioice c. kr. postne braniloice o« Dunaju Bi 92.465. Eentni davek plačaj8 Eadrug» »kimi. članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemijeknjižno izpeljava izvršuje posojilnica sama brezplačno stranka plača le koleke. vsak delavnik od 9 d» 12 ure dopoldne. 16 iv^ür „Hotel Beli *ol r. Oreška (cesaba Viljeme) cesta št. 9. 3IHÉI 1 Kmečka ——iiw'i'WI i'Wii1 iMBMfe-' refíi sirova nia ísdruga z neomejeno zavexo. Uradne ure ■t vnko sredo, vsak petek in vsak sejni.ski dan od S