glasilo predilnice litija 5r$^3«3S3HKW«! bb^črdtrcd±rdija±LrHjir cl^-t-rr,-! -t-rr-H i -roi 1 -rH-j -j roj 1 j OBVEŠČEVALEC leto iv LITIJA, 1963 ST. 8—9 REKORDNA V LETU 1963 PROIZVODNJA PROIZVODNJA SUKALNICE PO MESECIH V LETO 196? V letu 1963 smo zabeležili izredne uspehe v proizvodnih enotah, saj smo dosegli v predilnici preko 4000 ton enojne preje medtem, ko je sukalnica pro-•zvedla 691 ton sukane in previte preje. Tudi pomožna Proizvodna enota stročnarna je proizvedla 298 ton stroč-nic. kar je za 4°/o več kot je dosegla v predhodnem obdobju. Doseženi proizvodni uspeh je pripisati veli-bemu trudu celotnega kolektiva. Med letom so se pojavljale precejšnje težave zaradi pomanjkanja surovin-pega sortimcnla in redne dobave, poleg tega pa je bil tudi bombaž izredno slabe kvalitete, kar je imelo močan ^uraz na proizvodnjo določenih številk. Slaba surovina Je povzročila, da je produkcija na vretensko uro iz •ueseca v mesec nazadovala. Ker bi padec tonaže po-utenil porast stroškov v kg preje obenem pa tudi veliko Povpraševanje po preji, je bilo potrebno uvajati nadurno delo, da se nadoknadi izpad, ki je nastal zaradi slabe kvalitete in zadovolje potrebe kupcev. Poleg tega Jo v lanskem letu stopila v ospredje tudi kvaliteta izdelkov. Kupci so zahtevali kvalitetno robo, ki pa smo Jo le stežka dosegali. Zato je bil tudi povzet ukrep, da znižajo brzine strojev in poostri kontrola izdelkov, jbo>r je le na ta način bilo mogoče doseči zaželjcno kva-•itcto oz. zmanjšati odstotek deformiranih kopsev. . ruga okolnost, ki je tudi vplivala na doseženo proizvodnjo, so nove zmogljivosti prstančnih strojev, ki ' uiu jih dali v pogon v II. polovici leta 1963, kajti brez I uc bi mogli doseči tako visoke proizvodnje. Tudi •inska predvidevanja smo močno prekoračili, saj •naša indeks, ki kaže izvršitev plana delovne skupnosti v primerjavi a proizvodnjo v letu 1962 predilnice 103,8, v odnosu na lanskoletno obdobje pa se je proizvodnja povečala za 3 */ti pri skoraj isti povprečni številki. Delovna skupnost sukalnicc pa je zaradi novih kapacitet in na kraju leta 1962 izvedene rekonstrukcije povečala proizvodnjo v odnosu na lansko leto za 81,8 •/. medtem, ko je plansko obveznost prekoračila za 3,2 °/o. Delovna skupnost stročnarne pa je plansko obveznost prekoračila za 4 "/o. * K PROIZVODNJA PREDILNICE PO MESECIH V LETO 1963 v primerjav 1 a pralrvodnjo v letu 1962 PROIZVODNJA stročrarns PO MESECIH v letu 1963 v primerjavi p proizvodnjo v letu 1962 Delavski svet je počastil občinski praznik Podpredsednik okrajne skupščine, tov. Tone Koprivnikar daje v obratovanje nov križno-previjalni stroj Dne 21. decembra 1963 je bilo v podjetju slavnostno zasedanje delavskega sveta v počastitev občinskega praznika. /• Zasedanja so se kot gostje udeležili še podpredsednik Okrajne skupščine tov. Tone Koprivnikar, predsednik Občinske skupščine tov. Stane Pungerčar, sekretar Občanskega komiteja ZK tov. Jože Dernovšek im predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Martin Arhnaver. Predsednik DS tov. Niko Stamatovski je v svojem govoru najprej opisal junaški boj borcev druge grupe odredov, ki je bil 24. decembra 1941 na Tisju, v katerem je naš sovražnik imel velike izgube. Ta dan predstavlja za litijsko področje začetek oborožene vstaje. V drugem delu svojega izvajanja se je dotaknil razvoja naše tovarne od prvih povojnih let do danes. Takoj po vojni so bile vložene vse sile za usposobitev opustošenega strojnega parka za začetek obratovanja. Velike težave so bile s tehničnim kadrom, ker se veliko ljudi ni vrnilo iz borbe in taborišč. Strojni park je bil dotrajan, po drugi' strani pa tudi nesmotrno razporejen. Treba je bilo izvršiti rekonstrukcijo. Do danes je bilo vloženih preko 900 milj. din za obnovo in modernizacijo strojnega parka. Naložbe in vlaganja v investicije še nadaljujemo, nadaljni razvoj podjetja pa smo začrtali s 7-letnim perspektivnim programom za razvoj podjetja. Svečanosti ob občinskem prazniku v letošnjem letu je dodal naš kolektiv še en uspeh — dosežena je bila planirana proizvodna planska obveznost za leto 1963; prav tako je bila na ta dan že presežena planirana količina prodaje za leto 1963. Ob koncu slavnostnega zasedanja je predsednik DS zaželel, da bi samoupravni organi še nadalje uspešno sodelovali pri reševanju problemov podjetja in komune. Po končani seji je tov. Koprivnikar, podpredsednik Okrajne skupščine svečano dal v obratovanje 2 previ-jalna stroja »Savio« v novi sukalniti. Udeleženci slavnostnega zasedanja so se nato udeležili slavnostne seje Občinske skupšine Litija v počastitev praznika litijske komune. M. K. Letna konferenca Osnovne organizacije ZK Dne 3. oktobra jc bila v Predilnici Litija letna konferenca Osnovne organizacije Zveze komunistov. Poleg članov ZK so bili na konferenci navzoči tudi predstavniki družbenih organizacij v podjetju in nekateri vodilni uslužbenci. Poročilo o delu organizacije je podal njen sekretar tov. Andrej Kralj. V poročilu je bil podan pregled dela Osnovne organizacije, ter smernice za nadaljnc delo. V svojem izvajanju je ugotavljal, da so predlogi in napotila na raznih konferencah dali našim članom pobude za vztrajne akcije za odstanjevanje slabosti, ki jih ugotavljamo v našem družbeno-političnem življenju in gospodarstvu, predvsem pa v vrstah komunistov. Ugotavljamo lahko, da je bil vpliv kumunistov na ekonomske procese večji kot kdaj v preteklosti. To delo komunistov pa sc ni odražalo v vmešavanju v samoupravne organe, temveč so ti na sestankih grup in sekretariata podrobno razpravljali o proizvodni problematiki in o določenih problemih s tega področja zavzemali svoja stališča. Uspešnemu delu komunistov so pripomogli dobro pripravljeni sestanki. Od zadnje konference jc bilo sprejetih v organizacijo 7 članov, predvsem mladih in upamo, da jc z njimi pridobila organizacija prizadevne člane. V prihodnjem obdobju namerava organizacija posvetiti kadrovanju še večjo pozornost, še posebno disciplini v organizaciji. Pregled dela organizacij v podjetju je pokazal, da edino Sindikalna podružnica aktivno dela. Njeno delo se jc precej usmerilo v reševanje gospodarskih vprašanj, pokazala pa je premalo sodelovanja v raznih družbeno političnih akcijah. Manjka tudi njihovih pobud pri sestavljanju internih pravilnikov v podjetju, kjer sc obravnavajo pravice in dolžnosti proizvajalcev. V ostalih dveh organizacijah, t. j. v mladinski in Društvu inženirjev in tehnikov tekstilcev, pa vlada popolno mrtvilo. Mladina si je pred tednom izbrala novo vodstvo in od njega pričakujemo večjo dejavnost, posebno še, ker smo sprejeli v preteklih mesecih precej Nova osemletka v Šmartnem pri Litiji. Sola je bila slovesno odprta ob občinskem prazniku, dne 22. 12. 1963 iu se imenuje po narodnem heroju Francu Rozmanu-Stanetu Sekretar osnovne organizacije ZK, tov. Kralj Andrej med podajanjem poročila •JJladih ljudi v podjetje in se bo s tem povečalo število lanov. Nerazumljiva pa je nedelavnost podružnice ruštva inženirjev in tehnikov v podjetju. Sestava Članstva je sorazmero mlada, to so predvsem strokovni aadri, ki imajo na razpolago zelo široke možnosti za *zbiro svojega delovanja in bi lahko prispevali k poži-•ivi razprav o raznih strokovnih vprašanjih, pa tudi v Jjružbneno-političncm delu. V tem društvu bodo mo-i"ali predvsem komunisti pričeti z delom in tako pri-‘cgniti ostale. O kritikarstvu v organizaciji je bilo rečeno, da posamezniki še vedno kritizirajo na nepravih mestih in b nepravem času, ne poslužujejo pa se možnosti iz-azanja svojega mišljenja in stališč na sestankih poli-•, nih organizacij in samoupravnih organov, kjer bi lla lahko ta kritika koristna. ^ Preteklem obdobju je prišlo na gospodarskem °dročju do bistvenih sprememb. Skupščina je sprejela pd.';ecj7jilc sindikalne podružnice, tov. Franci Borišek ,ned drugim diskutiral o delu članov ZK v sindikalni organizaciji pomembne ukrepe, ki postavljajo kolektive še pred večjo odgovornost. S predpisi je bila spremenjena delitev dohodka, kolektivom pa je prepuščeno, da sami odločajo o razporeditvi ostanka čistega dohodka. S tem pa se postavlja pred proizvajalca, še posebno pred komunista veliko večja odgovornost za uspeh lastnega delovnega kolektiva. Tudi Osnovno organizacijo čakajo pri tem zahtevne naloge. Člane, ki jim gospodarska vprašanja niso dovolj poznana, je treba na preprost način poučiti o osnovah gospodarjenja, kajti le na ta način sc bodo lahko aktivno vključevali v reševanje gospodarskih vprašanj. Poročilo je obravnavalo tudi gospodarjenje v letošnjem letu. Prikazana je bila težka situacija pri nabavi bombaža in pa njegove povišane cene, ki so \plivalc v precejšnji meri na ustvarjeni čisti dohodek. Zaradi slabe kvalitete surovin je bila prizadeta tudi višina proizvodje, produktivnost dela, in kvaliteta. Na situacijo bombaža na tržišču podjetje ni moglo kaj dosti vplivati. Organi upravljanja so zato skušali nadoknaditi posledice zaradi slabe surovine z raznimi ukrepi kot so: večja preračunljivost pri sestavi mešanic za proizvodjo, prizadevanje za višjo produktivnost dela in pažnjo za kvalitetnejše izdelke, ter poostritev kontrole nad končnimi izdelki. Iz poročila je bilo razvidno tudi, da so komunisti razpravljali o stalnem naraščanju stroškov v podjetju in spremljali težko finančno stanje, ki nastaja zaradi zviševanja stroškov. Razprave so imele namen seznaniti komuniste s položajem v podjetju, da bi vzroke pravilno razumeli, skušali najti rešitve in svoja stališča iznašali na organih samoupravljanja in med kolektivom. Premajhna akivnost komunistov se je pokazala pri sodelovanju za ureditev nekaterih problemov, ki so nastali pri nagrajevanju. Komunisti bi morali dati pobudo, da bi se v ta namen sklicale delovne skupnosti, kjer bi sc reševale pomanjkljivosti. Večkrat so se nepravilnosti obravnavale na nepravilnih mestih in tako povzročale nezadovoljstvo. V preteklem obdobju smo sicer napravili določen korak v decentralizaciji samoupravljanja v podjetju, nismo pa dokončno določili vloge in pomena delovnih skupnosti. Komunisti bi morali dajati pobude za reševanje določenih problemov na teh organih in tako spodbujali tudi ostale proizvajalce. Naloga organizacije je tudi, da sistematično vzgaja svoje kadre in jih pripravlja za vodstvena mesta v organe upravljanja in tako zagotovi njihovo uspešno delovanje. V razpravi je tov. Malis povedal, da je bilo v zadnjem času sprejeto v naš kolektiv precej mlade delovne sile, ki jo bomo pritegnili k delu v organizaciji. Seveda pa si morajo najprej urediti osnovne življenjske pogoje, nato sc bodo lažje vključevali v aktivno delo. Naloga organizacije bo zaenkrat v tem, da bo pomagala novosprejetim, da sc bodo vživeli v novo okolje in pravočasno pričela s pravilno družbeno-politično vzgojo. Tov. Mirtič je v razpravi poudaril, da morajo naši člani zavzemati določena ckonomsko-politična stališča o gospodarjenju v podjetju, jih prenašati v oddelke in z njimi nastopati v organih upravljanja. Le s skupnim sodelovanjem pri reševanju gospodarskih vprašanj bomo lahko našli najboljše rešitve za nadaljnje gospodarjenje in razvoj podjetja. Prav bi bilo, da bi komunisti aktivno sodelovali p.i razpravah o osnutku statuta in s svojimi mnenji pomagali v tem dalekosežnem aktu opredeliti mesto našega proizvajalca v delovni organizaciji. Glede kritikarstva je mnenja, da sc naši proizvajalci premalo poslužujejo sestankov organov upravljanja in organizacij za izražanje mnenj in naj bi to v bodoče s pravilnimi vzgledi pokazali predvsem komunisti. Finančni položaj, ki je nastal v podjetju in smo zaradi njega pristopili k splošni štednji, postavlja pred vse člane kolektiva, posebno pa še pred komuniste, vso odgovornost. Tov. Raplova je diskutirala o slabi aktivnosti nekaterih članov ZK pri akciji za posojilo Skopju, ker bi morali Ic-ti z vzgledi dokazati svojo pripravljenost za pomoč bratski republiki. Tov. Bizjak Leon je bil mnenja, da bi sc morale zadolžitve članov ZK enakomerneje razporediti, tako so nekateri člani preveč obremenjeni s funkcijami, nekateri, mogoče pripravljeni delati, pa nimajo zadolžitev. Tov. Ankon je diskutiral o vlogi medsebojnih odnosov članov kolektiva. Poudaril je, da kljub raznim zunanjim neprilikam, ki plivajo na neugodno poslovanje, proizvajalci lahko sami vplivamo na dobro počutje posameznika v delovni organizaciji. Novo sprejetim mladim ljudem je treba nuditi priložnost, da se bodo čimprej usposobili in jih pravilno vzgajali, da bodo lahko postali res dobri člani kolektiva. Tov. Demovšek, sekretar Obč. komiteja ZK, je poudaril da ni sedaj naloga komunistov le, da toliko aktivno posegajo v gospodarsko politične dogodke, temveč, da ostale proizvajalce vzgajajo zgolj s prepričevanjem, kar seveda sloni predvsem na dobrih vzgledih. Mnenja je, da je treba delo organizacije popestriti, včasih manjka demokratičnosti. Bolje je, da se nekdo oglasi z nepravilnim stališčem, kot pa da molči. K delu je treba pritegniti tudi tehnično inteligenco, ker njihovega delovanja pogrešamo predvsem na vzgojnem področju. Volitve tovarniškega sekretariata so bile javne. Soglasno je bil izvoljen nov sekretariat v naslednjem sestavu: Lea Rapl, Andrej Kralj, Leon Bizjak, Vojko Bizjak, Milan Majcen, Mirko Lovše in Marija Stolica. Za sekretarja pa je bil ponovno izvoljen tov. Andrej Kralj. Novemu vodstvu želimo pri nadaljnjem delu veliko uspehov. Delo delavskega sveta 9. oktobra 1963 Doseganje plana v septembru in v devetih mesecih 1963 DS je razpravljal o poročilu o doseganju plana v mesecu septembru in za devetmesečno obdobje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Največji problem v septembru je bila slaba surovina odn. slaba dobava surovin. Zaradi slabe kvalitete surovin je bilo tudi precej reklamacij. Sukalnica dela z novimi kapacitetami in proizvaja veliko več kot preteklo leto. V tem oddelku bo še potrebno ojačati strojne kapacitete, saj sukalnica predela veliko defektne preje, ki bi jo sicer težko prodali in je v tem pogledu sukalnica absolutno rentabilna. Sprejet plan za oktober 1963 Sprejet je bil plan enojne preje za 241 800 kg in sukane preje za 73 850 kg pri povprečni številki Nm 37. V tem mesecu smo prejeli v predelavo tudi nekatera sintetična vlakna kot leacril, terlenko in cupramo. Dapolitvc k Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov za zboljšanje kvalitete izdelkov DS je potrdil te dopolnitve in uvedel merila, s ka-terilmi bi ugotavljali v proizvodnji kvalitetno delo in merila, s katerimi bi v obliki penal — denarnih kazni, uvajali sankcije za povzročeno škodo. DS je razpravljal po poročilu o službenem potovanju v tujino Po sklepu upravnega odbora z dne 28. 8. 1963 so potovali v Zapadno Nemčijo Jože Mirtič-direktor, Maks Senica-pomočnik direktorja in Iztok Zorn-vodja organizacijskega oddelka. V času od 28. 9. do 5. 10. 1963 so si ogledali razstavo tekstilnih strojev v Hannovru in obiskali) razne firme, ki izdelujejo tekstilne stroje in naprave. Obiskali so tudi firmo Hans Fischer v Avgsburgu. Tovarna bi nam morala dobaviti odpihovalne naprave. Do sedaj pa je dobavila samo vodilne šine in transformatorje, ni pa dobavila krožečih ventilatorjev. Zaradi tega je uvozno podjetje Teko Ljubljana, katerega predstavnik je bil med dogovori prisoten, že pokrenilo, da se firmo toži. Razpisana štipendija na Medicinski fakulteti DS je razpisal 1 štipendijo na Medicinski fakulteti, oddelek za stomatologijo. Po predpisanem roku za prijave štipendij, je komisija za štipendije že predlagala izbiro štipendista upravnemu odboru. 29. oktobra 1963 DS je potrdil periodični obračun za III. tromesečje 1963 V tem obdobju so se precej povišali poslovni stroški. Močno so se povečali stroški za osnovno surovino — bombaž, saj znaša povišanje pri kg 13,8 din ali 40 milijonov dinarjev, kar je nemalo vplivalo na višino ustvarjenega dohodka. Nekateri poslovni stroški pa so bili zvišani zavestno. Tako predvsem za investicijsko vzdrževanje, amortizacija, obresti od poslovnega sklada in obresti od kreditov. Zaradi teh povečanih stroškov je bilo v III. tromesečju potrebno kritje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov iz rezervnega sklada. Splošen slab uspeh v tekstilni industriji je povzročil, da so pristojni organi začeli razpravljati o podražitvi preje. Zaradi podražitve preje pa se ne bi smeli podražiti tudi končni tekstilni proizvodi na tržišču. Izdelan je bil predlog, da bi se podražila enojna preja za 5 %>, sukana za 7 %, tkalnicam pa nja bi se znižal prometni davek od končnih proizvodov za 2 */». DS je potrdil tudi periodični obračun za III. tromesečje za lO-obrate. O obračunu je razpravljala tudi komisija za družbeno prehrano, ki je tudi odobrila odpis inventurnih razlik, primanjkljajev in kala in je vse to potrdil tudi DS. Pregledan zaključni račun za podjetje, IO-obrate in Počitniški dom. V septembru 1963 je Služba družbenega knjigovodstva pri NB v Ljubljani pregledala zaključne račune in jih potrdila brez popravkov. Razprava o statutu Statut podjetja je v glavnem izdelan. Komisija bo izvršila še redakcijo, nato pa bo dan statut v razpravo celotnemu kolektivu. Na teh razpravah bodo člani kolektiva lahko dajali še razne pripombe, za katere bodo smalrali, da bi jih bilo potrebno vnesti v najvažnejši akt gospodarske organizacije. O statutu bodo razpravljale delovne skupnosti, sindikat ter ostale organizacije v podjetju. Najetje kratkoročnega kredita za nabavo surovin DS je odobril najetje kratkoročnega kredita pri Komunalni banki Ljubljana v višini 180 milijonov din. Rok vračila je 3 mesece s 7,5 "/o obrestno mero. Nakup 4 sukalnih strojev DS je odobril nakup 4 sukalnih strojev »Savio« iz Italije v skupni vrednosti ca. 24 milijonov lir. Posamezen stroj ima 333 vreten in približno za Va višjo produkcijo od sedanjih sukalnih strojev. Pregled obolenj in zdravstvenega stanja zaposlenih Pri skrbi za zdravje zaposlenih sodelujeta ih se dopolnjujeta zdravstvena služba in higiensko-tehnično varstvo v podjetju. Poleg obolenj, ki zajemajo vse prebivalstvo, se nekatera obolenja pogosteje pojavljajo pri gotovih poklicih ali delu. Ker človek preživi približno tretjino časa na delovnem mestu, moramo skrbeti za zdrave delovne pogoje, zaščito pred nezgodami, za zgodnje odkrivanje poklicnih obolenj, opazovati ps.ho-fi-zično kondicijo, tempo dela, odmere, odnose med delavci, preventivno pregledovati in pošiljati ogrožene na okrevanje. Pri analiziranju zdravstvenega stanja v prvih 9 mesecih leta 1963 (glej priloženo tabelo I.) lahko ugotovimo naslednje v primerjavi s preteklim letom. 1. močno so se zmanjšala obolenja dihal, (skoraj za polovico; predvidoma bo 1000 izgubljenih delovnih dni manj kot v prejšnjem letu.) V Zdravstvenem domu smo opazili, da praktično obolenj gripe med zaposie-nimi ni bilo. Težko je reči, ali je to uspeh cepljenja (ki ščiti v 80 %>), ker tudi na splošno ni bilo v naši republiki epidemije gripe v večjem obsegu. Opaziti pa je, da so obolevali predvsem tisti, ki niso bili cepljeni) in se vozijo na delo v Ljubljano. Morda je dolgo, suho in ostro vreme pozimi, ko nil bilo pogostih menjav južnega in hladnega vremena tudi zmanjšalo število prehladnih obolenj. 2. V primerjavi s prejšnjim letom je naraslo število (prebavnih obolenj) in motenj (približno za četrt no). Kje lahko iščemo vzroke? Neredna prehrana, prehitro zaužiti obroki, pomanjkljivo zobovje, preutrujenost, ka- Zadnje cepljenje proti gripi je zajelo skoraj celotni delovni kolektiv Na sliki; dr. Alenka Dolanc pri vbrizgavanju cepiva v nos lorično, vitaminsko in kakovostno ih enolična hrana vplivajo na prebavila. Opažamo tudi sezonsko povečanje prebavnih motenj, posebno v sezoni sadja in trgatve. Seveda ima tudi higienska priprava obrokov in čiščenja sadja velik pomen. Pozdraviti je treba uvedbo toplega obroka med .delom. 3. Nekoliko je povečano tudi število obolenj kosti, sklepov in mišic. Narava samega dela v Predilnici terja gibanje, obremenjevanje stopal, mišic rok m hrbta. Preurejene klimatske naprave in odsuanitev prekomernega prepiha bodo zagotovo vplivale na zmanjšanje prenladnin in miš.čnih obolenj. Največ izgubljenih delovnih dni odpade ravno na ta obolenja. 4. Približno za četrtino je večje število obolenj živčevja in duševnih motenj. Veliko je tudi število izgubljamo uciovinh dni, ce jin primerjamo z drug.rm uoo-lenji. Število duševnih motenj (večinoma lažje narave) narašča iz leta v leto. Porast opažajo v vseh hitro se razvijajočih državah. V Predilnici je pretežno ženska delovna sila. Zena je danes preobremenjena z delom. Poieg poklicnega, opravlja v večini primerov še vse domače delo. Poleg materinstva, vzgoje otrok, gospo-d.njsiva ji ostane za počitek premalo časa. Cenas.anejo na katenkolem področju problemi, se velikokrat pojavijo živčne momje, katere pa premrujena žena ne more sama premagati m se proti njim boriti. Vel.kokrat išče iznod podzavestno v bolezni, vendar je pravi vzrok n. pr. neurejene stanovanjske razmere, družinske razmere, odnosi do sodelavcev pri deiu, vživitev v kolektiv, itd. Ko se uredijo navedeni konilikci, telesne in duševne motnje navadno hitro izginejo. 5. Poškodb pri delu je približno za tretjino manj, kar je lahko priznanje dobri zaščiti pri delu in varnost-n.m ukrepom. Pri ostalih obolenjih ni opaziti večjih odklonov v primerjavi z lanskim letom. Bolniški staiež v prvem polletju 1963. leta 6,8 'Vo. Je nižji Kat je b.i v lanskem letu, vendar še veuno nad republiškim povprečjem v tekstilni industriji (5,4 °/o). Mislim, da je v Predilnici higiensko-tehnično varstvo dobro urejeno, opaziti pa je tudi nenehno skrb in izreden posluh, ki ga imajo samoupravni organi za vse probleme zdravstvene zaščite in so lahko vzgled ostalim podjetjem. Od 1 I. 1063 do 30. IX. 1963 St. Vrsta obolenja število Izgubljenih dei. dni pogost- nosti 1. Obolenja dihal 153 1468 17,2 2. Bolezni prebavil 106 1124 11,9 3. Nega, spremstvo, kontrola 105 303 11,8 4. Bolezni kosti, sklepov, mišic 99 1572 IM 5. Poškodbe izven dela 65 1161 7,2 6. Bolezni kože in podkožja 57 590 6,4 7. Živčne bolezni in duševne motnje 51 873 5,7 8. Bolezni ženskih spolovil 46 365 5,1 9. Bolezni ledvic, mokril 37 403 4,2 10. Komplikacije nosečnosti), poTGCta 35 578 4,0 11. Poškodbe pri delu 34 599 3,8 12. Bolezni ust in zobovja 25 126 2,8 13. Nerevmat. obolenja srca in ožilja 22 506 2,5 14. Bolezni čutil 17 313 1,9 15. Novotvorbe 10 468 1,1 Skupno vseh obolenj 892 in 10 822 izgubljenih delovnih dni. dr. Alenka Dolanc DS je odobril vire finansiranja in sicer 20 702 000 din iz lastne dinarske udeležbe t. j. iz poslovnega sklada, za 20 702 000 din pa se najame kredit pri Jugobanki pod splošnimi pogoji. Zvišane štipendije DS je na predlog komisije za štipendije sklenil, da se povišajo štipendije in sicer za srednje šole do 12 000 din za višje šole in visoke šole pa do 15 000 din mesečno. Upravni odbor je na seji dne 29. 10. 1963 odobril tov. Primožič Darku, vodji službe vzdrževanja in tov Zore Ivanu službeno potovanje v Zapadno Nemčijo za nakup in demontažo rezervnih delov za sukalnico. Službeno potovanje bo trajalo predvidoma 10 do 14 dni. Odobrijo se jima dinarski potni stroški Litija— Ljubljana—Koln in nazaj. Za delo, ki ga bosta opravila v Nemčiji, pa bosta plačana od dobavitelja rezervnih delov. UO je potrdil izbiro štipendistov Na predlog komisije za štipendije je UO potrdil izbiro štipendistov. Stipend rajo se Klun Franc in Klun Andrej na Tekstilni srednji šoli v Kranju in Lamber-gar Elizabeta na Srednji' ekonomski šoli v Trbovljah. DS je na zasedanju 22. JL 1963 ponovno obravnaval osnutek Statuta podjetja DS je dal osnutek statuta v razpravo kolektivu. Podaljšal je tudi mandat svetov delovnih skupnosti do volitev v delavski svet. Družbeni plan za leto 1964 Delavski svet je 22. 11. 1963 razpravljal o planu, vendar plan ni b.l dokončno sprejet, ker je bil sprejet predlog, da bi plan člani DS dobili pred dokončnim sklepanjem. Dokončni sklep o tem bo zavzel DS na prihodnjem zasedanju. S predlogom plana se predvideva proizvodnja 4070 ton enojne preje in 1044 ton sukane preje. Predvideva se večji obseg proizvodnje stanične in sintetične preje. V sukalnici se predvideva porast proizvodnje z novimi strojnimi kapacitetami. S predlogom je bilo predvideno tudi previtje 616 ton enojne preje na »špic konuse-«, za kar so bili kupljeni novi previjalni stroji. Na starih previjalnih strojih pa bi prev.li še 569 ton sukane preje. Porast proizvodnje in spremenjeni asortiman proizvodov se bo odražal tudi na družbenem bruto produktu, ki se bo povečal v odnosu na leto 1963 za 11,5 °/o, družbeni proizvod se bo povečal za 22,8 °/o narodni dohodek pa za 24,9 Vo. Plan predvideva porast osebnih dohodkov. Po planu se bo povečal urni zaslužek za 10 'Vo. Povprečna mesečna plača naj bi bila 34 000 din. Plan predvideva 802 zaposlenih. Investicije so za leto 1984 predvidene v višini 208 milijonov din. V družbeni standard bo vloženih 65 milijonov za nakup stanovanj. Poročilo o pripravah za skrajšani delovni teden V mesecu novembru je bila v podjetju komisija Gospodarske zbornice za pregled priprav na 42-urni delavnik. Vsi podatki oz. izračuni kažejo, da bo to zamisel možno uresničiti s 1. 7. 1964. Zaradi skrajšanega delovnega časa bi se efektivno delo proizvodnega delavca zmzalo iz 2477 ur na 2340 ur v letu 1964 in na 2191 ur v letu 1965. Se večje znižanje efektivnega dela pa bo pri ostalih delavcih, ki delajo sedaj po 7,5 ur. Tak delavec naredi letno 2504 efektivne ure, naslednje leto bo zaradi skraj- šanega delovnega časa naredil 2354 ur, v letu 1965 pa 2J.91 ur. Proizvodnja bi se kljub skrajšanemu delovnemu času povečala, to pa zaradi) tega, ker bo v letu 1964 obratovala vse leto predilnica III, ki je obratovala v letu 1963 samo polovico leta, poleg tega pa bi s 1. 7. 1984 dali v obratovanje nadaljnjih 8 novih prstančnih strojev, za katere ne bi najeli nove delovne sile, temveč bi1 zaradi urediteve pneumafilov in klima naprav povečali zaposlitev na obstoječih kapacitetah. To bi omogočilo dvigniti produktivnost, vendar še vsi izračuni niso dokončno izdelani. Korektura osebnih dohodkov za plačane bonifikacije in za slabo kvaliteto Korektura obračunanega zneska osebnih dohodkov za reklamacije zaradi slabe kvalitete: Za vsakih 1 000 000.— plačane bonifikacije se odbije din — oddelku, ki je bonifikacijo povzročil . . . 100 000 — direk.orju.................................... 4 000 — vodji oddelka, ki je bonifikacijo povzročil 5 000 — pomočniku direktorja.......................... 4 000 — nadmojstru šefu proizvodnje ...... 5 000 — vodja kontrolne službe........................ 3 000 Korektura obračuna OD se izvrši takrat, kadar se ugotovi, da je slaba kvaliteta povzročena zaradi! krivde prizadetih. Normativ za kvaliteto dela: Za povzročeno škodo na kvaliteti izdelkov in izpad proizvodnje se odbije: Pri napaki x. stopnje 2. stopnje 3. stopnje povzročitelju 200 500 1 000 vodji1 izmene 400 1000 2 000 oddelku 2000 5000 10 000 nadmojstru in drugemu vodilnemu osebju 100 1000 2 000 Napake 1. stopnje so: — pomešanje barv cevk, loncev, listkov ilpd., vendar brez posledic, — nepravočasno in nepravilno opravljanje predpisanih del (posluževanje, čiščenje, mazanje, zbiranje odpadkov ipd.) Napake 2. stopnje so: — pomešanje in druge napake iz prejšnega odstavka, ki imajo za posledico izločitev izdelkov (polizdelkov v odpadke, v DC oz. zmanjšuje njihovo vrednost — do količine 100 kg). — neizpolnjevanje predpisov in navodil, ki imajo za posledico izpad proizvodnje do 5000 vret. ur. Napake 3. stopnje so: — iste kot 2. stopnje, če je količina nad 100 kg in če je zastojev več kot 5000 vret. ur. Povzročitelju se korigira obračunani OD takrat, kadar se nedvoumno ugotovi njegova osebna krivda za povzročeno napako in to takrat, kadar napako ugotovil sam oddelek v katerem dela. Ce napako ugotovijo drugi oddelki ali službe, se poleg delavčevega korigira tudi mojstrov OD. Ce pa je povzročitelj neugotovljiv se korigira masa OD oddelka in OD mojstra. L. R. GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE — »JOŽE MOSKRIC« V LJUBLJANI Finančne in organizacijske spremembe v sindikalni organizaciji Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel sklep o novih oblikah dela v finančnem in orga-Pizacijskem poslovanju v sindikalni organizaciji. Z novim sistemom poslovanja v sindikalni organiza-c>tji, ki se prične s 1. januarjem 1964, bodo med drugim tudi spremembe o višini članarine. Do te izpopolnitve je prišlo, ker sedanji razredi niso bilil pravično postavljeni. Vilšina dosedanje sindikalne članarine se je le uialo razlikovala od najnižjega do najvišjega osebnega dohodka. Po novih določilih se bo članarina v organizaciji ZSJ obračunavala po 9,6 Vo od netto osebnega dohodka in sicer: 1. Za redni delovni čas in nadurno delo, 2. Od nadomestila v času bolezni, 3. Od občasnih nagrad. Članarina pa se po novem ne bo plačevala od: — nadomestila za posebne pogoje dela, — terenskega dodatka, — honorarno delo, — nadomestila za ločeno življenje. Člani, ki imajo neto osebni dohodek do 34 000 din. bodo plačevali manj članarine kot doslej. Deset dinarjev plačujejo vajenci in tisti, ki so 30 ali več dni na neplačanem dopustu. Z novim letom 1964 odpade tudi poslovanje s sindikalnimi znamkicami. To poslovanje je bilo nekoliko zapleteno, marsikdo pa tudi ni smatral znamkic za vrednost. Kot dokaz o plačani članarini! bo razvidno v kartoteki, ki se bo vodila za vsakega člana sindikata. Poleg drugih sprememb bodo v začetku novega leta tudi nove sindikalne knjižice. V knjižici bo razvidno: staž v organizaciji, višina dosedanje vplačane članarine, sindikalna pomoč, sedanja višina članarine in drugi podatki. O vseh morebitnih spremembah in dopolnitvah o novem finančnem poslovanju sindikalne podružnite bomo člane obveščali na razglasnih deskah. Tabela sindikalne članarine ^ r novem poslovanju Neto osebni dohodki Višina članarine Neto osebni dohodki Višina članarine Neto osebni dohodki Višina članarine 10 000 — 10 800 60 39 200 — 40 800 240 69 200 — 70 800 420 10 900 — 12 500 70 40 900 — 42 500 250 70 900 — 72 500 430 12 600 — 14 100 80 42 600 — 44 100 260 72 600 — 74 100 440 14 200 — 15 800 90 44 200 — 45 800 270 74 200 — 75 800 450 15 900 — 17 500 100 45 900 — 47 500 280 75 900 — 77 500 460 17 600 — 19 100 110 47 600 — 49 100 290 77 600 — 79 100 470 19 200 — 20 800 120 49 200 — 50 800 300 79 200 — 80 800 480 20 900 — 22 500 130 50 900 — 52 500 310 80 900 — 82 500 490 22 600 — 24 100 140 52 600 — 54 100 320 82 600 — 84 100 500 24 200 — 25 800 150 54 200 — 55 800 330 84 200 — 85 800 510 25 900 — 27 500 160 55 900 — 57 500 340 85 900 — 87 500 520 27 600 — 29 100 170 57 600 — 59 100 350 87 600 — 89 100 530 29 200 — 30 800 180 59 200 — 60 800 360 89 200 — 90 800 540 30 900 — 32 500 190 60 900 — 62 500 370 90 900 — 92 500 550 32 600 — 34 100 200 62 600 — 64 100 380 92 600 — 94 100 560 34 200 — 35 800 210 64 200 — 65 800 390 94 200 — 95 800 570 35 900 — 37 500 220 65 900 — 67 500 400 95 900 — 97 500 580 37 600 — 39 100 230 67 600 — 69 100 410 97 600 — 99 100 590 Za prejete osebne dohodke do 10 000 in nad 99 100 dinarjev, kateri nišo zajeti v zgornji tabeli, se članarina obračunava z istim procentom t. j. 0,6 fl/o. F. B. Upokojenci V. septembra 1963 je bila upokojena tov. Kolman Frančiška, rojena 28. 8. 1913 v Velikem vrhu pri Litiji. V našem podjetju se je zaposlila leta 1929, to je iG. letu starosti. Njen oče je bil zaposlen v Rudniku Sitarjevec in v topilnici. Doma je bilo 8 otrok, 6 sester 'h 2 brata. V Predilnico Litija je hodila v službo večinoma delno pa tudi s kolesom 16 let vsak dan iz Velikega vrha. Po delu v podjetju pa je pomagala še pri ruznih delih doma. Najprej je bila zaposlena kot moto-Vllka, nato je bila zaradi pomanjkanja dela par me-fecev brez službe, nakar pa je delala do upokojitve k°t predica na flyerjih v predpredilnici. . Med okupacijo je bila zaposlena v našem podjetju *h tudi sodelovala z NOV. Leta 1945 se je poročila in si z možem zgradila hišico v Litiji, kjer prebiva s svojim možem in 3 otroki. Ob priliki, ko je bila povabljena na razgovor ob upokojitvi, nam je marsikaj zanimivega pripovedovala dolu in življenju v kolektivu pred vojno. Povedala Tov. Kolman Frančiška nam je med drugim tudi, kako je včasih, ko je bila še pomagalka, dnevno prihajala v podjetje že ob 5. uri zjutraj, da je pred pričetkom dela, ki je bil ob 6. uri, pripravila cevke in vse ostalo, da so predice lahko nemoteno posluževale stroje. Letos je bila prvič v našem Počitniškem domu, kamor je bila poslana na preventivno okrevanje. Povedala nam je, da ji je bilo v domu tako všeč, da se je odločila, da bo tja šla še tudi prihodnja leta kot upokojenka. Od nje so se poslovili direktor podjetja, predsednik delavskega sveta in referent za kadre. Ob tej priliki ji je bila izročena denarna nagrada, ki pripada upokojencem po sklepu DS. Tov. Kolmanovi želimo v nadaljnjem življenju v krogu svoje družine še veliko zdravih in zadovoljnih let. Upokojena v decembru 1963 Vidic Ana, roj. 14. 9. 1913 se je zaposlila v 14. letu starosti. Najprej je bila zaposlena od leta 1927 do 1933 v pletilstvu Lajovic, Litija od leta 1935 do upokojitve pa s krajšimi presledki v našem podjetju. Ves čas zaposlitve v našem podjetju je bila pre-dica na prstančnih strojih. Leta 1942 je pričela sodelovati z NOP. Poročila se je leta 1938, mož je 1944. leta vstopil v NOV in padel kot borec 1. 1. 1945, Tako je po osvoboditvi ostala sama s hčerko. Takoj po osvoboditvi se je zelo aktivno vključila v delo v proizvodnji, prav tako pa tudi v družbeno-po-litično delo. Aktivno je po osvoboditvi sodelovala v m Noša upokojenka, tov. Vidic Ana raznih medtovarniških tekmovanjih im je enkrat pri takšnem tekmovanju zasedla kot najboljša predica 1. mesto. Pripovedovala nam je, kako je z lahkoto vedno posluževala stroj. Bila je tolikokrat proglašena za udarnico, da se niti sama točno ne spominja ali je bilo to 16 ali 18 krat. Se vedno hrani doma udarniško izkaznico, ki je polna z žigi in potrdili o tem, kolikokrat je bila udarnica. Aktivno je sodelovala tudi v organih samoupravljanja. Bila je članica delavskega sveta 3 mandatne dobe oz. 5 let, članica UO pa 1 mandatno dobo. Bila je tudi članica raznih komisij organov samoupravljanja. Zaradi svojega požrtvovalnega dela v proizvodnji in v organih samoupravljanja je bila 1. 5. 1951 odlikovana z Ordenom dela III. stopnje. Ob slovesu nam je povedala, da se še ne more vživeti v to, da je upokojenka. Ima še vedno občutek, da je na rednem dopustu in ko bo le-ta minil, da bo spet prišla na delo tako kot vseh 26 let, ki jih je preživela v kolektivu. Tudi mi želimo, da bi se s takimi delavkami še večkrat srečali. V proizvodnji jih bomo pogrešali, saj znajo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami marsikaj svetovati in prispevati k zboljšanju proizvodnje. Tako kot vedno, je tudi ob slovesu polna dobre volje in vedrega smeha pripovedovala o raznih dogodkih, ki jih je preživela med okupacijo in po osvoboditvi. Spominja se raznih veselih in tudi žalostnih trenutkov. Raje pa se spomni na vse veselo, kar pa je bilo hudega je znala z dobro voljo premagati. Od nje so se poslovili1 direktor podjetja, predsednik DS, referent za kadre in drugi. Izročena ji je bila denarna nagrada, ki pripada upokojencem ob upokojitvi. Želimo ji, da bi ostala še naprej tako vedra. Predvsem, pa da bi še mnogo let živela zdrava v zasluženem pokoju. T R Enotna gasilska organizacija V. Kongres gasilske zveze Slovenije 16. in 17. novembra 1963, je bil v Ljubljani V. Kongres Gasilske zveze Slovenije. Poleg delegatov so prisostvovali kongresu predstavniki organizacij in oblasti. Kongres je delal v dveh komišijah in sicer za stro-kovno-tehnična vprašanja in za organizacijsko-propa-gandna vprašanja ter statut. Na plenarnem zasedanju so bila podana poročila komisij, sprejeti sklepi za nadaljnje delo in ilzvedene volitve. Za predsednika Gasilske zveze je bil izvoljen tov. Metod Rotar. Sprejet je bil statut GZ SR Slovenije. Na temelju tega statuta bodo sprejemale pravila tudi okrajne in občinske gasilske zveze ter društva. Pravila bodo morala biti v skladu s potrebami in razvojem požarnovarnostne službe na svojem terenu. V obdobju med IV. in V. kongresom, so gasilska društva dosegla pomembne uspehe. Vendar niso organizacijske oblike v društvih ustrezale naglemu družbenemu razvoju iln potrebam uspešnejšega varstva pred požari in elementarnimi nesrečami. V novi gasilski organizaciji je utrjeno enotno vodstvo požarnega varstva vseh gasilskih enot. V. kongres je obravnaval tudi finansiranje gasilske dejavnosti. Izvršnemu svetu SR Slovenije je bila predložena resolucija, v kateri je poudarjena zahteva, da se zagotovi redna finančna sredstva za opremo gasilskih enot. S sodobno tehnično opremo je potrebno oskrbeti večje gasilske enote, kil bodo sposobne na terenu gasiti požar. Glede organizacijskih oblik dela je bilo na V. kongresu sprejeto načelo skupnega sodelovanja gasilskih društev in skupnega sodelovanja v požarnem varstvu. Izredni občni zbor Občinske in Okrajne gasilske zveze 27. 10. 1963 je bil v Litiji izredni občni zbor Občinske gasilske zveze. Za predsednika OZ Litija je bil izvoljen tov. Ivan Finžgar. Udeležba na zboru je bila zadovoljiva, iz podanih poročil pa je bilo razvidno, da je bilo delo društev uspešno. Posamezna društva na območju občine so z lastnimi! sredstvi nabavila gasil-' sko opremo. Občinska gasilska zveza je bila v letu 1963 brez denarnih sredstev, ker ji še ni bila nakazana dotacija s strani občine prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V času po zadnjem občnem zboru na območju občine ni bilo večjih požarov. Ker ima Litija industrijski značaj, je bilo podano Priporočilo za skupno sodelovanje med IGD Predilnice Litija in Gasilskim društvom Litija. Več odgovornosti do požarnega varstva bodo morale v bodoče čutiti Kmetijska zadruga, obrtne delavnice in trgovine, ker so Po zakonu odgovorne za požarno varnost svojih obratov in poslovnih prostorov. Požarno varstvo pa ne more biti uspešno če zaposleni ne obvladajo tehnike gašenja Požarov. Prav na tem področju bo moralo gasilsko društvo usposobiti osebje za preprečevanje in gašenje Požarov. Ce bo GD Litija sestavilo dober program dela in aktiviralo članstvo, bo IGD Predilnice Litija s svojim operativnim kadrom in desetinami! z njimi rado sodelovalo. Na občnem zboru je bila poudarjena potreba in zahteva po gradnji novega gasilskega doma. V sedanji shrambi, zaradi vlažnosti gasilska oprema propada. Denarna sredstva za nov gasilski dom bo moral v znatni meril prispevati DOZ, čigar neposreden interes je zmanjšanje škode povzročene zaradi požarov. Ob zaključku občnega zbora je ing. Ccrtanc izročil v imenu Okrajne gasilske zveze Industrijskemu gasilskemu društvu Predilnice Litija priznanje za doseženo L mesto na Okrajnem tekmovanju gasilskih desetin. 3- novembra 1963 je bil Zbor Okrajne gasilske zveze Na občnem zboru je bila obravnavana problematika požarnega varstva našega okraja in med drugim tudi Litije. O delu Industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija je bilo v poročilu Izvršnega odbora Poudarjeno: »Nasprotno od GD Litija, pa moramo pohvaliti •ndustrijsko enoto Predilnice Litija, ki je dobro opremljena, operativna in tudi požarna preventiva v tovarni j® na višini. Industrijska enota Predilnice Litija se je udeležila okrajnega in republiškega tekmovanja. Sama je. pozvala na tekmovanje vse industrijske enote tekstilne industrije v republiškem merilu in dosegla Izredno dobre rezultate.« Po plodni razpravi je bila izvoljena organizacijska ln tehnična komisija Okrajne gasilske zveze. Povečana aktivnost prcdilniških gasilcev v mesecu varnosti Za mesec požarne varnosti je operativni štab gasilskega društva sestavil program dela, ki je bil v celoti uveden. 26. 9. 1963 je bil dan izredni nočni alarm z name-norn, da se ugotovi učinkovitost desetine za primer Požara. Po alarmu, ki) je bil dan s signalnimi napra-vami je v dveh minutah priteklo v gasilski dom 18 čla-nov desetine, kar je dober rezultat. .20. 10. 1963 je bila izvedena velika propagandna Sasilska vaja s sodelovanjem posameznih desetin. V sanitetni ekipi so sodelovale tudi članice civilne zaščite. Na vaji je bilo delovnemu kolektivu prikazano praktično gašenje z ročnimi gasilnimi aparati ter uporaba ostale Gasilske opreme. ,V akciji za vključevanje žena v gasilsko organii-acijo smo pridobili 35 novih članic. Društvo bo akcijo a vključevanje članic še nadaljevalo. ,V oktobru je bilo v Novem mestu predkongresno gasilsko zborovanje iin otvoritev novega gasilskega ,.0rna. Zborovanja se je udeležilo tudi 30 članov in anic našega društva. . Z vzgojo članstva in celotnega delovnega kolek-va si društvo prizadeva povečati preventivne mere Preprečitev požarov in usposobiti članstvo. Ročni gasilni aparat © 1. Ventil z ročico za zapiranje notranje posode 2. Pokrov 3. Izstopna šoba 4. Varnostni ventil 5. Notranja posoda (prašek A) 6. Posoda (prašek B) 7. Držaj © N 0(!I0 -o 3L ©8 -© © © Ročni gasilni aparat na kemično peno Namenjen je predvsem za gašenje manjših začetnih požarov. Z njim gasimo razne lahko vnetljive tekočine. Primeren je za gašenje lesene stene ali stropa, ker se pena lepi. Ne smemo ga uporabiti za gašenje električnih naprav in snovi, ki na vodo reagirajo kemično, tvoreč pril tem gorljive pline (karbid). Prednost tega aparata je v tem, da nam manjše količine vode z dodatki kemikalij dajo večje količine kemične pene. Aparat je podoben pokončnemu valju iz železne pločevine. Na strani ima dva ročaja za prenašanje, upravljanje in obešanje. Na gornjem delu aparata je kovinski pokrov, ki zapira odprtino za polnjenje. Na pokrovu je nameščen ventil z ročico, ki služi za zapiranje notranje posode. V notranjosti aparata je kovinska ali steklena posoda za namestitev 1,5 litra kisle vodne raztopine. V samo telo aparata pa se namesti 7,5 litra bazične vodne raztopine in sapunina. Na strani aparata je varnostni ventil, ki preprečuje povišanje pritiska preko normale, ki znaša 4-6 Atm. Nad varnostnim ventilom je nameščena izstopna šoba. Aparat polnimo z originalnim polnilom, ki je iz praškov A in B. A prašek je sadna kislina, v kristalni obliki bele barve. B prašek je baza in sapunin, rjavkastorumene barve ter droban kot moka. Postopek pri polnjenju je takle: Najprej aparat dobro operemo in pregledamo. Nato raztopimo prašek A v vedru z 1,5 litra mlačne vode. To raztopino nato preko cilindra vlijemo v srednjo posodo. Potem v čistem vedru pripravimo bazično raztopino s praškom B v 7,5 litra mlačne vode. Tudi to mešanico dobro premešamo in jo preko cedila vlijemo v telo aparata. Srednjo posodo nato vložimo v aparat in na aparat privijemo kovinski pokrov. Ventil z ročico dobro privijemo navzdol. Aparat z zunanje strani očistimo in plombiramo. Na aparat namestimo listek z datumom polnjenja in podpisom osebe, ki je to delo opravila. Aparat je treba večkrat pregledati, najmanj pa na vsake tri mesece. To napravimo takole: odvijemo ventil na pokrovu, nakar odvijemo še pokrov. Srednjo posodo vzamemo iz aparata in nato iz vsake posode vzamemo manjšo količino mešanice. Ti dve mešanici nato zlijemo skupaj in če se nam tvori kompletna pena, je aparat še uporaben. Nezgode v septembru in oktobru 1963 Kadrovske vesli V mesecu septembru je bilo 5 obratnih nezgod s skupaj izgubljenimi 89 dnevi. Ponesrečili so se: 1. Stamatovski Hilda, roj. 29. 10. 1933, dvojilka. Pri posluževanju dvojilnega stroja sta jil navijalni boben in mehanična zaustavka poškodovala kazalec in sredinec desne roke. 2. Škoberne Milan, roj. 12. 9. 1944, remontni ključavničar. Pri urejevanju skladišča je poškodovanec položil utež flyerskega voza na konec pocinkane cevil, ki je ležala na daljši cevi. Ob položitvi uteži je krajša cev odskočila poškodovancu v glavo in mu poškodovala čelo nad desnim očesom. 3. Slabe Alojzija, roj. 10. 12. 1926, predita na flyerju. Pri snemanju flyerskih navitkov se je poškodo-vanka zbodla ob okovje flyerske cevke v kazalec leve roke in je pri tem nastala infekcija. 4. Tomc Franc, roj. 25. 8. 1930, posluževalec bate-urjev. Pri kontroli tehtnice za tehtanje svitkov se je vodji! izmene snel ročaj uteži tako, da je padel posluže-valcu bateurja na kazalec leve noge. 5. Borišek Anica, roj. 23. 10. 1945, delavka v sukal-nici. Pri vlaganju sukane preje v zaboj je poškodo-vanka zadela z nogo v zaščitni pločevinasti kotnik in si ranila levo nogo v členku. V mesecu oktobru ni bilo obratnih nezgod. H. T. Aparat na peno ne sme biti izpostavljen mrazu. Pri uporabi aparat najprej prenesemo na kraj požara. Tu odvijemo ventil do kraja navzgor in aparat držeč za ročaj obrnemo s pokrovom proti tlom. Aparat dobro pretresemo in uperimo curek pene na goreči predmet. Če aparat ne deluje, ga odložimo itn se odstranimo. Poznamo tudi tovrstne prevozne aparate. Bistvena razlika je v tem, da je aparat večji, s tem tudi polnjenje, prav tako je tudi gašenje daljše. Opozorilo! Ročna gasilna aparata V. H. T. 14 (opisan v št. 6-7, 1963) in aparat na kemično peno se ne smeta uporabljati pri gašenju električnih naprav pod napetostjo, ker je voda prevodnik električnega toka! R. Z. V mesecu septembru so bili na novo sprejeti v podjetje: 2. 9. 1963 Kos Ivan mehanična delavnica 2. 9. 1963 Razpotnik Jože mikalnikil 2. 9. 1963 Femc Pavle čistilnica odpadkov 2. 9. 1963 Merčun Albina sukalnica 2. 9. 1963 Jančič Dana sukalnica 2. 9. 1963 Tomc Kati sukalnica 2. 9. 1963 Dolšek Anica sukalnica 2. 9. 1963 Marzidovšek Marija stročnarna 16. 9. 1963 Kastelic Slavka sukalnica 16. 9. 1963 Štempihar Frančiška sukalnica 16. 9. 1963 Borišek Anica sukalnica 16. 9. 1963 Poglajen Frančiška sukalnica 16. 9. 1963 Jelnikar Jožefa sukalnica 16. 9. 1963 Borišek Slavka sukalnica 16. 9. 1963 Logar Frančiška predpredilnica 16. 9. 1963 Lovše Feliks čistilnica odpadkov V mesecu oktobru so bili na novo sprejeti: 2. 10. 1963 Cirar Ivanka predilnica III 2. 10. 1963 Razpotnik Frančiška predilnica III 2. 10. 1963 Šinkovec Pavla predilnica II 15. 10. 1963 Izlakar Marija predilnica I 16. 10. 1963 Semenič Cita čistilna kolona 21. 10. 1963 Zupančič Milan mikalniki V mesecu septembru so zapustili podjetje: 7. 9. 1963 Kolman Frančiška upokojena 6. 9. 1963 Kvas Marija samovoljna zapustitev 9. 9. 1963 Mešiček Terezija samovoljna zapustitev 24. 9. 1963 Cirar Janez k vojakom 24. 9. 1963 Jug Marjan k vojakom 24. 9. 1963 Rupnik Dušan k vojakom V mesecu oktobru je zapustila podjetje: 9. 10. 1963 Bric Marija sporazumna razre- šitev H. T. Podružnica Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev in Sindikalna podružnica Predilnice Litija vas vljudno vabita na tradicionalni PLES PREDILCEY ki bo v soboto, dne 15. februarja s pričetkom ob 20. uri, v vseh prostorih Sindikalnega doma na Stavbah.