/Primorski
Št. 275 (15.376) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK'je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecch 6 - Tel. 040/7796600 _
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN
CISALPINA
GESTIONI
investicijski skladi
STSlTTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BLIKd tržaška kreditna banka
j500 LIR	SREDA, 11. OKTOBRA 1995
Spet
sofih
zakonito
ogoljufali
Sergu Premru
Italija prav gotovo ni »policijska država«, kot trdi Silvio Berlusconi. Je morda »zibelka prava«, kot trdijo italijanski juristi, ki iščejo izvor sodobne italijanske pravne ureditve v strogem in jasnem rimskem pravu? Tudi to prav gotovo ni res: rimski zakoni so vir pragmatičnega in Učinkovitega anglosaškega pravnega postopka. Iz skoro dvatisoč let oddaljene rimske zibelke pa se je v Italiji razvil »pravni monstrum«, ki je naslednik Zapletenega in zavozla-Uega kodeksa bizantinskega cesarstva.
Preveč zakonov - noben zakon. V Italiji odobrijo vsako leto več zakonov, kot v vseh ostalih državah Evropske unije skupaj. V taki zmedi se zgodi tudi, da je na podlagi vladnega dekreta prejšnji mesec zapadel rok za vlaganje tožb proti Inpsu, ki ni izplačal	milijonu
upokojencev tega, kar bi jim moral izplačati na podlagi veljavnih zako-uov. Inps ho tako prihra-uil nekaj desettisoč milijard lir, kar nedvomno daje kisika obubožanim državnim blagajnam. Ce bi se izkazalo, da je res tako, bi to bil ponoven dokaz, da velja pravilo kolesarjev, ki potiskajo navzdol in popuščajo navzgor: račune morajo Vedno plačati revnejši, Podrejeni in šibki sloji. Ce ne drugače, tudi z legalizirano goljufijo.
Izkazalo pa bi se tudi, da zakonska določila včasih veljajo, včasih pa ne (pri tem pomislimo tudi na to, kar se v zadnjih časih dogaja z našo šolo...). Ne živimo v »policijski državi«, pač pa v državi, v kateri Zal ne moremo zaupati Pravici. Civilna tožba se največkrat tako vleče, da mine deset let in se zaključi zaradi zapadlosti legalnega roka; če pa se zaključi kako leto Pmj, je večinoma že splahnel konkretni interes, zaradi katerega je nastala tožba. Živimo v državi, torej, v kateri velja neapeljsko načelo »kdor je dal, je dal, kdor je dobil, je dobil in pozabimo na preteklost...« Kaka »zibelka pravice«!
Pa še zaključno vprašanje: zakaj niso sindikati upokojencev Pravočasno zagnali vik in krik, so mar ostareli družbeno tako obrobni, da niso vredni največje Pozornosti?
I
Dobitnik ameriški ekonomist Lucas
STOCKHOLM - Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo je 58-letni ameriški ekonomist Robert E. Lucas Junior. Prestižno nagrado je prejel, »ker je razvil in v prakso uvedel hipotezo "racionalnih pričakovanj" in s tem spremenil makrogospodarsko analizo in poglobil znanje o gospodarski politiki«. Lucas je v bistvu kvantifici-ral postavko vpliva, ki jih imajo na inflacijo pričakovanja družin, podjetij in organizacij.
Na 15. strani
I
DSL: Slovenska manjšina potrebuje korenit zasuk
TRST - Slovenska manjšina prevečkrat išče vzroke hude krize, ki jo preživlja, v Rimu ali v Ljubljani, medtem ko noče pogledati v svojo sredino. Nekateri vzroki za nemoč manjšine so v narodnostni skupnosti sami. Dokler ne bo sposobna pogledati resnici v oči in izbrati primemo politično strategijo, ne bo manjšina do-
segla svojih ciljev. Potreben je skratka korenit zasuk začenši pri manjšinskemu predstavništvu, ki je za današnje razmere povsem neustrezno.
Takšna stališča so prevladala na skupščini slovenske komponente Demokratične stranke levice v domu Br-dina na Opčinah, na katerem je imel uvodno poročilo Miloš Budin.
Na 5. strani
			
	ENOTNO PREDSTAVNIŠTVO		BIH / BUTROS GALI ZAMENJAL AKAŠIJA
Na obisku pri evropskem parlamentu v Strasbourgu
STRASBOURG - Slovenska manjšina se je včeraj že drugič v razmeroma kratkem času predstavila evropskim institucijam in opozorila na celo vrsto svojih še nerešenih problemov.
Skupno predstavništvo se je najprej sestalo z delegacijo mešane skupine evropskega parlamenta, H je zadolžena za vprašanje manjšin. Slovenska delegacija jim je izročila spomenico, ki opisuje sedanje stanje in zahteve slovenske manjšine. Pomenljivo je, da se srečanja ni udeležil noben italijanski poslanec.
bili pa so prisotni poslanci manjšin, ki so pokazali globoko poznavanje manjšinskih vprašanj in zanimanje za probleme slovenske manjšine v Italiji.
Skupno predstavništvo je ob tej priložnosti obiskalo tudi Svet Evrope, kjer so se njegovi člani pogovarjali s predsednikom oddelka za človekove pravice.
S potekom pogovorov je skupno predstavništvo seznanilo tudi italijanskega veleposlanika pri Sv etu Evrope in odpravnika poslov slovenskega predstavnika.
Na 3. strani
Ugledna žrtev nemoči OZN
Z Dialogi se Trsi veže z zaledjem in odpira sodobnemu svetu
TRST - Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope ponujajo Trstu možnost, da postane stičišče sodobnih kulturnih tokov in se vključi v sodobno dogajanje. Tako so člani odbora Trieste Contemporanea na včerajšnji novinarski konferenci utemeljevali pomen ambicioznega projekta. V konkretnem se bo v ok-
viru Dialogov, ki se bodo začeli v četrtek, 19. oktobra z nastopom simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija, zvrstilo veliko zanimivih prireditev v znamenju sodobne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Projekt je finančno podprla tržaška Trgovinska zbornica.
Na 8. strani
NEW YORK, SARAJEVO - Generalni sekretar Združenih narodov Bu-tros Gali je včeraj zamenjal svojega posebnega odposlanca za nekdanjo Jugoslavijo Ja-sušija Akašija. Začasni posebni odposlanec za to območje in tudi za odnose s Severnoatlantsko zvezo bo odslej sedanji podsekretar za mirovne operacije OZN, Ganec Kofi Annan. Akaši bo v New Yorku opravljal naloge višjega svetovalca Butrosa Galija.
Včeraj zvečer so se na sarajevskem letališču sešli predstavniki sprtih strani in ZN, da bi se dokončno dogovorili o napovedani ustavitvi spopadov, ki naj bi začela veljati danes opolnoči. Predstavniki bosansko-hercegovske vlade so že pred sestankom izrazili dvom, da bo ustavitev spopadov začela veljati že v prihodnjih 24 urah. Do zaključka naše redakcije izidi pogovorov še niso bili znani.
Na 17. strani
Predsednik Dini predlaga sedem reform, ki bi okrepile bodoče vlade
VVASHINGTON - Predsednik italijanske vlade Lamberto Dini je včeraj v VVashingtonu nakazal sedem v krajšem roku izvedljivih reform, ki bi v pričakovanju korenitejših ustavnih reform pospešile prehod iz prve v drugo republiko.
Dini svetuje utrditev sedanjega večinskega volilnega sistema, reformo dvodobnega parlamenta, uvedbo konstruktivne nezaupnice v nemškem slogu, večjo težo in vlogo za predsednika vlade, jasne ustavne mejnike za proračunski postopek, večje pristojnosti vlade pri urejevanju in reformi javne uprave, večjo deželno avtonomijo z dodatnimi injekcijami »davčnega federalizma«. Seveda je Dini poudaril, da teh reform ne bo izvedla njegova sedanja vlada.
Na 2. strani
LEVA SREDINA
Razhajanje ob primem ministra Mancusa
RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini bi želel, da bi o nezaupnici pravosodnemu ministri Filippu Mancu-su senat razpravljal po zaključku proračunske razprave. Tako je poudaril včeraj v VVashingtonu. Dini je dejal, da ustava priznava pravosodnemu ministru možnost avtonomnih pobud, spomnil pa je, da ga zavezuje tudi h kolektivnemu odločanju. In tega aspekta bi Mancuso ne smel prezreti.
Tudi Ljudska stranka je zaskrbljena, ker meni, da bi prehitra razprava o nezaupnici lahko ošibila vlado in ogrozila finančni zakon. Toda ostale sile niso istega mnenja. »Brez spornega ministra bo vlada močnejša,« je menil progresist Salvi in potrdil, da je treba problem Mancusa rešiti čimprej.
Na 2. strani
VTistu
»italijanske«
slovenske
šole
TRST - Na tržaškem šolskem skrbništvu so slovenske šole bolj »italijanske« od italijanskih. Tako je razbrati iz napison na vratih nekdanjega urada za slovenske osnovne šole in urada za srednje šole. Urad za slovenske osnovne šole je postal nekakšna »depandansa« italijanskega urada. Slovenske učiteljice, dodeljene knjigovodstvu, opravljajo le 20% dela za »zadeve slovenskih šol«.
Na 6. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Jana Kosmač praporščak dela
Jana Kosmač odličnjaki na trgovskega zavoda Z. Zoisa, doma iz Zabrežca, je bila imenovana za praporščaka dela.	stranG
Ilegalni izvoz avtomobilov
Goriška policija je aretirala osem oseb in onesposobila tolpo, ki je preprodajala na vzhod ukradene luksuzne avtomobile.	_.
Stran 11
Afera z Gemino udarec za borzo
Preiskava v holdingu je povzročila nov padec borznega indeksa v Milanu, kjer so delnice Gemine izgubile 9%.
Stran 12
Slovenska zgodovina za Italijane
Na današnjem, drugem srečanju iz niza Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti, ki ga prireja Skupina 85, bodo predstavili publikacije o zgodovini Slovencev.
Stran 13
Gori Kasparov ostaja prvak
Ruski šahist Gari Kasparov je z remijem v 17. partiji dvoboja z Indijcem Anandom za naslov svetovnega prvaka poklicne šahovske organizacije PCA že zbral deset točk in tako ohranil svetovni naslov.
Stran 23
VVASHINGTON / AMERIŠKIM ZUNANJEPOLITIČNIM IZVEDENCEM
ZAPADEL ROK ZA PRITOŽBO
Dini naštel sedem reform za »utrditev« bodočih vlad
Tega pa ne bo uresničila njegova sedanja vlada »tehnikov«
Sedemstotisoč
opeharjenih
upokojencev
Inps jim ni izplačal poviškov, ki so jih predvidevali veljavni zakoni
VVASHINGTON - Predsednik italijanske vlade Lamberto Dini je pred uglednim vvashingtonskim Co-uncil of Foreign Relations spregovoril o zgodovinskem razvoju povojne Italije, o vzrokih krize prve republike in nakazal sedem v krajšem roku izvedljivih reform, ki bi v pričakovanju korenitejših ustavnih reform pospešile prehod iz prve v drugo republiko.
Seveda je Dini poudaril, da teh reform ne bo izvedla njegova sedanja vlada, a so neodložljive, če hoče Italija ohraniti korak z ostalimi sodobnimi demokracijami. Za Dini j a je teh sedem reform »izvedljivih«, ker bi z njimi omogočili italijanskim vladam uspešnejše delovanje. Kot prvo Dini svetuje utrditev sedanjega večinskega volilnega sistema, tako da bi preprečili pretirano razpršitev glasov. Kot drugo predlaga revizijo dosedanjih dvojnikov med obema zbornicama, uvedbo konstruktivne nezaupnice v nemškem slogu, ki bi predstavljala grožnjo vsem tistim, ki bi poskušali vreči vlado, ne da bi imeli jasne pojme, kdo ji bi nasledil. Dini je tudi predlagal večjo težo in vlogo za predsednika vlade, jasne ustavne mejnike za proračunski postopek in večje pristojnosti vlade pri urejevanju in reformi javne uprave. Prav tako je predsednik italijanske vlade predlagal večjo deželno avtonomijo z dodatnimi injekcijami »davčnega federalizma«.
Predsednik italijanske vlade pa se-ni omejil samo na bodočo terapijo. Združenju zunanjepolitičnih izvedencev, v katerem so poleg uglednih novinarjev predstavniki vvashingtonske administracije in ameriških univerz, je predsednik Dini obnovil zgodovinsko pot prve republike do njene degerativne agonije. Prav tej je posvetil še največ časa in spregovoril tudi o vlogi svoje vlade. Odločno je kot protislovno zavrnil trditev, da so v Italiji »suspendirali demokracijo«, ker ji ne naCeljuje vlada .politikov, temveč tehnikov.
Po mnenju Dini j a se je slika Italije spremenila zaradi padca berlinskega zidu, krize lire leta 1992 in sodne preiskave čiste roke. »Korupcija je s sramoto prekrila Italijo, a njeno odkritje je bilo za navadne ljudi izvor ponosa. Ponosa zaradi hrabrosti, sposobnosti in čuta odgovornosti v preiskavah zadolženih sodniko. Podpora in spodbuda, ki so ju sodniki prejeli od navadnih državljanov, pa je dokaz, da italijanska družba ima v sebi protitelesa za boj proti tej bolezni,« je še poudaril Dini.
Predsednik vlade je nato spregovoril o padcu Berlusconijeve vlade in kako mu je predsednik Scalfaro poveril mandat za sestavo vlade. Dini ni zamolčal političnih težav, ki jih je imela njegova vlada tehnikov pri dodatnem finančnem manevru, pri reformi pokojnin in zakona o deželnih volitvah.
»V roku nekaj tednov naj bi sprejeli zakon o enakih pogojih (par condicio) med volilnimi kampanjami,« je še povedal Dini, ki je dodal, da bo s tem konec njegovega mandata in bo moral parlament odločati, če bo tej vladi poveril nove naloge.
Sporni predlogi
RIM - Leva sredina ne nasprotuje predlogom Lamberta Dinija, vendar se vprašuje, kako uresničiti reforme, ki jih je predlagal predsednik vlade. »Veliko bo odvisno od tega, kaj namerava desnica,« je rekel drugi človek pri Oljki VValter Veltroni in predsednik progresi-sitičnih poslancev Luigi Berlinguer je dodal, da vse reforme ne bodo uresničljive v kratkem času, saj »z volitvami ni mogoče odlašati v nedogled«. S predlaganimi reformami je soglašal tudi lider Oljke Romano Prodi, ki pa je dodal, da se mora Dini jasno opredeliti in se odločiti za jasno politično zavezništvo.
Bolj razčlenjeni so odmevi na desni. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je menil, da so predlagane reforme uresničljive po volitvah, medtem ko sta bila voditelja Krščanskega demokratičnega centra Pierferdinan-
do Casini in elemente Mastella za to, da bi se reform lotili takoj. In to je bilo tudi mnenje liderja CDU Rocca Buttigli-oneja, toda s pogojem, da se za konec junija določi datum volitev.
Toda kdo naj bi uresničil program reform? Casini je predlagal, naj bi se zahtevnega posla lotila vlada, ki bi jo vodil Dini in bi lahko računala na široko podporo v parlamentu. Na ta način bi lahko pomirili politično vzdušje v Italiji. Toda ta predlog ni naletel na zelo ugoden odziv.
Zelo negativno je na Dinijev predlog reagirala Stranka komunistične prenove. »Cas je, da odide,« je menil predsednik SKP Armando Cossutta, ki zahteva takojšnje volitve. Marco Pannella pa je bil sarkastičen: »Pregrelo ga je washingtonsko sonce,« je menil voditelj reformatorjev.
RIM - Več sto tisoč upokojencev se bo moralo dokončno posloviti od upanja, da jim bo Inps izplačal milijonske zaostanke, ki jim jih dolguje na podlagi veljavnih zakonov. Računajo, da vsaj 700 tisoč upokojencev ni pravočasno - do 19. septembra letos - vložilo sodno pritožbo prek odvetnikov, pač pa samo priziv na pokojninsko ustanovo Inps. Tem ne bo pokojninska ustanova izplačala poviškov iz začetka 80-ih let predvsem v zvezi s socialnimi, tj. minimalnimi pokojninami in z dodatki k pokojninam preživelih zakoncev.
Ustavno sodišče je z dvema razsodbama leta 1993 in 1994 jasno določilo, da mora Inps izplačati upokojencem in nji-
- SENAT / PO SKLEPU, DA PRIHODNJI TEDEN RAZPRAVLJA O NEZAUPNICI
Primer Mancuso razdvaja levo sredino
Tudi včeraj ni bilo še jasno, ali je bivšiu minister Previti na seznamu preiskovanih
RIM - »Ne vem, ali je moje ime na seznamu preiskovanih oseb. Menim pa, da bi šlo za nezaslišano dejanje, če bi se izkazalo, da je domneva resnična.« Tako je povedal novinarjem bivši obrambni minister in koordinator stranke Forza Italia Cesare Previti.
Berlusconijev sodelavec, ki naj bi bil osumljen izsiljevanja, saj naj bi zasnoval načrt, ki je prisilil k odstopu sodnika Antonia Di Pietra, je tudi dodal, da zaenkrat ne namerava ukreniti ničesar. Počakal bo, da ga sodniki obvestijo, ah so ga res vpisali med preiskovance. Po njegovem mnenju pa govorice o njegovem domnevnem vpisu na seznam preiskovanih niso naključne. Slo naj bi za eno od potez, s katerimi naj bi nekateri skušali promovirati
politično uveljavitev Antonia Di Pietra s tem, da bi ga prikazah kot žrtev »nevarne mahinacije«.
Govorice o možnosti, da bi bil Preveti preiskovan, so skupno s sklepom senata, da prihodnji teden razpravlja o nezaupnici pravosodnemu ministru Filippu Mancusu v ospredju političnih komentarjev. Tako je na prinjer tajnik Ljudske stranke Gerardo Blanco menil, da je morebitni ukrep proti bivšemu obrambnemu ministru dokaj posiljen. Obenem pa ga je zaskrbelo, da bi razprava o nezaupnici ošibila Dinijevo vlado in preprečila odobritev finančnega zakona. Zato Bianco skupaj z republikanci predlaga, da bi o nezaupnici Mancusu razpravljali po odobritvi finančnega zakona.
Toda v levosredinskem zavezništvu, ki je v torek sklenilo, da postavi problem nezaupnice na dnevni red, Biancov poziv ni naletel na ugoden odmev. »Senat ne sme kloniti izsiljevanju,« je poudaril predstavnik Zelenih Edo Ronc-bi. »Vprašanje Mancusa je treba rešiti takoj,« je dodal lider Severne lige Umberto Bossi, predsednik pro-gresističnih senatorjev Cesare Salvi pa je menil, da bo Dinijeva vlada močnejša, ce se bo znebila spornega ministra, ki zaostruje odnose vlade s strankami, ki ga podpirajo.
Takojšnji razpravi o nezaupnici nasprotuje tudi premier Dini, ki je napovedal, da se bo srečal s predsedniki senatorskih skupin. Vprašanje pa je, ali jih bo premier tokrat prepričal.
hovim dedičem do zadnje lire, pa tudi interese, kot pač določajo zakoni, ki jih pokojninska ustanova ni spoštovala. Po izračunih naj bi to stalo blagajne Inpsa in torej države približno 50 tisoč milijard lir. Ogromna vsota se je po včerajšnjem »odkritju«, da velika večina upravičencev ne bo videla niti lire, zmanjšala na »samih« 15 - 16 tisoč milijard lir.
Kako se je lahko pripetilo nekaj takega? Zelo preprosto: 19. septembra 1992 je Amatova vlada izdala dekret, s katerim so običajni desetletni rok za pritožbo skrajšali na 3 leta. In triletni rok je zapadel 19. septembra letos.
Doslej je v tožbah z In-psom zmagalo približno 40 trisoč upokojencev, ki so jih že izplačali, 280 tisoč pa jih je vložilo tožbo na sodišču, pa čeprav v zadnjem trenutku. Več kot 700 tisoč pa jih očitno ni bilo pravočasno informiranih in so izgubili pravico do izplačila tega, kar jim je Inps bil dolžan na podlagi veljavnih zakonov! V tolažbo jim je lahko dejstvo, da niso izgubili bodočih izplačil. Vendar tudi zato, da jim bodo v prihodnje vključili v pokojnino vse, kar predvideva zakon, morajo vložiti pritožbo, brez katere jim Inps ne bo izplačal niti lire poviška.
Prve sidnikalne reakcije so zelo ostre. Za tajnika sindikata upokojencev Uil Silvana Miniatija »samo norci si lahko mislijo, da je treba spet stopiti pred sodnike zato, da izvajajo razsodbo najvišjega sodišča...«
NOVICE
EPICENTER V TOSKANI
RIM / SREČANJE Z VODSTVOM HRASTA
Craxi tudi »uradno« na begu
RIM - Kar je že mesece jasno vsem Italijanom, so včeraj uradno potrdih na tako imenovanem procesu Intermetro, in sicer da je bivši generalni sekretar PSI Bettino Craxi na begu. Ko je sodnik za predhodne preiskave 27. julija lani sklenil sodni postopek proti 31 osebam, je obenem ukazal, da Craxi ne sme odpotovati v tujino. Takrat pa je bil nekdanji socialistični voditelj že na varnem v svoji vili v tunizijskem Hamametu. Predsednik sodnega zbora Riccardo Morra je torej na podlagi člena 296 kazenskega postopnika, ki preglasuje na begu vsakogar, ki se izogne preventivnemu ali hišnemu priporu, proglasil Graxija za ubežnika, ker bi se moral že lani vrniti v Italijo.
Pomicino ostane v zaporu
NEAPELJ - Sodišče za ministre je včeraj bivšemu ministru Cirinu Pomicinu zavrnilo prošnjo za osvoboditev ah za hišni pripor, ker bi lahko ponovil kazniva dejanja, ki ga bremenijo. Njegovi odvetniki so že napovedali priziv.
Deklica »oddrgnila«
100 milijonov
MONOPOLI (BARI) - Desetletna Giovanna je včeraj po roditeljskem sestanku v bližnji osnovni Soh stopila s starši v tobakamo. V rokah je držala 2.000 lir, »darilo« staršev, ker je bila pridna v šoli. Deklica je denar investirala v nakup srečke loterije »podrgni in zmagaj«, podrgnila, razkrila tri ase in zmagala 100 milijonov lir.
Lastnik tobakame novinarjem nihotel razkriti priimka male Giovanne. Povedal je le, da je tokrat sreča potrkala na prava vrata.
Potres povzročil manjšo materialno škodo in dosti strahu
Iz previdnosti so evakuirali tudi šole
GENOVA - Včerajšnji potres z epicentrom v pokrajini Massa Carrara, blizu Comana in Fivizzana v Toskani (zaznali so ga tudi v Emiliji-Romagni, Liguriji, Lombardiji) na srečo ni povzročil človeških žrtev, tudi materialna škoda ni velika. Strahu pa je bilo precej: v Carrari so osnovnošolce, ki so ravnokar stopali čez šolski prag, iz previdnosti poslali domov, omet je popadal z višjih nadstropij, šole so evakuirali tudi v La Spezii in Sarzani. V Genovi so ljudje s telefonskimi klici zasuli gasilsko centralo in mestne redarje, želeli so izvedeti podrobnosti. Sunek so zaznali po vsej vzhodni ligurski obali. Zatresel se je tudi sloviti stolp v Piši, vendar je bil tresljaj izredno blag in sploh ni vplival na stabilnost celotne strukture.
Medtem so že začeli pregledovati poslopja, sheli-kopterji so tudi obleteli razna področja v notranjosti. Vsekakor kaže, da hujših posledic ni bilo. Poročila govorijo o lažjih poškodbah na nekaterih poslopjih blizu epicentra, zlasti v La Spezii, Sarzani in Aulli. Nekaj hiš so evakuirali, kakšna stara stavba, posebno v hribovitem področju Garfagnane, se je delno podrlo. V La Spezii je prišlo do prekinitve na telefonskih linijah V centru Sarzane so evakuirali dve stari hiši, na zidovih stare bolnišnice San Bartolomeo so opazili špranje. Na vsak način na omrežju Enela ni prišlo do okvar kot tudi ne do zastojev ah česa podobnega na avtocestah in na železniških progah.
DSL potrdil Prodiju lidersto leve sredine
Glavna tema pogovora je bil program
RIM - Romano Prodi (na sliki) je še vedno lider leve sredine. Tako sta včeraj po srečanju med Prodijem in vodstvom Demokratične stranke levice zagotovila bolonjski profesor in drugi človek pri Oljki VValter Veltroni.
Za včerajšnje srečanje med Prodijem in DSL je vladalo precejšnje pričakovanje, saj so se v zadnjem času širile govorice o razhajanju med Oljko in Hrastom in šibitvi Prodijeve liderske vloge. Tudi zaradi tega je bilo razočaranje fotoreporterjev veliko, ko jim je vodstvo DSL prepovedalo, da bi posneli začetek pogovora.
Po srečanju je Prodi izjavil, da je bil program glavna tema včerajšnjega
pogovora. »Naš program je inovativen in z vodstvom DSL je bilo soglasje o prihodnjih potezah popolno,« je dejal Prodi.
Profesor iz Bologne je
zanikal, da bi se njegova liderska vloga ošibila. To temo je z novinarji podrobneje razčlenil VValter Veltroni. »Prodiju zastavljate zgrešena vprašanja, saj njegovo lidersko mesto ni v dvomu. Prodi je in bo lider leve sredine., Radi bi vedeli, kdo bo naš nasprotnik, vendar na desni vlada popolna zmeda,« je poudaril Veltroni.
Odgovorni urednik Unita je dodal, da je v tem trenutku slika italijanske politične scene zelo nejasna. Se zlasti je nejasno stanje v centru, kjer nastajajo nove sile. »Počakati je treba, da bo jasno, s kom se želijo povezati,«je menil. Skratka, počakati je treba, da tudi Di Pietro jasno izbere.
STRASBOURG - Slovenska manjšina v Italiji se je že drugič v sorazme-r°ma kratkem časovnem razmahu predstavila evropskim institucijam in opozorila na še vedno nerešene probleme v zve-zi z zaščitnim zakonom ier na stalno slabšanje atanja manjšine na številnih področjih, od šolstva do bančništva.
Prvo, in politično naj-rnarkantnejše srečanje včerajšnjega obiska v Strasbourgu, je bil pogovor z mešano skupino evropskega parlamenta, ki je zadolžena za vprašanje manjšin. Skupno predstavništvo, ki so ga včeraj sestavljali Mariin Brecelj, Igor Komel, iviarino Pečenik in Ric-eardo Ruttar, je tu predstavilo spomenico, ki vsebuje opis sedanjega stanja in zahteve slovenske nianjšine. Avdicije se je udeležilo sicer manjše, vendar zelo reprezentativno število evropskih Poslancev, saj so bile zastopane štiri poslanske skupine, prisotni pa so bili poslanci štirih držav. Srečanja se ni udeležil noben italijanski poslanec, kar je po svoje pomenljivo, zanimivo pa je, da so bili prisotni številni Poslanci manjšin:- poleg Predsednice, katalonske socialistke Anne Terron še katalonska liberalca Cnrlos Gasoliba in Joan kalive, katalonski socia-bst Joan Colom, poslanec Južiških Srbov, sicer krščanski demokrat Stanislava Tillich, valižanska laburista Alund Morgan in Joe VVilson ter irski centrist Pat dthe Čope
Skupno predstavništvo opozorilo evropske institucije na naša nerešena vprašanja
Callaghan. Skratka, zelo pestro zastopstvo, ki je predstavništvu manjšine zastavilo vrsto vprašanj, ki so že sama po sebi pokazala poznavanje manjšinskih problemov in zanimanje za vprašanje slovenske manjšine. Ta vprašanja so zadevala tudi mednarodne aspekte, med katerimi so bili na prvem mestu italijansko-slovenski odnosi.
Tu je Martin Brecelj na izrecno vprašanje pojasnil, da ugotovitev, da je
italijanska manjšina v Sloveniji bolje- zaščitena, še zdaleč ne pomeni, da bi se Slovenci v Italiji zavzemali za negativno recipročnost, ampak želijo, da bi jim Italija priznala pravice, ki po ustavi in mednarodnih standardih pripadajo manjšinam.
Igor Komel je v razpravi še zlasti izpostavil vprašanje gospodarstva in Kmečke banke, Marino Pečenik je poleg pomena gospodarstva, opo-
zoril tudi na težave v šolstvu, Riccardo Ruttar pa je spregovoril o beneških Slovencih in v ilustracijo njihovega stanja dejal, da se počutijo "manjšina v manjšini”. Evropski poslanci so podali tudi nekaj ocen, med katerimi je Katalonec VVallve poudaril nujnost, da bi na celotnem območju, na katerem živi manjšina, lahko redno spremljali radijske in televizijske oddaje iz Slovenije ter ne samo oddaje, ki jih pripravlja
manjšina. Nemec Berndt Posselt, edini pripadnik večinskega naroda na včerajšnjem srečanju, pa se je zaustavil pri vključevanju Slovenije v Evropo in je ocenil, da bi ne bilo pošteno, ko bi Evropska zveza od Slovenije zahtevala to, česar ne zahteva od svojih članic.
Skupno predstavništvo je ob priložnosti obiska evropskega parlamenta obiskalo tudi Svet Evrope. Predstavniki manjšine so se tako podrobno
pogovarjali s predsednikom oddelka za človekove pravice Pierrom Henryjem Imbertom in njegovim sodelavcem Frankom Steketeejem. Tudi ob -tej priložnosti se je razvila obširna diskusija, v kateri so predstavniki manjšine, vsak z vidika svojega dela in svojih pristojnosti, obrazložili problematiko. Evropska sogovornika sta opozorila, da je vprašanje manjšin eno resnih problemov v Evropi, ker gre
Pročelje evropskega parlamenta v Strasbourgu (Foto Križmančič/ KROMA)
tudi za utrjevanje stabilnosti in miru. Vsaka manjšina ima svojo specifiko, Svet Evrope pa ta vprašanja obravnava celovito, predvsem z okvirno konvencijo, ki so jo odobrili oktobra lanskega leta ter jo je Italija podpisala, a ne še ratificirala. Po ratifikaciji bo morala italijanska vlada predstaviti vsako leto poročilo in možni bodo tudi mednarodni ukrepi, če bo dejavnost države v nasprotju s to konvencijo. Predstavnika Sveta Evrope sta tudi svetovala Slovencem, naj nadaljujejo z informiranjem o svojem stanju tako na evropski kot tudi na krajevni ravni.
Slovensko predstavništvo je kasneje sprejel tudi namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope Peter Leuprecht, ki je prav tako izrazil zanimanje za uspešno reševanje problemov manjšine in zagotovil vso pomoč Sveta Evrope. Leuprecht je še izrecno dejal, da bo dokument, ki mu ga je izročilo slovensko predstavništvo, uradno dostavil vsem pristojnim organom Sveta Evrope in tudi parlamentarni skupščini, ki je že večkrat dokazala izredno pozornost za ta vprašanja.
S potekom pogovorov, pa tudi sicer s stanjem slovenske manjšine v Italiji, je skupno predstavništvo seznanilo tudi odpravnika poslov slovenskega predstavništva pri Svetu Evrope Marka Pogačnika in italijanskega veleposlanika pri Svetu Evrope Paola Puccija.
Spomenica o potrebi Slovencev v nalili
STRASBOURG - Predstavniki slovenske manjšine so včeraj vsem sogovornikom izročili spomenico, v kateri so analitično navedene potrebe Slovencev v Italiji. Spomenica se začenja s kratkim zgodovinskim opisom povojnega časa z opozorilom, da italijanska država kljub ustavi in mednarodnim obveznostim še ni Popravila krivic, ki jih je Sloveniji prizadejal fašizem, ampak je nadaljevala po poti »tihe« in zato morda še nevarnejše asimilacije. »To stanje ne škoduje samo manjšini, ampak je tudi nevarno za mirno sožitje na tem predelu srednje Evrope,« je še napisano v uvodu spomenice.
Kako dolgo že čakamo na globalno zaščito
Prvo poglavje spomenice zadeva zahtevo po zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji in se začenja z ugotovitvijo, da so obstaja-najmanj tri pomembne priložnosti ' podpis mirovne pogodbe leta 1947, londonski memorandum leta 1954 in odobritev posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine leta 1963 - da bi ustrezno uredili pravno zaščito slovenske manjšine. To pa se
ni zgodilo. Ker se italijanska vlada ni premaknila, so nekatere politične stranke, v katerih se prepoznava slovenska manjšina, večkrat predlagale parlamentu odobritev posebnega zaščitnega zakona, ki bi globalno rešil vsa odprta vprašanja slovenske manjšine. Sprejem takega zakona je še vedno ena osnovnih zahtev Slovencev v Italiji. Prvi tak predlog so Slovenci sestavili leta 1970. Od takrat so v vsaki zakonodajni dobi predstavili v parlamentu tudi po več zakonskih osnutkov, vendar ni nikoli prišlo do splošne razprave niti v eni veji parlamenta, čeprav je italijanska vlada sprejela vrsto obvez, med drugim tudi leta 1975 ob podpisu osimskega sporazuma.
V deseti zakonodajni dobi je vlada 26. januarja 1990 predstavila svoj prvi in doslej edini zakonski osnutek, znan kot »osnutek Maccanico.« Manjšina je ta osnutek odločno kritizirala, med drugim tudi zato, ker ločuje Slovence na Tržaškem in Goriškem od Slovencev v videmski pokrajini, pa tudi Slovence, ki živijo v mestih Trst in Gorica od Slovencev v okoliških vaseh. Poleg tega je ta osnutek predlagal znatno nižjo stopnjo zaščite od stopnje, ki jo uživata nemška manjšina na Južnem Tirolskem in frankofonska manjšina v dolini Aoste, obenem pa v nekaterih primerih celo skrčenje pravic, ki
jih Slovenci v Italiji že uživajo, kar je torej v nasprotju z določili osimskega sporazuma, v katerem sta se državi izrecno obvezali, da ne bosta kršili že priznanih pravic manjšin.
V enajsti zakonodajni dobi, ki se je predčasno končala v začetku leta 1994, so najpomembnejše družbene in politične komponente manjšine sestavile skupno besedilo zakonskega osnutka. To besedilo, ki vsebuje osnovne zahteve manjšine pa so v tej zakonodajni dobi podpisali številni senatorji skoraj vseh političnih strank.
Kolikšno škodo smo utrpeli
Naslednje poglavje spomenice vsebuje oceno negativnih učinkov dejstva, da zaščitni zakon še ni bil odobren. Zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje živi slovenska manjšina v stalni negotovosti. Zelo skromna je raba jezika v javnih napisih, v odnosih z oblastmi in v izvoljenih organih, poleg tega pa je ta raba podvržena stalnim napadom. Slovenski šolski sistem na Tržaškem in na Goriškem ni natančno urejen in zaradi tega prihaja pogosto do ukrepov, ki mu močno škodujejo. Tu so v spomenici izrecno navedeni nekateri aktualni primeri kot
združevanje šol, ukinitev sporazuma o priznavanju diplom in omejevanje vloge Sindikata slovenske šole. V videmski pokrajini, kjer šol sploh ni, pa oblasti nočejo niti priznati zasebne šole v Spetru.
Spomenica nato navaja težave kulturnih ustanov zaradi zamud pri izplačevanju javnih financiranj ter poudarja pritiske na manjšino s številnimi razlaščanji v zadnjem času tudi s pritiski na slovenske gospodarske ustanove, kot na primer na Kmečko banko v Gorici.
Kot zadnji primer pa je navedena potreba po zajamčenem predstavništvu slovenske manjšine v izvoljenih organih še zlasti glede na novo zakonodajo, ki dejansko oži možnost izvolitve slovenskih predstavnikov v voljene svete, ker pač manjšina ni strnjeno naseljena na majhnem ozemlju, ampak je razpršena. Tu so kot primeri omenjeni zajamčeno zastopstvo manjšin v državnem zboru Republike Slovenije in druga določila v številnih evropskih državah, med drugimi določilo za ladinsko manjšino v bo-censki pokrajini.
Italijansko
slovenski
odnosi
V naslednjem poglavju spome-
nice je govora o italijansko slovenskih pogajanjih za posodobitev osimskih sporazumov. Težave v odnosih med državama negativno vplivajo na manjšino, ki se pogosto počuti talec v teh odnosih. Zato slovenska manjšina pričakuje, da jo bosta obe državi obravnavali kot subjekt, ker želi, tako kot tudi italijanska manjšina v Sloveniji, stvarno sodelovati pri prizadevanjih za izboljšanje odnosov med državama. Prav tako pa želita manjšini sodelovati, ko gre za definicijo njunega statusa.
Priznanje
evropskim
inštitucijam
Zadnje poglavje spomenice pa zadeva vlogo evropskih inštitucij. Slovenci v Italiji priznavajo tako evropskemu parlamentu kot tudi svetu Evrope zavzetost za ta vprašanja, poudarjajo pomen doslej sprejetih listin in pozivajo obe inštituciji, naj svoje delo dopolnita z odobritvijo nadaljnjih dokumentov.
Spomenici je skupno predstavništvo priložilo nazorno primerjalno razpredelnico o pravicah slovenske manjšine v Italiji, italijanske manjšine v Sloveniji in nemške manjšine v Italiji.
4
Sreda, 11. oktobra 1995
MNENJA, RUBRIKE

OGLEDALO
Ob pomembnih problemih in polemikah, ki so prejšnje dni »burili« slovensko manjšino, me je, kljub vsemu, mikalo, da povsetim Ogledalo procesu proti OJ. Simpsonu. V nedeljo je tudi Dnevnik posvetil dogodku dve strani. Razlogi za pisanje so si mi pod prsti talili kot sneg v soncu. Uvodne besede prve verzije mojega članka, so bile: »Proces proti OJ. Simpsonu nas zanima (ah nas je zanimal), ker se mu nismo mogli izogniti. Tudi ko bi pasli ovce na samotni planoti, bi pripešačil mimo turist in pozabil pri koti časopis. V njem bi neizbečno izvedeli za »proces poletja«. Pod smreko bi se morda celo navdušili za zadevo in naslednje jutro šli v dolino, da bi kupih nadaljevanko«.
To bi bil za Ogledalo izhod v sili: članek, ko ti ob koncu tedna zmanjka idej in moraš vseeno napolniti nekaj listov. Med komentarji in porotih pa sem med vrsticami razbiral vznemirljivo sliko, projekcijo življenja in sveta, ki postaja vedno bolj naš. Občutljivost Človeka, ki je med drugim tudi »manjšinec«, mi je nakazovala dokaj drastične hipoteze, ki so uhajale npr. italijanskim komentatorjem. Pomislil sem, da je Amerika v dobrem in slabem marsikdaj predhodnica sprememb, ki postanejo pozneje znamenje, kultura in način življenja mnogo širšega sveta.
Bralcem so znane osnovne značilnosti procesa: Simpsonova popularnost v ZDA, ogromne vsote denarja, ki jih je proces požrl, izjemna medijska odmevnost in končno poteza ob-toženčevega branilca Johnija Cochra-na (odvetnik je temnopolt), ki je kazenski proces sprevrgel v pohtiCnega. Na stežaj je odprl resno vprašanje in s tem razdvojil Ameriko. Konkretna Simpsonova krivda ah nedolžnost sta zadobili drugorazredni pomen. Coc-hran je ponovno dokazal, da je del preiskovalcev in pohcajev v Los Angelesu netoleranten do temnopoltih prebivalcev in da izkoristi vsako priložnost za pogrom nad črnci. Magnetofonski trakovi policista Fuhrama, ki je bil bremenilna priča, so dokazali, da je »čuvaj reda« povsem nezanesljiv, saj je »najprej« rasist. Porotniki, med katerimi je bila večina črncev, niso imeli težkega dela. Ob pomanjkanju popolnoma neovrgljivih dokazov, niso mogli verjeti preizkovalcem in policajem, ki so se že izkazali (spomnimo se pretepa Rodneya Kinga) kot »lovci« na Cmce in ponarejevalci dokazov. Oprostitev obtoženca je razdvojila ZDA med Cmce in belce in še enkrat pokazala na nerešeno vprašanje Amerike, ki je vedno bolj multie-tniCna, večkulturna, mozaična in razdrobljena. Bela večina izgublja nad-
Procesi in predsodki
Ace Mermolja
zor nad manjšinami, ki so tako številne in močne, da imajo večkrat odločilno pohtiCno, ekonomsko, kulturno in drugačno težo. Ni čudno, da je proces skrbel samega presednika Clintona.
Ob tej obnovi dogodkov lahko z nekoliko domišlije (?) postavimo problem v bolj radikalno perspektivo. Mononacionalna kultura jo podzavestno briše in ni slučaj, da se italijanski mediji sedaj ukvarjajo z roza kroniko ter Simpsonovimi zaslužki in ljubeznimi. V ZDA je verjetno to le način, da zacehjo rano. Na prizorišču v Los Angelesu, ki postaja simbol medetni-čnih konfliktov, je Cochranova poteza dejansko postavila v dvom učinkovitost pravne države na teritoriju, kjer ločuje različne skupine netoleranten odnos. Lahko sodimo deklariranemu sovražniku in ostanemo obenem zvesti načelu, da je pravica resnična pravica le, Ce je enaka za vse? Je lahko tehtnica uravnovešena, če tožilca bremenijo rasni in nacionalni predsodki, skratka, mnenje da je obtoženec kriv, ker nosi v sebi izvirni greh drugačnosti? Korak dlje se nam zastavi dvom, če lahko pravni in demokratični model »zdrži« tam, kjer dosegajo konflikti znotraj občanske družbe vrelišče. Dokler večina lahko nadzoruje položaj, ostaja videz resnične pravice za vse v bistvu neokrnjen. Ko so manjšine močne in glasne, lahko postane en sam odmeven proces detonator nemirov in poglobi mržnje, ki šibijo inštitucije.
Slovenci v Italiji že dolgo let zagovarjamo tezo, da ni demokracije in prava brez upoštevanja pravic manjšine. Ze procesi proti Samu Pahorju so naglaševah zarezo med pravično pravico in pravico, M jo bremenijo nacionalistični predsodiki. Njihova odmevnost je bila relativno skromna, ker je uspelo Trstu zajeziti problem. Ko se Amerika »lomi« prav ob tem vprašanju, se tudi Evropa in njene monona-cionalne kulture bližajo jedru dileme, ki postaja znamenje postblokovskega sveta. Pretresi na Vzhodu, vojna na prostora bivše Jugoslavije, razpadanje sistemov, migracije iz Afrike in tretjega sveta imajo že danes posledice v bogatih Evropskih državah. Ni Čudno, da se v Franciji, Italiji, Angliji in drugih državah obujajo močne nacionalne ideje. Naj omenim ponoven strah pred Nemčijo in marko. Sama Nemčija je razdvojena med močjo in potrebo
po uravnovešeni politiki. Kopičenje nacionalnih nasprotij in sovraštev, strah pred novimi prišleki in netolerantni odnosi večajo probleme, ki so se še do včeraj zdeh majhni in obvladljivi. Manjšine se ob nastajanju novih držav na Vzhodu množijo in postajajo težko obvladljivo jabolko spora. Množična prisotnost tujcev ustvarja napetosti, o katerih slišimo in beremo vsak dan, a so se nam do vCeraj zdele obrobne. Ma-kroprocesi vplivajo na posamezne mikroklime. Mozaik Los Angelesa postaja stvarnost številnih evropskih velemest. Ce se omejimo na naš prostor, ki ga zaznamujejo odnosi med Slovenijo in Italijo, a tudi Hrvaško in Italijo ter širše prepletanje stikov in odmikov, lahko opažamo, da kar je bilo včeraj predvsem majhno in »naše«, manjšinsko, dobiva nove razsežnosti. Manjšini, konkretno italijanska in slovenska, postajata v negativnem in pozitivnem toplomera odnosov med državama. Sta lahko zastava nacionalnega ponosa ah prepreka pri dogovarjanju. Manjšina je pogostokrat objekt različnih nacionalnih politik držav, vendar pomeni prisotnost, ki se je ne more obiti. Skupek starih in novih predsodkov, bojazni in nerazumevanj, kjer igra manjšina vlogo, s katero seveda ne more biti zadovoljna, postavlja v krizo normalne, vsaj tolerantne, odnose. Takšno stanje pomeni nezaupljivo podmeno dogovarjanj, načrtovanj, poslovanja in izmenjav. Manjšina občuti vsak negativen ukrep države večine kot nov nacionalistični pritisk, občutek pa že presega manjšino. Sorodnico, ki je prišla na obisk iz Slovenije, so na meji italijanski cariniki natančno pregledali: od avtomobila do torbice in žepov. Tega ni razumela kot rutino ali odločitev carinika, ki pretirano poudarja moč uniforme. Preiskavo je razumela kot italijansko nestrpnost do Slovencev nasploh. Tako se tudi v našem prostora širi blokada nezaupljivosti, ki v izostrenih položajih postavlja v dvom državno in mednarodno pravo, demokracijo in korektne odnose, ki lahko slonijo le na jasnem občutku enakopravnosti. S težldm srcem mislim, kako bo jutri s temi odnosi na Hrvaškem, v Srbiji in sami Bosni. Kdo bo lahko koga sodil brez noža in vislic in to kljub pričakovanemu miru.
Proces proti OJ. Simpsonu nam je s sistemi in načini, s katerimi deluje množična komunikacija, odkril sliko, ki je vsak dan bolj naša. Znotraj te stike se šibi vera v pravno državo in državo in demokracijo. Točneje, zastavljamo si vprašanje, Ce ni po usahlem utopičnem komunizmu zdaj na vrsti propadlih »utopija« demokracije in pravne države.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena; 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
LJUBLJANA / SLAVISTI
Od jutri do sobote v CD zborovanje slavistov
LJUBLJANA - Letošnje zborovanje slavistov bo v Ljubljani v Cankarjevem domu (Linhartova dvorana) od 12. do 14. oktobra 1995.
V	četrtek, 12. oktobra, bo ob 10.00 slovesen začetek, od 10.30 do 13.00 pa plenarno zasedanje z jubilejnimi temami ob 60-letnici društva. Popoldne bo ob 15.00 do 18.00 zasedanje posvečeno humorju in satiri. Zvečer sso prireditelji za udeležence zborovanja organizirali ogled predstave I. Cankarja: Hlapci v SNG Drama. V vmesnem in popoldanskem času si bodo lahko udeleženci ogledali Vodnikovo domačijo, rojstno hišo pesnika Valentina Vodnika.
V	petek, 13. okto-
bra bo dopoldansko zasedanje od 9.00 do
13.00	namenjeno obravnavi slovenščine v strokovnem šolstvu. Popoldne od
15.00	do 18.00 so predvidene okrogle mize: o maturi, o uCni diferenciaciji v OS, vprašanja lektoriranja. Vmes bodo predstavitve nekaterih novih slovenističnih knjig, v eni od dvoran pa bo možen nakup knjižnih novosti nekaterih slovenskih založb. Večer bo v Linhartovi dvorani zapolnil igralec Tone Gogala s Kmeclovo monodramo o Franu Levstiku.
Sobotno dopoldne bo rezervirano za tri različne ekskurzije po Ljubljani in njeni najbližji okolici; glede na želje udeležencev s kosilom ali brez.
OLGA PETELIN
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926 17.
»Teh težkih pogovorov ne prenesem več... Nehajmo s tem... Kar duši me,« je zdaj zaprosila mati in naju ljubeče pogledala. Potem je pristavila na ogenj lonček s preostalim čajem.
»Prav imaš, mama. Vsaj danes se lahko potrudimo in pustimo te grenke stvari pri miru... ne?!« S kančkom prejšnje vedrine sem jo pogledala in se ji ponudila, da ji pomagam v kuhinji.
Tam sva kmalu našli primeren pogovor, kar bi z Ivo težko speljali. Iva je počakala na večerjo, molče pojedla, potem pa se oprostila in šla v svojo sobo. Slutila sem, kaj ji je obležalo na duši: ponos ji ni dal miru. Z njim v tem podivjanem mestu res ni bilo kaj početi.
Tega dne sem se zaradi neprespane noči prepozno zbudila. V naglici sem se odpravila in zdirjala na cesto. Kot vedno ob takih trenutkih, sem želela predvsem, da si ob svojih problemih na samem uredim misli. Premisliti sem morala, kaj mi prinaša nova zaposlitev. Vsekakor sem ob njej lahko malo bolj vedro gledala v prihodnost. Bolj sem se bližala podjetju, bolj je v meni rasla trdnost in prepričanost, da bom vse morebitne težave premagala.
-	Vse bom zmogla in premagala! - sem si pogumno rekla in še bolj pohitela.
Pred vrati je že čakala debe-luška Meri in prijazno pristopila k meni:
»Lepo pozdravljena, naša prevajalka!« me je prisrčno sprejela in Sepetaje pristavila: »Najprej moraš do knjigovodkinje, do gospodične Dory!«
Malce v zadregi sem odšla v pisarno, vljudno pozdravila gospodično Dory in čakala, da mi pove, kako in kaj. V odgovor mi je samo prikimala in s prstom pokazala na revno mizico, ki je stala nasproti njeni.
-	Moje mesto - sem si rekla in sedla na majav stol. Ne za dolgo. Meri me je že klicala, naj se ji pridružim.
Razkazala mi je notranjost stavbe in me povedla tudi v njen delovni kotiček.
»Naš gospodar je rekel, da boš najprej meni v pomoč,« je rekla in se pri tem prijazno smehljala. Potem mi je ponudila stol.
»Najprej mi povej, od kod si!« je živahno vprašala in prisedla.
»Od Sv.Ivana pri Trstu!« sem po šolsko odgovorila.
»Jaz pa od Sv. Jakoba v Trstu,« je še ona povedala o sebi. Zasmejali sva se in objeli. Potem je dodala:
»Kot Slovenki se bova dobro razumeli in si med sabo pomagali.«
Zadovoljno sem prikimala, nakar je Meri postavila predme zvezek, škatlo pisemskih kuvert in mi razložila:
»Iz previdnosti bomo pošiljali ponudbo z novim cenikom naših semen v zaprti kuverti, ker bo letos dvojezična. Tvoja skrb, Marta, bo, da na kuverte izpišeš iz zvezka natančen naslov klienta, seveda v italijanščini. Si razumela?«
»Hvala. Seveda mi je vse jasno. Takoj se lotim dela,« sem odgovorila in se prijateljsko nasmehnila.
»Dober začetek ti želim,« je pristavila in se vrnila na svoje mesto.
Prisrčen sprejem me je naravnost ganil in z veliko vnemo sem se zagnala v delo. 2e sem z naslovi popisala, kolikor lepo sem mogla, kar nekaj kuvert, ko me je knjigovodkinja poklicala k sebi.
»Kaj počneš v magazinu?« je strogo vprašala.
Mirno sem ji razložila, s čim se ukvarjam in ji zagotovila, da bom v teku jutra s tem končala.
Nekoliko je pomolčala, se našobila, me nekoliko čudno pogledala, nato pa le na kratko rekla:
»Želim te opozoriti, da moram biti jaz vedno o vsem obveščena. Si razumela?«
Pokimala sem, se priklonila in odšla.
Meri je moj odhod opazila, na hitro je postregla kupca in prihitela k meni.
»Je kaj narobe?« je slabe volje vprašala.
»Slo je le za informacije,« sem se posmejala in jo skušala pomiriti.
»Zvečer te bom malo pospremila. Kako stvar ti moram še zaupati,« je naglo zašepetala in se vrnila k pultu.
Ta pozornost se mi je zdela nekaj izrednega in seveda sem po službi rada sprejela njeno družbo. Prijeli sva se pod roko in se počasi napotili prek mesta, da bi si lahko čim več povedali.
»Zelo-sem zadovoljna, da imamo prevajalko, kot si ti. Videla sem, da si vestna, da vsako naročilo rada izvršiš,« me je Meri prijazno hvalila.
»Upam, da se boš v podjetju dobro počutila, tudi sama se bom za to potrudila. Ob svojem delu boš lahko še veliko pridobila. Rada pa bi te opozorila na knjigo-vodkinjo in na njeno vedenje. Ime ji je Dory, je Italijanka in ima višjo izobrazbo. Zato je razvajena, precej domišljava in prepričana, da ima vedno v vsem prav. Ker Slovencev ne mara, je kdaj pa kdaj do nas tudi žaljiva. Pa teh njeni muh, draga Marta, si nikar ne ženi preveč k srcu!«
»Oprosti, Meri, to me sploh ne skrbi. Vedeti moraš, da imam že nekaj takih izkušenj in sem postala zato kar neobčutljiva za vse-to,« sem ji odgovorila.
Obstala je in me začudeno pogledala:
»Ne verjamem ti čisto, Marta. Vsak nosi v sebi nekaj ponosa in ta te v določenem trenutku pripravi do tega, da izbruhneš...«
»Pri meni se to ne zgodi. Obvladam se in ponos pravočasno potlačim,« sem ji prepričano povedala in potem menjala pogovor. Tudi druge teme niso bile vesele, pa velike izbire ni bilo: nekaj o težkih razmerah v družini, pa o hudem, neznosnem pritisku na mlade našega rodu.
Preden sva se poslovili, sva si obljubili, da se lahko zaneseva druga na drugo in da se bova trudili za kar najbolj iskrene odnose med nama. Potem sem odhitela v svojo smer.
(Se nadaljuje)
MANJŠINA / SKUPŠČINA SLOVENSKE KOMPONENTE DSL
Slovenci naj izoblikujejo ustrezno politično strategijo
Kritični in samokritični poudarki ob analizi sedanje stvarnosti
TRST - Slovenska Manjšina prevečkrat išče vzroke za svojo hudo politično krizo v Rimu in v Ljubljani ter se izogiba ogledalu, ki bi nadvomno pokazalo, da je treba vzroke za nelagodje in tudi za Uemoc iskati predvsem v Bianjšini sami. Dokler narodnostna skupnost ne bo sposobna resnici pogledali v oči in izbirati primerne politične strategije, bodo vsi tudi najbolj upravičeni protesti ohranili stvari pri starem. Potreben je res korenit zasuk, začenši 2 manjšinskim predstavništvom, ki je za današnje razmere popolnoma neustrezno.
Taka in podobna stališča so prevladala na PredsinoCnji skupščini slovenske komponente Demokratične stranke levice (Foto KROMA), ki je Privabila v Dom Brdina na Opčine različno mislece ljudi. V skoraj triurni polemični, »ostri« (prišlo je tudi do žrva-nnega soočenja s predstavniki društva Edinost), a nedvomno odkriti razpravi, so prišli na dan številni problemi in dileme, ki Zelo bremenijo manjšinsko politično življenje. Od odnosov med raznimi komponentami do odnosov med Italijo in Slovenijo, od zaščitnega zakona vse do šolstva ter
manjšinskih kulturnih ustanov.
Da je razprava sprostila mučne zadrege našega političnega vsakdana, je poskrbel Miloš Budin, ki je v svojih uvodnih besedah postavil zanj bistveno dilemo, kako stvari premakniti s sedanje mrtve točke. Zašli smo v situacijo, ko se tudi pozitivne stvari žal umikajo pred negativnimi, kar ustvarja občutek nemoči, stalnega tarnanja in pritoževanja, ki ga Slovenci v DSL niso pripravljeni več podpirati, je dejal podpredsednik deželnega sveta.
Glede zaščitnega zako-
na moramo postaviti na tehtnico pravice, ki jih zahtevamo, s tistimi, ki pričakujemo, da jih bomo v resnici dobili. V tem parlamentu obstajajo politični pogoji (večina, ki gre od SKP do Severne lige) za odobritev okvirnega zaščitnega zakona. Ta osnovni zakon (o .tem je govoril senator Darko Bratina) bi moral zakoličiti obstoj manjšine na celotnem narodnostno mešanem območju FJK, na njem pa bi potem postopno (z novimi zakoni) gradili vse ostalo. S tem se DSL ne odpoveduje načelni zahtevi po globalni zaščiti Slovencev,
meni pa, da je to realistični pristop do situacije, ki se naglo spreminja in kateri se moramo prilagoditi, ne da bi se pri tem odpovedali načelom.
Popolnoma na novo je treba postaviti na noge manjšinsko skupno predstavništvo in notranje volitve (o njih ni sicer nihče govoril) so najbrž neizogibne. Budin je omenil zelo različna, večkrat tudi povsem nasprotna stališča o manjšinski strategiji, ki jih je vse bolj opaziti med slovenskimi komponentami in strankami. Kritiziral je SSk in SSO, ki večkrat vidita perspektivo le v novi razporedi-
tvi lastnine znotraj manjšine. Po Budinovem mnenju ne gre za lastnino, ampak za potrebo, da bo vsa manjšina svoje ustanove res čutila za svoje in da bo s svojimi skupnimi ustanovami čimbolj uspešna in doma v tem prostoru. To mora po njegovem veljati tudi za Primorski dnevnik, pri čemer je bistvena njegova vsebina in ne kdo je prav-zprav njegov lastnik.
Debata, na katero se bomo zaradi aktualnosti povrnili, je, kot rečeno, razkrila mnoge boleče dileme sedanjega političnega in narodnostnega trenutka. Upravičeno protestiramo nad udarci, ki skoraj vsak dan prizadenejo naše šolstvo, a potem nismo sposobni, da bi sami izdelali razvojni projekt za našo šolo, je bilo slišati med razpravo. Mnogi pa so tudi očitali nekaterim komponentam, da skušajo politično situacijo in predvolilne zdrahe v Sloveniji avtomatično prenesti na manjšinsko stvarnost, kar ima razdiralne učinke. Padel je tudi predlog (iznesel ga je Sergij Lipovec), da bi DSL in SKP, kljub razlikam, ki označujejo politiko obeh strank, čimprej našli skupni jezik pri oblikovanju nove manjšinske strategije.
S.T.
PORDENON / FILM
Več kot šest sto del na Dnevih nemega filma
Začetek s filmom Mož s kamero Dzige Vertova
PORDENON - Na se- utemeljevanje različnih dežu dežele v Pordeno- stališč glede na zastanu so prireditelji Cine- vij eno temo »fikcija -mazero in huminske Ki- ne fikcija«, noteke v sodelovanju z Tiskovna konferenca domačimi in tujimi je izpostavila javnosti filmskimi izvedenci posebno bogat in ra-predstavili letošnjo ' znolik program. Od pe-izdajo po vsem svetu tka dalje bo na ogled odmevnih pordenon- razstava »Svetloba in skih Dnevov nemega gibanje - sedem dob filma. To so 14. po vrsti podobe«; v sobotnem in padejo v leto, ko je otvoritvenem večeru ves filmski svet usme- bodo vrteli restavrbani rjen v obeleževanje s-ilo- legendarni Mož s ka-jega stoletnega obstoja mero (1929) Dzige Verin razvoja ter kulturne- \ tova; v naslednjih dneh ga vpliva. Izhajajoč ra- Vbodo na sporedu pre-vno iz dela bratov gled kitajskega nemega Lumiere, ki sta po usta- filma od 1905 do sredi-Ijeni paradigmi roditelja ne (ridesetih let, hom-kinematografije, bodo mage animatorjema pordenonski »Dnevi« postaviti v ospredje prizadevanja, ki so na pričetku stoletja označevala njim opus, danes pa so povrhu še predmet temeljnih vprašanj na področju vizualne komunikacije. Med njimi ima seveda središčno mesto izrek, po katerem sta dokumentarnost in fikcija nasprotujoča se vizualna pojava.
Ogromno število (okoli 600) sicer večinoma kratkih filmov bodo vrteli od 13. do 21. oktobra v tradicionalnem Verdijevem gledališču. To bo priložnost za argumentirano
Maxu in Dave ju Flei-sher, izbor judovskih filmskih »inkunabul«, retrospektiva nemih filmov Henrija Kinga, številni restavrirani filmski trakovi iz arhivov Cinematheque Frangaise in pa dragocene evropske redkosti, ki so jih našle nacionalne kinoteke: med njinii. bo »Als ich tot war«\ (Ko sem bil mrtev, 1916) Ernsta Lubitscha, ki sta ga pred enim letom slovenska kinotečna izvedenca izbrskala pri zasebnikih v Novi Gorici, film pa je edina obstoječa kopija.
Igor Devetak
KOROŠKA / V SPREVODU OB 75-LETNICI PLEBISCITA PRVIČ TUDI DVOJEZIČNI NAPISI
Spodbuden korak naprej na poti do sožitja
Kučanov
optimizem
CELOVEC - Predsednik R. Slovenije Milan Kučan je dejstvo, da je na uradni plebiscitni proslavi prvič spregovoril tudi prestavnih koroških Slovencec v obširnem intervjuju za najveCji koroški dnevnik »Kleine Zeitung« ocenil pozitivno. »Zame je to razlog, da optimistično razmišlam«, je dejal Kučan in poudaril, da je uradna Koroška s tem priznala, da je bil plebiscit dogodek, ki je pomemben za oba naroda na Koroškem. »To hkrati pomeni, da se ta dogodek tudi ne več tolmači kot zmaga enega naroda nad drugim«, je dejal Kučan in nadalje izpostavil dejstvo, da se je na Koroškem končno uveljavilo tudi spoznanje, »da je bi izid plebiscita dosežen le zato, ker se je veliko število koroških Slovencev opredelilo za tak tratno demokratično Avstrijo in ne za njih skoraj nepoznano novo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Kučan je v nadaljevanju pogovora izpostavil pripravljenost Slovenije, da prispeva k razumevanju in sodelovanju, kot je to običaj med sosedi. Hkrati pa Slovenija pričakuje podoben odnos tudi od sosedov. »Želimo razvijati odnose brez bremena preteklosti. Ne izstavljamo raCune nikomur, zato tudi nočemo, da jih drugi nam«, je dejal in dodal, da si Slovenija od svojih sosedov, ki so že člani Evropske unije, pričakuje »pomoč in podporo«. »Prepričani smo, da je Pristop Slovenije ne le v interesu Slovenije same, temveč tudi v interesu sedanjih članic EU. Zato nudimo na naših mejah mir in varnost«.
Kučan je svoj pogovor s »Kleine Zeitung« zaključil z zagotovitvijo, da slovenski krajevni napisi »tam, kjer so enkrat ali še danes živijo Slovenci, nikakor ne Pomenijo, da bi se meje morale spremeniti«. »Table so simbolično priznanje dejstva, da so koroško zgodovino sooblikovali tudi Slovenci in veselilo bi me, Ce bi Korošci na to bilo ponosni«, je dejal.(IL)
CELOVEC - Z osrednjo slavnostno prireditvjo z govori deželnega glavarja Christofa Zer-natta in zveznega predsednika Thomasa Klestila, dvojezično mašo škofa Kapellarija v stolnici ter tradicionalnim sprevodom se je včeraj v Celovcu izteklo praznovanje letošnje 75. obletnice plebiscita na Koroškem. Kot že na slavnostni seji v deželni hiši, ko je prvič v zgodovini teh praznovanj spregovoril tudi zastopnik koroških Slovencev, je tudi vCeraj - v primerjavi s proslavami prejšnjih let - bilo zaznati novo vzdušje.
V ospredju stabila postavljeno sožitje in odprtost do soseda, pri Čemer je treba opozoriti, da k spremembi vzdušja niso prispevati samo Korošci obeh jezikov. Občutna sprememba je predvsem posledica novega položaja, v katerem se je Koroška znašla po velikanskih spremembah v Evropi in kot novi član Evropske zveze.
Pot nove kulture sožitja med narodi v deželi sami kot tudi v širši Evropi je v svojem govoru pred tisoči udeleženci proslave ponovno izpostavil tudi zvezni predsednik Thomas Klestil in ob tem poudaril, da je ob letošnjem načinu praznovanja koroškega plebiscita prepričan, da je Korošcem uspelo postaviti trdnje temelje za to novo kulturo sožitja v deželi. Dejstvo, da je prvič v zgodovini prišlo do skupnega praznovanja tega zgodovinskega in za prihodnost dežele odločilnega dogodka, pa je Klestil označil za »velik dan za deželo Koro-
ško«. Ni veC dvoma, da se Korošci, ne glede kakšen jezik govorijo, priznavajo k skupni zgodovini, je dejal avstrijski zvezni predsednik.
Da je pot do dejansko skupnega praznovanja koroškega plebiscita še dolga, čeprav se je marsikaj le premaknilo, je potrdil tudi sprevod, ki je sledil slavnostnim govorom pred celovškim rotovžem: tako so se letos prvič pojaviti tudi dvojezični napisi, na Častni tribuni pa je bilo videti tudi predstavnike koroških Slovencev, med njimi predsednika sosveta za Slovence in predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma, predsednico Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov
Ano Blatnik, itd. Le predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev se včerajšnje prireditve niso udeležili. Za njih je način praznovanja - sprevod po Celovcu - še vedno preveč usmerjen v preteklost, slovenska
Inzkov govor močno odmeval
Koroški mediji so tokrat bolj objektivno poročali o praznovanju obletnice plebiscita in se očitno le dokopali do bolj osveščenega odnosa do dogodkov v letih 1918 do 1920 oz. do samega plebiscita.
Izredno veliko pozornost pa so namenili tudi slovenskemu govorniku Valentinu Inzku. Izpostavili niso le njegov poziv k sožitju, temveč tudi njegovo opozorilo na dramatično nazadovanje števila koroških Slovencev in s tem v zvezi na ugotovitev, da gre za zelo zask-bljujoC pojav, saj dobiva manjšina ob tem občutek, da izumira.
V nasprotju z nekaterimi glasovi znotraj slovenske narodnostne skupnosti - slišati je bilo kritiko, da Inzko v svojem govoru ni nastopil bolj odločno in postavljal jasne zahteve in tako zamudil enkratno priložnost - koroški in avstrijski mediji poudarjajo predvsem širino Inzkovega govora in ugotavljajo, da se je pozitivno razlikoval od nastopa predstavnika takoimenovanih domovinskih organizacij. (I.L.j
narodnostna skupnost pa premalo upoštevana. Slednja ugotovitev sicer drži, kljub temu je v sprevodu, v kateri je aktivno sodelovalo približno 15.000 Korošcev in Korošic iz vseh predelov dežele, še posebej iz plebiscitnega ozemlja leta 1920, bilo videti tudi nekaj obetajočih gesel za sožitje v deželi kar bi bilo še pred petimi leti nemogoče. V sprevodu sta sodelovali tudi dve slovenski kulturni društvi (iz Ma-lošč pri Bekštanju in Zihpolj), občina Bilčovs se je predstavila dvojezično.
Dvojezična je bila tudi slavnostna maša v celovški stolnici, ki jo je bral krški škof Egon Kapellari in v svojem nagovoru izpostavil obetajoči razvoj, češ da je skupnost močnejša od ozkih provincialističnih in nacionalističnih pojavov.
Ivan Lukan
TRST
Sreda, 11. oktobra 1995
ŠOLSTVO / NAPIS NA VRATIH NEKDANJEGA URADA NA ŠOLSKEM SKRBNIŠTVU
PRIZNANJE / ODLIČNJAKINJA ZAVODA 2. ZOISA
»SCUOLE MATERNE ED ELEMENTARIITAUANE«
»con linguo d'insegnamento slovena«
Jana Kosmač praporščak dela
V ponedeljek ji bo prestižno priznanje podelil predsednik republike Scalfaro
Na vratih nekdanjega urada za slovenske osnovne šole v drugem nadstropju palače v Ul. Cumano, v kateri ima prostore tržaško šolsko skrbništvo, je ostal prilepljen rumenkast list z napisom: SCUOLE MATERNE ED ELEMENTARI ITA-LIANE con lingua d’insegnamento slovena, ali v dobesednem prevodu Italijanski vrtci in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Prvih pet besed je natiskanih z velikimi začetnicami, preostale (con lingua d’insegnamento slovena) z malimi. Že sama razlika v uporabi črk dovolj pove o odnosu do slovenskih šol; tisti »IT ALI ANE« tudi, saj so naše šole uradno »scuole statali con lingua d’insegnamento slovena« - državne šole s slovenskim učnim jezikom. Tako piše na spričevalih naših otrok, tako piše tudi v Uradnem listu z dne 23. januarja 1974, v katerem je objavljen zakon št. 932 Belci-Skerk o našem šolstvu.
Do 1. oktobra letos je v tistem uradu poslovala učiteljica, ki je na skrbništvu skrbela za zadeve slovenskih osnovnih šol in vrtcev. V začetku oktobra je bil urad »ukinjen«; sedaj je v tistem prostoru »Urad za stike z javnostjo«, kot opozarja bel, računalniško obdelan napis pod starim rumenkastim listom.
Zraven novega urada za javnost posluje še vedno urad za SCUOLE SECONDARIE ITALIANE Dl 1. e 2. GRADO con lingua d’insegnamento slovena (ali po naše urad za slovenske nižje in višje srednje šole). Profesor Alojz Tul ga vodi že skoraj celo desetletje. V tem času ima opravka z imenovanji suplentov za srednje šole; sedaj manjkajo na šolah le še nekateri profesorji za podporni pouk, v teku tedna bo vse dokončno urejeno, je napovedal. Urad skrbi za stike slovenskih srednjih šol s šolskim skrbnikom. Dopisovanja je veliko, ker je nižjih in višjih srednjih šol mnogo, za vsako pomembnejšo zadevo pa se morajo obračati na skrbništvo pisno, je obrazložil svoje delo.
Profesor Tul je bil dodeljen
tržaškemu šolskemu skrbništvu na podlagi 7. člena zakona št. 932 iz leta 1973 o slovenski šoli v Italiji, imenovanem preprosto Belci-Skerk po poslancih, ki sta ga predložila v parlamentu. Člen 7 predvideva pod točko a) dodelitev skrbništvu enega ravnatelja ali stalnega profesorja na slovenskih srednjih šolah, pod točko b) pa pet stalnih učiteljev na slovenskih osnovnih šolah.
V prvem odstavku člen pojasnjuje, čemu dodelitev slovenskih šolnikov šolskemu skrbništvu: »per i servizi attinenti alfe scuole con lingua d’insegnamento slovena« (za službe, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom). Profesor Tul opravlja službo, ki zadeva naše šole, podobno kot jo je v sosednem uradu opravljala učiteljica, dokler je urad »fizično« še deloval.
Zakon Belci-Skerk govori v 7. členu o petih dodeljenih učiteljicah. Kaj pa preostale štiri slovenske učiteljice dodeljene skrbništvu?
Potem ko je šolski skrbnik dal zapreti urad za slovenske osnovne šole in predal »njegov« prostor novoustanovljenemu uradu za stike z javnostjo, se je učiteljica preselila z drugega nadstropja v četrto nadstropje. Pridružila se je trem slovenskim učiteljicam, ki poslujejo v knjigovodstvu, medtem ko je peta učiteljica zaposlena v uradu ža italijanske osnovne šole in vrtce. Tu skrbi za slovenske osnovne šole in vrtce. Preprosto rečeno: urad za slovenske osnovne šole in vrtce je postal nekakšna depandansa italijanskega urada. Obljubljeno je bilo, da bo kmalu razpolagala z lastnim telefonom.
Slovenske učiteljice, zaposlene v knjigovodstvu, pripravljajo plače za veroučitelje, doplačila za tiste ravnatelje, ki imajo v oskrbi dodatno ravnateljstvo, pripravljajo plače suplentov, izpolnjujejo razne obrazce za davčno prijavo, za zavod INPS, obrazce za prispevke Vsedržavne zdravstvene službe. Njihovo delo je »popolno«: v poštev jemljejo tako italijanske kot slo-
venske šolnike. Italijanskih šolnikov in šol je več, zato je največji del njihovega poslovanja odmerjen italijanski šoli in šolnikom. Po nekaterih izračunih v razmerju 5:1. Slovenske učiteljice, zaposlene v knjigovodstvu, torej izpolnjujejo določilo prvega odstavka 7. člena zakona 932 - »službe, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom« - le 20-odstotno!
V preteklih letih smo že nekajkrat pisali, da učiteljice, dodeljene šolskemu skrbništvu, ne opravljajo dela za slovenske šole. Šolski skrbnik se je tedaj izgovarjal, češ da je tudi priprava plač v korist slovenski šoli in šolnikom. Pred dvema letoma je takratni tajnik Sindikata slovenske šole Pavel Cok predlagal, da bi porazdelili slovenske učiteljice tudi v druge urade (na primer v urad za pokojnine, v urad za študije in načrtovanje in v urad za stalno osebje); tako bi imele vpogled tudi v druge resorje, ki se tičejo slovenskih učiteljev. Neposredno prizadete so ga ugodno ocenile, a predlog je ostal le predlog.
Zakaj?
Na šolskem skrbništvu včeraj ni bilo mogoče dobiti odgovora na vprašanje. Šolski skrbnik dr. Čampo je bil na bolezenskem dopustu, njegov namestnik dr. Grieco na izpopolnjevalnem tečaju.
Pred odhodom je novinar pokukal še v urad za italijanske osnovne šole in vrtce. Na vratih je bil zalepljen list z napisom: SE-GRETERIA SCUOLE MATERNE E ELEMENTARI (tajništvo vrtcev in osnovnih šol). Na vratih bližnjega urada je pisalo: SEZIONE SCUOLE SECONDARIE (sekcija drugostopenjskih šol); na vratih sobe št. 5 pa SEZIONE SCUOLE MEDIE (sekcija srednjih šol). Nikjer ni bilo omenjeno, da gre za italijanske šole. Ta »čast« pripada le nekdanjemu uradu za slovenske osnovne šole in uradu za slovenske nižje in višje srednje šole. Ali z drugimi besedami: slovenske šole v Trstu so za tržaško šolsko skrbništvo bolj »italijanske« od italijanskih!
Marjan Kemperle
V tretjič gre rado. Rek velja tudi za naše maturan-te-odličnjake. Tretje leto zapored bo med praporščaki dela, prestižnem naslovu, ki pritiče najboljšim italijanskim maturantom, tudi Slovenec. Po Mariji Mamolo in Katji Sedmak z liceja Franceta Prešerna se bo letos z lovoriko praporščaka dela okinčala maturantka trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoiša Jana Kosmač.
Zadovoljna?
»Lahko si predstavljate. Bila sem zelo zadovoljna. Slišala sem, da podeljujejo ta naslov, a nisem pričakovala, da bodo izbrali mene.«
Dekle rjavih oči, dolgih, dolgih las in lepega domačega nasmeha je doma iz Zabrežca. O študiju na »trgovski« je povedala, da ji je bil všeč, da se je -kljub nekaterim pomislekom - izplačal. Pomisleke je imela ob izbiri šole, pred petimi leti, ko ni vedela, ali je izbrala pravo smer in pravo šolo. »Izbirala sem med "trgovsko” in “realno”. Všeč so mi bili jeziki, a takrat jezikovnega liceja še ni bilo. Vpisala sem se na trgovsko. Takole sem računala: če ne bom vedela, kaj bi delala, bom imela vsaj približno delovno usmeritev.«
Po koncu petletnega študija si je - na podlagi sedanjih izkušenj - vendarle privoščila kritiko. »Študij je odlično uspel, a ne vem, če sem sposobna še za dni-' ge predmete, tiste, ki jih nisem spoznala doslej: na primer za fiziko ali kemijo. To povzroča težave pri izbiri nadaljnjega študija.«
Jana je zarezala v enega od kočljivih problemov italijanskega srednjega šol-
stva: usmerjevanje. Zanj je predlagala sledeč recept: »Nižja srednja šola bi morala biti bolje organizirana, da bi dijaki spoznah že takrat pomalem vse predmete.« Podaljšanje obveznega šolstva do 16. leta je ugodno ocenila, a le pod pogojem, da bi bilo dobro organizirano.
O študiju na »trgovski« je povedala, da je imela nekatere zelo dobre profesorje. »Profesorica knjigovodstva nam je na primer znala povedati, kaj knjigovodstvo pravzaprav je.« Ko smo jo pred tremi meseci v pogovoru z maturanti-od-ličnjaki vprašah, ah bo študij nadaljevala, je odgovorila, da se bo verjetno zaposlila. Sedaj se je premislila. Vpisala se je na pravno fakultete tržaške univerze. Njen oče je komercialist, hčerka je izbrala nekaj sličnega, »a to še ne pomeni, da mi bo pomagal pri de-
lu,« je poudarila, in samozavestno nadaljevala: »Zdi se mi prav, da se sama preizkusim, čeprav mi je oče že med študijem na "trgovski" pomagal, ko sem ga vprašala.«
Na izziv, češ da je bila nekako privilegirana, ker je imela odlično profesorico knjigovodstva in je lahko še računala na izvrstno domačo pomoč, je odvrnila odrezavo: »Ce bi bilo tako, bi bila uspešna le v knjigovodstvu.... Resnica je drugačna: profesorja je treba "izkoristiti", seveda v dobrem smislu.«
Jana Kosmač jih je očitno odlično »izkoristila.« To je dokazala že na maturi. »Izkoriščanje« profesorjev, očeta in lastnih sposobnosti jo bo v nedeljo popeljalo v Rim, kjer ji bo dan kasneje predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro podelil naslov pra-porščakinje dela.
________POŽIGALCI SPET NA DELU___________
Z ognjem uničili več avtov
Tokrat so se znesli v Miramarskem drevoredu in v Ul. Tor S. Piero
Tudi prejšnjo noč so neznanci (ali neznanec) z ognjem uničili ah poškodovali nekaj avtomobilov, tako da zadeva postaja že zaskrbljujoča. Nedavno so sicer prijeli dva fanta, ki so jima požari bili v »veliko veselje«, kot sta sama izjavila. Preiskovalci so sumili, da sta kriva tudi za požige številnih avtov in drugih vozil, do katerih je prišlo v zadnjem letu, kar pa sta zanikala. Sedaj kaže, da sta morebiti le govorila resnico in da gre požigalce iskati drugje.
Tokrat so se pred zoro najprej lotih avtomobila fiat panda (TS 396969, last Cliristosa Dascasa), ki je bil parkiran v Miramarskem drevoredu. Kljub takojšnjemu posegu reševalcev je bilo vozilo popolnoma uničeno, ogenj pa je poškodoval še nekaj drugih avtov, ki so bili tam parkirani (ford escort TS 398869, last France Designo; fiat 127 TS 196093, last Lucille Folin; fiat ritmo TS 342991, last Valentine Guido in peugeot TS 359276, last Marie Parovel).
Medtem ko so bili agenti letečega oddelka zaposleni v Miramarskem drevoredu, so policijo poklicali v Ul. Tor San Piero, v višino hišne številke 28, kjer so se požigalci znesli nad dvema avtomobiloma, ki sta bila delno poškodovana, in sicer fiat 500 (TS 157018, last Licie Turk) ter VW golf (VA 843254, last Li-liane Donati).
Pri delu si je poškodoval prst
Medtem ko je 54-letni Rolando Zok iz Ul. Bramante 10 skupaj z drugimi delovnimi tovariši prenašal težko železno ploščo, si je huje poškodoval palec na nogi. Zok je zaposlen pri zadrugi Arian-na, ploščo pa so prenašali v Ul. Ghirlan-daio 38, ko se jim je izmuznila iz rok in mu padla na nogo. Pri tem mu je zmečkalo palec. Nemudoma so ga odpeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišpnice, kjer so mu zdravniki morali odrezati prvi členek na prstu. Zok bo okreval v približno tridesetih dneh.
Spet zaprta hitra cesta
Hitra cesta (na odseku od stadiona v smeri mestnega središča) je bila tudi včeraj dve uri zaprta, potem ko je tovornjak v predoru pod Skednjem poškodoval električno napeljavo. Tovornjak, ki ga je upravljal 38-letni VValter Cosma iz Ul. Timignano 36/1, je bil višji od dovoljenega (meril je 5, 70 m), vendar je bil opremljen z ustreznim dovoljenjem, le po tistem odseku ceste ne bi bil smel zapeljati: predor je namreč visok okrog 5 metrov. Bil je namenjen proti Elizejskim poljanam in čim je privozil v predor, je zadel v električno napeljavo, ki jo je poškodoval. Na kraj so prihiteli mestni redarji, gasilci in uslužbenci podjetja Acega, ki so se lotih popravil.
BOMBA POD AVTOM
Jamstveno obvestilo za finančnega stražnika
Tri jamstvena obvestila: to je rezultat preiskave, ki so jo vodili karabinjerji iz Ul. Her-met, potem ko so 1. septembra pod avtomobilom finančnega stražnika Franca Panta-lea (ki je sicer že leto dni zaradi bolezni na čakanju) našli bombo. Avto, alfa romeo 164, je bil parkiran pred ko-ronejskimi zapori in tedaj je bil govor o tajnih službah, teroristih in podobnem. Jamstvena opbvestila pa govorijo o združevanju v zločinske namene, cilj pa je bila prevara: poleg Pantalea sta obvestilo prejela še Roberta Blec-ci, s katero finančni stražnik živi, ter 58-let-ni Tržačan Lucio Pothcnik. Ustanovili so družbo, ki je pri italijanskih in nemških vlagateljih zbrala kar čedno vsoto, milijardo in 600 milijonov lir.
Denar naj bi služil za izdelavo nekega posebnega pogonskega sistema na ladjah, s katerim bi prihranili večje količine goriva. Nekatere od teh oseb, ki so jih karabinjerji izsledili, so vložile prijavo zaradi prevare.
To pa še ni vse. Preiskovalci naj bi tudi ugotovili, da je Panta-leo rad zahajal v istrske igralnice in si nakopal precej dolga. Skušajo pa še ugotoviti, kakšne zveze je Bleccijeva vzdrževala z Nigerijo. Iz vsega tega tudi izhaja, da bomba pod avtomobilom ni imela nikakršne zveze ne z zapori ne s tajnimi službami ali teroristi. Verjetno je šlo za opozorilo Pantaleu: morda mu ga je »naslovil« kdo od prevaranih investitorjev ali, kar je bolj verjetno, so se nanj »spomnili« drugi upniki.
MAMILA / DVA STA V ZAPORU
Na zatožni klopi številna skupina razpečevalcev
V četrtek, 26. t.m., bo pred sodnikom za predhodne preiskave precej »živahno«, saj bo na vrsti obravnava proti številni skupini oseb (kar šestnajst jih je), ki je obtožena prekupčevanja z mamili, s katerimi so se oskrbovali tako v sosednji Sloveniji kot tudi drugje v Italiji. Preiskovalci so jim bili verjetno precej časa na sledi, prisluškovali so njihovim telefonskim pogovorom, tako da se je v aktih nabralo za več kot tisoč strani raznih poročil, dokumentov in podobno. Skupina se je »ukvarjala« s prodajo heroina, metadona, eptadona, hašiša, kokaina. Sicer ni šlo za velike količine (nekateri so mamilo tudi sami uživah), a nekateri so bili precej »prizadevni«, tako da končni seštevek posameznih doz ni prav zanemarljiv. Zlasti hudo pa je, da so bili med odjemalci tudi mladoletniki. Za kakšno dozo si tudi niso
zaračunali, kar morebih ni znak dobrodušnosti: znano je, da nove žrtve zva-
bljajo na najrazličnejše
načine, eden od teh pa je, da jim v začetku nudijo mamilo tudi zastonj.
Medtem ko so hašiš kupih v Brescii, so po heorin hodih onkraj meje. Nekatere so tudi prijeli na meji (eden od njih je na primer 25 gramov heroina spravil v preservativ, a slednjega je skril v danko). Kaže, da so jim heroin nosili tudi nekateri mladeniči iz Slovenije. Ko jim niso pravočasno poravnali dolga, naj bi prišlo tudi do hudih groženj (namignili naj bi, da jim bodo postavili bombo pod hišo). Nekateri od razpečevalcev so v hišnem priporu, večina jih je na prostosti, dva pa sta priprta, eden v Gorici, drugi v Trstu (v našem mestu je zaprt eden od slovenskih državljanov, ostali verjetno nimajo nobenega namena, da prestopijo mejo).
REPENTABOR / OBČINSKI SVET
V SVETU PROIZVODNJE / KRIZI IN TE2AVE Z ZAPOSLENOSTJO
Osamljen predlog proti plošči na Colu
Složni posegi svetovalcev: spominsko obeležje 9. korpusa je del naše zgodovine
Vsaki razjasnitvi sledi pooblačitev
Osebje Baxterjo na konju, gradbinci pa z njega
Napovedana »vroča« seja repentabrskega občinskega sveta se je pred-sinočnjim, iztekla bre2 napetosti in umirjeno Predlog, da bi odstranil: Ploščo, ki na Colu spo niinja na pohod partizan skega devetega korpusa Pa je po predvidevanji! bil popolnoma osamljen saj je zanj glasoval same Predstavnik desnice.
Franco Guerra, iz v°ljen na listi »Polo pei Monrupino«, je junija le tos predlagal, naj odstra nijo ploščo, ki je pc ninenju njegovih so nhšljenikov tako »spor na«, da so jo celo oskru nili s krampom. Seje °bčinskega sveta 26. ju nija letos, ko bi mu župar in svetovalci lahko odgo vorili, pa je Guerra prote stno zapustil, ker je ol italijanski in evropski vi sela tudi slovenska zasta ya. Tokratnje seje sveta se je udeležil, pa čeprav sc iste tri zastave visele ne istem mestu: očitno je moral »pogoltniti« dejst v°> da je tako predvidene v občinskem statutu Tokrat je svetovalcen obrazložil s predvidljive ga nacionalističnega vi dika svojo resolucijo ze odstranitev plošče.
V razpravo je prvi po segel predstavnik Slo venske skupnosti Loren co Milic, ki je seveda bi zato, da naj tabla ostane saj označuje pomember zgodovinski dogodek; pr tem je poudaril vse gorje ko so ga fašisti in nacist Prizadeli Slovencen Pred prihodom devetege korpusa. Tudi za sveto valca Napredne liste Ga brieleja Maruccellija jc spominsko obeležje ne dotakljivo, zgodovino pc
morajo pisati strokovnjaki, ne pa predstavniki strank, ki so vezani na trenutne politične interese. Poglobljeno obrazložitev svojega nasprotovanja Guerrovi resoluciji je podal še predstavnik Napredne liste Pavel Colja, ki je obnovil celotno dogajanje od leta 1918, saj se pohoda devetega koru-pusa in osvoboditve ne more obravnavati izven zgodovinskega konteksta, kot bi radi počenjali oni, ki se sklicujejo samo na dogajanje aprila in maja 1945, kakor da se ne hi pred tem dogajalo nič pomembnega.
Ko je župan Aleksij Križman dal resolucijo na glasovanje, so se vsi svetovalci, seveda z izjemo Guerre, opredelili proti odstranitvi
spomeniške plošče.
Svet se je zatem ukvarjal z drugimi, konkretnimi problemi občine. Zupan je predstavil pravilnika za smetarsko službo, o katerih bodo svetovalske skupine sprejele stališča do prihodnjega občinskega sveta. V proračun so vnesli spremembo, po kateri bodo sredstva, ki so bila namenjena za preureditev trga, namenili za ureditev športnega igrišča: sklep je občinska uprava morala prevzeti, ker zaradi nove in zapletene procedure načrt za trg ni še dokončan in je bilo treba spremeniti namembnost sredstev. Končno je svet odobril še resolucijo proti zaprtju občinske ambulante krajevne zdravstvene enote.
Ze vsaj dva tedna se je po mestu šušljalo, da v gradbenem podjetju Edile Adriatica nekaj škriplje, zdaj pa kaže, da je res tako. Iz neuradnih virov smo zvedeh, da hoče gradbenik odsloviti kar petnajst delovnih moči, kar bi pomenilo za to pomembno gospodarsko vejo nov hud udarec. Pravzaprav nihče ne omenja odpusta, temveč mobilnost, toda vsi vemo, kaj to pomeni; znano je, da se iz tega režima kaj težko povrneš v delovni svet - navadno ostaneš na cesti.
V primeru gradbincev pa je mobilnost še bolj zaskrbljujoča: medtem ko delavcem v drugih strokah država med tem časom finančno priskoči na pomoč, zanje to ne velja, temveč imajo pravico samo do šestmesečne doklade za brezposelnost in amen.
Na možnost ponovnega osipa v vrstah zaposlenih na gradbenem področju smo v našem dnevniku opozorili pred nedavnim in napoved utemeljili predvsem z dvema razlogoma. Prvič s sezonskim
dejavnikom, saj se je tik pred jesenjo močno zredči število javnih vzdrževalnih del, ki se odvijajo v poletnih mesecih; drugič pa z okoliščino, da je v dobršnem delu gradbišč še zmerom mrtvilo, kar je žalostna posledica korupcijsko-podkupninske afere, ki je do temeljev pretresla Italijo. No, stanje se še ni zboljšalo, ne v notranjščini države in ne pri nas, kjer je kriza še hujša. In vendar je državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro pozval odgovorne funkcionarje, naj zavihajo rokave in začno izdajati gradbena dovoljenja. Drugače povedano: če so na odgovornih položajih, morajo tudi vedeti, kdaj je nekaj zakonito in kdaj ne. Od tod torej pomanjkanje licitacij za zakup del, ki hromi trg in redči vrste zaposlenih. Pri vsem tem je najbolj absurdno dejstvo, da je bilo veliko zajetnih gradbenih del v javni in zasebni režiji na Tržaškem že finansiranih.
Ge se nad gradbinci zgrinjajo težki oblaki, pa se je nad laborato-
riji Don Baxterja razjasnilo. Po vztrajnih govoricah, da utegnejo obrat likvidirati, kar je upravičeno hudo razburilo vseh 136 uslužbencev, je včeraj prišla uradna vest, da ga bo ameriška multinacionalka prodala, in to družbi z omejeno zavezo CMR - Compagnie medicah riunite. To pomeni, da se bodo laboratoriji, v katerih pripravljajo zdravilne in hranilne tekočine za infuzije ter razno opremo za zdravniško nego, iz tujih rok vrnili v domače - pooblaščeni upravitelj CMR je namreč Tržačan Alfrede Felice De Fazio. Transakcijo naj bi uresničili konec tega meseca, pojutrišnjem pa bodo predstavniki Baxterja in bodočega lastnika sprejeli delegacijo sindikalistov CGIL, CISL in UIL, katerim so sicer že zagotovili, da bodo vsi uslužbenci brez izjeme ostali na svojih delovnih mestih.
Lanski promet Don Baxterja je znašal 35 milijard lir, vendar ob občutni izgubi.
Drago Gašperlin
STRANKE / TISKOVNA KONFERENCA SKR
»Ne« trgovskemu centm na nabrežju
V občinskem svetu odobrili predlog svetovalca Venierja
Danes ob 11.30 bo na nabrežju pred veliko ribarnico javna tiskovna konferenca Stranke komunistične prenove v zvezi z načrtom »Tergesteo a mare«. V okviru pred kratkim odobrenega občinskega regulacijskega načrta so predvideli tudi, da bi na območju sedanjega pokritega bazena uredili velik trgovski center. Po mnenju Skp gre za gospodarsko špekulacijo, ki bi močno prizadela javno korist, saj bi onemogočila preureditev nabrežja za potrebe pešcev, odrezala bi nabrežje od neposrednega dostopa do morja, spremenila bi arhitektonsko sliko lepega mestnega območja.
Na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta so na precej kaotičnem glasovanju odobrili predlog svetovalca Skp Jacopa Venierja, po katerem naj bi iz regulacijskega načrta izvzeh načrt »Tergeste a mare«. Več svetovalcev večinske koalicije se je
glasovanja vzdržalo, proti so glasovah župan Uly, ter svetovalca Rosato in Russi-gnan (vendar naj bi se slednji po informacijah Skp pri glasovanju zmotil), za Ve-nierjev predlog pa so glasovali številni svetovalci večine in opozicije. Odobritev Venierjevega predloga pa še ne izniči načrta »Tergeste a mare«, vsaj s formalnega vidika ne. Gre pa za pomembno politično stališče, ki ga bodo občinski upravitelji morah upoštevati.
O tem bodo danes spregovorili na napovedani triskovni konferenci, na kateri bo poleg svetovalca Venierja nastopila tudi inž. Giuliana Zagabria, ki je odgovorna za teritorialno politiko pri SKP. Orisala bosta gledanje Skp na vprašanje preureditve nabrežja, kakor tudi na splošno postopek prizivov in pripomb, ki jih je mogoče vložiti pred dokončno odobritvijo občinskega regulacijskega načrta.
NASTOP DEŽELE / NAMENJENA BO STAROSTNIKOM n
Igea je rešena
Osebje klinike Igea v Ul. Valdirivo velika in nepotrebna komplikacija.
je rešeno. Deželna vlada je njenemu vodstvu in direkciji Tržaškega podjetja za zdravstvejie storitve (bivše KZE) brzojavno sporočila, da je naklonjena preoblikovanju Igee v dom za starostnike. Za uresničitev tega je potreben seveda še poseben sklep, ki pa bo le formalnost. Projekt naj bi speljali do kraja nekako v tridesetih dneh, medtem pa dejavnosti v kliniki ne bodo prekinili, kakor tudi ne bodo tako ali drugače ukrepali proti njenim 41 uslužbencem. Kakor je znano, so bili ti v prejšnjih dneh močno v skrbeh, saj so prejeli odslo-vilna pisma in bi morali biti zdaj praktično na cesti. Seveda jih ne bi odslovili dokončno, temveč samo začasno, pač v pričakovanju nove ureditve v poslopju, vendar bi bila to
V kliniki je trenutno šestnajst ostarelih pacientov, ki jih prav tako ne bo treba poslati domov, kakor so se bali njihovi svojci. Ge upoštevamo, da je tam na razpolago 60 ležišč, ni težko ugotoviti, da je zdajšnja zasedenost slaba, res pa je tudi, da bodo po novem število ležišč zmanjšali na 50, kar spričo drugačne namembe objekta ne bo preveč, kvečjemu nasprotno. Deželna uprava bo morala določiti tudi oskrbovalnim, ki jo bo pretežno krilo podjetje za zdarvstve-ne storitve, le deloma pa mestna uprava.
K ugodni razrešitvi problema je bržkone pripomoglo tudi protestno pismo, ki sta ga v petek poslala pristojnim deželnim upraviteljem sindikata CGIL-FP in CISL-FINSEL.
rjDANES NA TRGOVINSKI ZBORNIClh
BOŽJE POLJE / 33 MLADOLETNIKOV IZ OSIJEKA
V ospredju obramba pr naravnimi katastrofami
Gostili hrvaške otroke
Organizacija združenih narodov je proglasila 11. oktober za svetovni dan za omejevanje naravnih katastrof. Dežela Furlanija - Julijska krajina je ob tej priložnosti Priredila za danes na Trgovinski zbornici v Trstu okroglo mizo o vprašanjih civilne zaščite, ki bo osredotočena predvsem na Problemih žensk in otrok. Posveta, ki bo Pod pokroviteljstvom ZN, predsedstva vlade, Rdečega križa in krajevne Trgovinske zbornice, se bodo udeležili številni javni upravitelji in strokovnjaki, med njimi
deželni odbornici za civilno zaščito FJK in Lombardije Viviana Londero in Milena Bertani, izredni komisar italijanskega Rdečega križa Maria Pia Garavaglia, odgovorni za civilno zaščito Slovenije, Koroške in madžarske dežele Vas, izvedenec Združenih narodov Filippo Alessi ter zdravnik tržaške otroške bolnice Burlo Garofalo Gianni Messi.
Okroglo mizo, ki se bo začela ob 16. uri, bo vodil koordinator skupine za zaščito pred katastrofami Delovne skupnosti Alpe Jadran Guido Bulfone.
Na Arciju o Indijancih
Danes ob 18. uri bo v sedežu združenja Arci v Ul. Pasteur 44 pri Melari predavanje o indijanskem Plemenu Lakota - Siomc. Govoril bo Giorgio Stem, ki bo tudi predvajal dokumentarec Raieve izobraže-valne službe o ameriških Indijancih.
Skupina hrvaških otrok je bila včeraj in danes dopoldne v gosteh Italijanskega solidarnostnega konzorcija na Božjem polju.
Gre za 33 mladoletnih Hrvatov iz okolice Osijeka, ki so bili tri tedne na počitnicah v kraju Copenelle v Kalabriji, kjer so se razvedrili in oddahnili od nevzdržnega vojnega vzdušja, ki že več let vlada v njihovih domačih krajih. Hrvaški otroci, s katerimi je bilo tudi pet spremljevalcev, so se na povratku ustavili v Trstu. Na železniški postaji so jih včeraj zjutraj pričakali prijatelji Italijanskega solidarnostnega konzorcija (na sliki: foto Balbi/KROMA), ki so jih pospremili v skavtski dom na Božjem polju, kjer so prenočili.
Danes zjutraj bodo hrvaški otroci odpotovali s tržaške železniške postaje proti rodnemu Osijeku.
NOVICE
Podpisi za referendum SKP o zasebnih šolah
Stranka komrmisticne prenove še vedno zbira podpise proti deželnemu zakonu za zasebno šolstvo. V komunikeju Skp ugotavlja, da je javno šolstvo v velikih težavah zaradi pomanjkanja struktur in sredstev, deželna uprava pa podpira zasebne šole, ki so velikokrat celo zelo slabe. Podporo dodeljujejo vsem družinam, ki otroke vpišejo v zasebne šole, in to neglede na dohodek: tako se dogaja, da družine z dohodkom nad 200 milijonov lir letno dobijo prispevek do enega milijona lir, če vpišejo otroka v zasebno šolo. Skp zbira podpise proti deželnemu zakonu o zasebnem šolstvuna vseh občinskih tajništvih, jutri od 16. do 19. ure pa tudi na Stari Mitnici pred trgovino Donda.
Prometni ukrepi na Kontovelu
Na Kontovelu bodo zaradi del za povezavo s cestnim grezničnim omrežjem od danes do petka, 20. oktobra, uvedli prepoved vožnje in parkiranja na cesti, ki vodi v notranjost vasi.
Miljska Občina prodaja železno opremo
Miljska Občina bo na javni dražbi prodala upe-peljevalnik za cvetje, vence in lesene ostanke trug (skupna teža 7.300 kg, neto 5.800 kg) ter napravo za dviganje trug (približno 300 kg). Obe napravi sta na ogled na miljskem osrednjem pokopališču. Ponudbe treba poslati v zaprti kuverti in morajo navajati ceno za kilogram. Izklicna cena na dražbi je 100 lir za kilogram. Rok za ponudbe zapade 6. novembra ob 13. uri. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradih v Ul. Roma 22 v Miljah.
DIALOGI Z UMETNOSTJO SREDNJEVZHODNE EVROPE / VČERAJ PREDSTAVILI PROJEKT
»Trsi lahko poslane stičišče sodobnih kultumih tokov«
Pobudo odbora Trieste Contemporanea podpira Trgovinska zbornica
Dialoge so včeraj predstavili na sedežu tržaške Trgovinske zbornice (foto KROMA)
PSI / O KNJIGI REPENTABOR
»Za nepoznavanje Slovencev kriva tudi manjšina sama«
Med razpravo največ zanimanja za krajevno toponomastika
Ponedeljkov večer v DSI (foto Balbi/KROMA)
V povezovanju s svojimi sosedi lahko Trst postane končno stičišče mediteranskih in mitteleu-ropskih kulturnih tokov in končno odloži obrabljeno uniformo stražarja na meji med zahodnim in vzhodnim svetom. V konkretnem lahko k temu pripomorejo projekti kot so Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki jih bo ob finančni podpori tržaške Trgovinske zbornice uresničil novonastali odbor Trieste Contemporanea (Sodobni Trst). Tako so med drugim pobudniki utemeljevali obsežen načrt, ki naj bi se nikakor ne izpel letos. Odbor, ki so ga osnovala nekatera že obstoječa tržaška kulturna združenja, se je s svojim ambicioznim načrtom javnosti že predstavil konec septembra v Milanu, včeraj pa so Dialoge podrobneje predstavili na tržaški novinarski konferenci.
Tokratnih Dialogov, je bilo poudarjeno, ne gre jemati kot nekakšno razpravljanje med sodelujočimi, temveč kot pretok izkušenj in dosežkov na raznih področjih širšega srednjevzhodnega evropskega območja. Tudi ni festival v klasičnem pomenu besede, saj skuša projekt spodbuditi raznovrstno kulturno izmenjavo in s tem ustvariti pogoje za tesnejše sodelovanje še na drugih področjih. Zato je po oceni tržaške Trgovinske zbornice načrt vreden naj večje pozornosti, saj Trst veže na sodobno dogajanje in krepi njegovo vlogo v srednjeevropskem prostoru. O tem, da si mesto pri-
dobiva ugled, je dejal predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio, priča tudi dejstvo, da so ga izbrali za sedež sekretariata Srednjeevropske pobude.
Poldrugi mesec kulturnih srečanj na petih interesnih področjih: to v konkretnem ponuja prva izvedba Dialogov, ki se bo začela v četrtek, 19. oktobra v dvorani Tripcovich z nastopom simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija, ki ga bo vodil Anton Nanut. Se pred začetkom prireditev, je včeraj dejala predsednica odbora Giuliana Garbi, pa so sodelovanje zagotovile nekatere pomembne kulturne ustanove, kot je npr. občinsko gledališče Verdi, ki bo seveda sodelovalo v nizu glasbenih prireditev. Ob tem pa je odboru uspelo poskrbeti tudi za nekaj trajnejših prič o
svojem delovanju: tako bo npr. izdal cd-ploščo sodobne glasbe, pri tržaški založbi MGS bo izšla knjiga Fran tiska Rachlika, ki jo je ilustriral njegov sin Mikulaš in namesto kataloga bodo poskrbeli za glasilo, ki naj bi izhajalo tudi kasneje.
Letošnji Dialogi bodo segli na pet področij: likovnost, film, glasbo, književnost in prireditve. Na področju likovne umetnosti in designa - referent za ta del je tržaška galerija Studio Tommaseo - bodo trije pomembnješi dogodki: razstava ilustracij MikulaSa Rachlika, pregledna razstava Slovenske sodobne likovnosti in natečaj-razstava uporabnega predmeta. Natečaj je naletel na zelo ugoden odmev, združenje tržaških industrijcev pa je obljubilo, da bo denarno nagradilo prvouvrščene-
ga. Razstavo del slovenskih umetnikov je pripravil Toni Biloslav, na njej pa bodo sodelovali predstavniki slovenske avantgarde v letih ’80-’90. Spremne tekste k razstavi, ki bo odprta od 28. oktobra do 18. novembra, pa sta prispevala Andrej Medved in Judita Krivec Dragan. Pri tej pobudi sodeluje tudi deželno skrbništvo za kulturne dobrine in umetnost FJK, saj bo razstava na njegovem sedežu, točneje v dvorani Franco na Trgu Liberta 7.
Filmski del se seveda ni mogel izogniti 100 letnici filma in je na to obletnico navezal tudi Trst. Program, ki ga je pripravilo združenja Alpe Adria Cinema, obsega razstavo o Trstu in filmu, filmski niz režiserjev	raznih
srednjevzhodnih evropskih držav (Slovenijo bo zastopal Karpo Godina z
Umetnim rajem) in poseben večer posvečen madžarskemu režiserju Andrasu Szirtesu.
Glasbeni del, ki ga je pripravilo Združenje za sodobno glasbo Chromas je zelo obsežen. Zato bi ob uvodnem koncertu orkestra radiotelevizije Slovenije omenili še solističen nastop tržaškega slovenskega fagotista Vojka Cesarja in nastop tržaške skupine Chromas Ensem-ble. Kot je v imenu organizatorjev izrecno poudaril Aleksander Rojc, so pri pripravi programa dali velik poudarek sodobnemu glasbenemu ustvarjanju un poustvarjanju, še posebej v državah srednjevzhodne Evrope.
Predstavitve štirih knjig, vrsto predavanj o umetnosti v 20. stoletju in čehoslovaški avantgardi v obdobju 1918-1938 in srečanje z beograjskim režiserjem Vukom Babičem, ki bo predstavil film »Breme-Teher« (film je pred kratkim odkupila tretja mreža RAI): to je doprinos kulturnega združenja 1’Officina (pri srečanju z Babičem sodeluje galerija Tommaseo). Multimedialna prireditev in dva koncerta »posodobljene« ljudske glasbe: zadruga Bonavventura je tokrat poskrbela za prvi nastop v Italiji avstrijske skupine Granular Synthe-sis, za dvakratni koncert ženskega zbora Voix Bul-gares in klarinetista Giore Feidmana. Tržaški Dialogi bodo imeli češki podaljšek, saj bosta decembra v Prago potovala razstava Rachlikovih ilustracij in Chromas Ensemble.
Breda Pahor
Tradicionalno ponedeljkovo srečanje v Peterlinovi dvorani je bilo ta teden posvečeno diskusiji ob knjigi Repenta-bor, katere avtorja sta Ariella Tasso - Jasbiz in Paolo G. Parovel. Avtorica je bila iz bolezenskih razlogov odsotna, zato pa je občinstvu, ki se je tokrat zbralo v znatno večjem številu kot prejšnji teden, tudi v njenem imenu najprej spregovoril Paolo Parovel. »Rasizem je pojav, katerega vzrok tici v nepoznavanju drugega. In slika, ki jo imajo tržaški Italijani o Slovencih ni verodostojna. « Zgodovinska monografija prikupne oblike in sproščene zasnove naj bi pripomogla k boljšemu poznavanju slovenske stvarnosti, tudi tistih vidikov, ki so bili doslej nameroma potisnjeni ob rob splošnega
zanimanja. »Da je do italijansko govorečega prebivalstva prišla le taka izkrivljena podoba Slovencev, je kriva tudi manjšina sama - nenazadnje njeni raziskovalni inštituti in založbe,« se je kritično izrekel zgodovinar. Prav tako brezpogojno je za pristransko ožigosal italijansko zgodovinopisje, ki je v skrajnih primerih celo zanikalo prisotnost manjšine na tem področju. Cilj knjige Repentabor, ki je napisana v italijanščini, nosi pa izvirno, zgodovinsko utemeljeno ime kraja kot naslov, je v ovrednotenju slovenske preteklosti in kulturne dediščine.
Obširna in razvejana diskusija, ki je sledila avtorjevi krajši predstavitvi svojega dela, se je S posebnim poudarkom zaustavila ob toponoma-stiki na Tržaškem. (MG)
»Osvobojena Evropa«: jutri predavanje prof. Coliottija
Jutri ob 17.30 bo v avditoriju muzeja Revoltelle v Ul. Diaz predavanje prof. Enza Coliottija o protinacistič-nih gibanjih v Nemčiji. Predavanje sodi v okvir pobud o »Osvobojeni Evropi«, ki ga je ob 50-letnici osvoboditve priredila tržaška občina v sodelovanju s deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja.
Prof. Enzo Collotti poučuje sodobno zgodovino na univerzi v Firencah, pred tem pa je poučeval na univerzah v Trstu, Bologni in Modeni. Dolgo let je bil v vodstvu deželnega inštituta za odporništvo in je avtor številnih pomembnih zgodovinskih del o nacizmu, o fašizmu in o dogajanju med svetovnima vojnama.
Brezplačni uvodni tečaji kitajščine in slovenščine
Združenje »Euroest cultura« sporoča, da je še nekaj razpoložljivih mest za brezplačne uvodne tečaje kitajskega in slovenskega jezika, ki bodo od 16. do 20. oktobra. Podobni brezplačni tečaji bodo od 23. do 27. oktobra za ruščino in hrvaščino, od 30. oktobra do 3. novembra za češčino in madžarščino, od 13. do 17. novembra pa za japonščino. Redni letni tečaji se bodo pričeli prihodnjega 13. novembra.
NA POBUDO ZDRUŽENJA SONORA
Jutri v Mieli trio Piha! Marcossi-Urdan-Cesar
Jutri se spet pričenja koncertni ciklus, ki ga prireja glasbena ustanova Sonora v sodelovanju z Gledališčem Mie-la. Skupina Sonora, ki je nastala pred nekaj leti, združuje italijanske in slovenske ustanovne člane, in sicer skladatelja Fabia Vidalija, zdravnika Giuliana Auberja ter slovenski glasbenici Nevo Merlak in Jasno Corrado. Vsako leto glasbena ustanova prireja koncertne nize, v sklopu katerih je veliko prostora namenjenega tržaškemu ustvarjalnemu in poustvarjalnemu delu. Na oder Gledališča Miele sta tako n.pr. stopila goriški pianist Miran Devetak in italijanski violinist Emmanuele Baldini.
Ob mladih izvajalcih Sonora želi ovrednotiti tudi že uveljavljene glasbenike, kot je npr. Massimo Gon. Tudi na četrtkovem koncertu bodo gostovali že priznani izvajalci, med katerimi je slovenski glasbenik Vojko Cesar. Koncert bo tako predstavil trio pihal, ki ga sestavljajo flavtist Giorgio Mar-
cossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar. Vsi trije poučujejo na državnih konservatorijih, in sicer v Trstu in Vidmu, in obenem veliko koncertirajo. Trio je nastal 1.1987 in je uspešno gostoval po Italiji in v tujini. Glasbeniki so sodelovali na številnih mednarodnih festivalih in večkrat snemali za radijske in televizijske postaje. Temu triu pa so posvetili svoje skladbe tudi številni skladatelji. V koncertni spored, ki ga bo trio odigral v Trstu, sodijo predvsem skladbe sodobnih komponistov. Na vrsti bo najprej Suita Fabia Vidalija, nato pa Di-vertimento iz 1. 1934 Argentinca Luisa Giannea (1897-1968). Sledila bo slovenska ustvarjalnost Slavka Osterca (1895-1941) s trodelnim Triom. V drugem delu bosta na sporedu še skladbi Vasilija Robanova in Vaclava LIdla. Koncert bo, kot rečeno, v četrtek v Gledališči Miela z začetkom ob 21. uri.
Luisa Antoni
V KD ROVTE-KOLONKOVEC
Predavanje o vinogradništvu
Gosta večera agronoma Mario Gregorič in Magda Štorman
Kulturno društvo Rovte - Kolonkovec je začelo v soboto z novo sezono. Prva prireditev je bilo predavanje o vinogradništvu, o vinu in raznih boleznih trte, ki sta ga imela priznana agronoma Mario Gregorič in Nadja Sturman (na sliki KROMA).
Tema predavanja je bila izrecno zanimiva, saj je na Kolonkovcu in v Rovtah
več vinogradnikov, ki jih je ta tematika zanimala.
Društvo, ki je bilo aktivno tudi v p°' letnih mesecih, pripravlja za novo sezono vrsto pobud, s katerimi bi želelo obdržati vse svoje dosedanje člane in prijatelje in pridobiti še nove. Uspeh prvega predavanja je pokazal, da je društvo na pravi poti. (N.L.)
ZBOROVSKO PETJE / V SOBOTO
Na Proseku tradicionalno srečanje pevskih zborov
Nastop združenih moških pevskih zborov na lanski izdaji tradicionalnega srečanja, ki 1® bilo v viteški dvorani v Brežicah.
V soboto bo v Kulturnem domu na Proseku srečanje pevskih zborov, ki ga Prireja domači pevski zbor Vasilij
Da bi zvedeli kaj več o tem srečanju, o tem, kdo bo na njem sodeloval, in bolj na splošno o programih in delu zbora Vasilij Mirk, smo se obrnili do Podpredsednika Klaudija Cernjave.
»To je že 23. srečanje zborov iz Brežic, Stražišča pri Kranju, Železne Kaple iz avstrijske Koroške in našega zbora. Obljubo za vsakoletno izmenično srečanje v enem izmed krajev sodelujočih zborov so si pevci zadali na prvem srečanju leta 1973 v Kranju. Od takrat dalje kljub temu, da se je sestava zborov precej spremenila in obnovila, Se je pri pevcih ohranila želja po tem srečanju, ki je v slovenskem kulturnem prostoru gotovo redkost s tako dolgoletno tradicijo.«
Kako bo potekalo letošnje srečanje?
»Kot po navadi bo vsak zbor zapel Po štiri pesmi. Iz najavljenega sporeda je pričakovati, da bodo ljubitelji zborovske pesmi prav gotovo prišli na svoj račun, saj je izbor pesmi zelo pester in l>ogat. Večer se bo zaključil z nastopom združenih pevskih zborov, ki borio zapeli štiri pesmi, ki govorijo o značilnosti krajev, iz katerih zbori prihajajo.«
Kdaj je vaš zbor začel letošnjo sezo-n° in kaj si obetate?
»Z vajami pod vodstvom dirigenta Klirana Žitka smo začeli prve dni septembra. Prvi nastop smo že imeli v do-rnu pristaniških delavcev ob priliki košarkarskega turnirja za memorial Milena Starca, ki ga je priredilo SD Kon-tovel. Po oceni pevcev in publike je telovadnica precej akustična in to bo trene v bodoče izkoristiti. Konec tega me-
seca bomo imeli celovečerni koncert v Saležu, katerega čisti izkupiček je namenjen za ureditev spomenika padlim v NOB. Poleg nastopov na raznih prireditvah nameravamo kot vsako leto prirediti celovečerni koncert ob koncu leta. Izkupiček tega pa bi namenili v dobrodelne namene. Pred iztekom leta upam, da bomo izdali tudi prvo kaseto, na katero smo posneli 14 pesmi.«
Pri vašem delu imate verjetno tudi kaj težav?
»Trenutno imamo velike probleme s sestavo zbora. Primanjkuje nam pevcev. Zbor šteje le 25 članov in če ne bo prišlo do pristopa novih pevcev, bo težko delati. Vaje imamo v ponedeljkih in četrtkih in to naj bo vabilo za vse, ki ljubijo zborovsko petje, da se nam pridružijo. Razdalje danes ne igrajo več vloge, kar pomeni, da so dobrodošli tudi pevci iz sosednjih vasi.«
Zakaj na Proseku-Kontovelu ne deluje mladinski zbor?
»O tem smo že večkrat razpravljali, poskusov je bilo veliko, vendar brez uspeha. Morda bi se morali nekoliko bolj povezati s šolo, vendar, kot vidim, verjetno iz didaktičnega vidika zborovsko petje na šolah ni popularizirano. Šolske pevske zbore slišimo le na občasnih proslavah. Sicer bo treba problem mladinskega zbora temeljito obravnavati.«
Za konec, kaj si obetate za soboto?
»Vprvi vrsti naj poudarim, da je bilo na vseh dosedanjih srečanjih res prijetno in želim si, da bi se tudi v soboto pevci dobro počutili. Prav zaradi tega vabim vse, da s številno udeležbo obogatijo to tradicionalno srečanje pevskih zborov iz Posavja, Gorenjske, Koroške in Tržaškega.«
Bruno Rupel
»Umetnost po žensko« na Gradu
V torek, 17. trn., bodo na Gmdu Sv. Justa odprli izredno zanimivo razstavo z naslovom ».Strategija želja -umetnost po Zensko« (Strategia del desiderio - arte al femminile), na kateri bo sodelovalo 15 umetnic, med katerimi tudi naša priznana umetnica Bogomila Doljak, solastnica že poznane in priznane galerije umetniških izdelkov in lesa »Bor« v Nabrežini.
Ostale umetnice sosFranca Battain, Olimpia Biasi, Al-da Boscaro, Amia Caser, Lorella Coloni, Graziella Gi-glio - Tos, Elsa Giovine, Maila Mislej, Michela Modolo, Anita Nermarini, Silvana Scarpa, Hana Silberstein, Besy Števen in Laura Stocco.
Gre za umetnice-kiparke iz Trsta ter dežel Veneta, Piemonta in Emilia, Id želijo tržaški publiki predstaviti svoja dela. Umetnice bodo razstavile okrog 90 svojih del, preko katerih želijo izpovedati svoje želje, gledanja in ideje na umetniško ustvarjalnost.
Razstavo, ki bo prav gotovo naletela na zanimanje med Tržačani, bo spremljala tudi bogata brošum, ki bo Poglobila cilj razstave in jo je v elegantni grafični formi Pripravil Marino Cassetti, v imenu združenja Circolo Maritain iz Trsta.
Razstava, ki jo bodo odprli 17. oktobm ob 17.30, bo na ogled vse do nedelje, 12. novembm, od 10. do 13. ure in od 16. do 18.30 ob delavnikih, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Neva Lukeš
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA, 11. oktobra 1995
EMILIJAN
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 18.28 in zatone ob 8.59.
Jutri, ČETRTEK, 12. oktobra 1995
MAKSIMILIJAN
VREME VČERAJ OB
12. URI: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb narašča, veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano,
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ui. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC
Ponovitvi
danes, 11. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D jutri, 12. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED E
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagani Kulturnega doma, Ul Petronio 4, tel. 632664.
temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Pietro Esposito, Gianluca Sulas, Erik Pertout, Francesca Casetta.
UMRLI SO: 87-letna Margherita Amoroso, 62-letni Carmelo Simeone, 82-letni Vittorio Česana,
86-	letna Maria. Sgubin, 90-letna Antonia Franettich, 55-letna Giuliana Pado-van, 69-letna Aliče Pignat, 84-letna Gisella Grmek, 73-letna Vittoria Grmek,
87-	letni Francesco lorio, 51-letni Luciano Crisman, 77-letni Giorgio Parenzan, 98-letni Antonio Lisco, 86-letna Evelina Intricari, 65-letna Liliana Runtini in 86-letni VValter Simo-nelli.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do NEDELJE, 15. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
UL Ginnastica 44, UL Commerciale 21, Trg Sv.Jakoba 1.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.30,	22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvrood, Meryl Streep.
EKCELSIOR - 18.45,
20.30,	22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Sylvester Stallone.
EKCELSIOR AZZUR-
RA- 18.10, 20.05, 22.00 »L’odio«, r. Mathieu Kas-sovitz.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II primo cavaliere«, i. Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Wa-tervvorld«, i. Kevin Cost-ner, Dennis Hopper. NAZIONALE 3-16.15,
18.15.	20.15, 22.15 »Con-go«, r. Michael Crichton.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15, »Fren-
ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Voglia di un mani-co d’acciaio«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Pasolini -Un delitto italiano«, r. Marco Tullio Giordana, i. Carlo De Filippi, Nicoletta Braschi, Claudio • Amendo-la.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »La bahata di un soldato«.
S ČESTITKE
Danes praznuje svoj 18. rojstni dan naša draga VALENTINA BONETA. Vse najboljše ji želijo no-na Ida in vsi, ki jo imajo radi.
Bi PRIREDITVE
KD F.PREŠEREN vabi na predavanje ALLAH AKBAR! - Z nahrbtnikom po Iranu danes, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Boljuncu. Predava Bruno Križman.
SKD TABOR Opčine-Prosvetni dom od 13. do 23. t. m. razstavlja goriški slikar Bruno Canella. Odprtje razstave v petek, 13. t. m., ob 20. uri. Predstavitev Joško Vetrih.Na večeru bo zapel MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka.
KD I. GRBEC vabi na PREDSTAVITEV SLOVENSKIH NARODNIH NOŠ v petek, 13. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Skedenjski ul. 124. Gost večera bo Marta Košuta, ki nam bo z diapozitivi, besedo in prikazom v živo odkrila čar slovenskih nos. Vljudno vabljeni!
MoPZ V.MIRK Prosek-Kontovel vabi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku na 23. SREČANJE POO-BRATENIH PEVSKIH ZBOROV MePZ Zarja- Železna Kapla, MePZ Svoboda - Stražišče in MePZ Bratov Milavcev - Brežice.
GOBARSKA DRUŽINA Bresaola Milje in Kras priredi v sodelovanju s KD Primorsko iz Mačkolj RAZSTAVO GOB, ki bo 14., 15. in 16. t. m. v Srenjski hiši v Mačkolj ah s sledečim urnkom: sobota, 14. t. m. od 18. do 20. ure, nedelja, 15. t. m. od 9. do 20. ure ter v ponedeljek, 16. t. m. od 9. do 13. ure. Gobe za razstavo so dobrodošle, hvala! Vabljeni vsi prijatelji narave.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 14. t. m. na večer z naslovom MOJA AFRIKA. Gost prvega izmed srečanj, ki bodo posvečena afriškim deželam, kulturi in religiji bo lajčna misjonarka Tereza Srebrnič, ki bo posredovala svoje izkušnje in vtise ter prikazala diapozitive svojega štiriletnega bivanja v Afriki. Začetek ob
18.30.
PESEM V VILENICI -
MePZ Primorec-Tabor in Jamarsko društvo Sežana vabita v nedeljo, 15. t. m. v jamo Vilenico. Ob 16. uri koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodst-
vom Janka Bana. Ob 15. in 17. uri voden ogled jame.
BI	IZLETI
IZLETNIKI v Mauthausen sta naprošeni, da se zglasite do petka, 13. t. m. v občinski knjižnici v Saležu od 16. do 19. ure in danes, ll.t.m. od 20.30 do 22. ure za poravnavo in informacije o odhodu.
TABORNIKI RMV vabijo člane, starše in prijatelje na izlet na Kojnik. Zbirališče ob 9.30 na mejnem prehodu na Pesku, kosilo iz nahrbnika. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi v nedeljo, 15.t. m.
KD PRIMORSKO priredi članski izlet v Benetke in Murano v nedeljo, 22. t. m. Vpisovanje in vse informacije dobite pri Danici Smotlak, tel. St. 232114 do 16. t. m.
□ OBVESTILA
KULTURNI KROŽEK OB PEČINI prireja na svojem sedežu na Brdini tečaj “nežne" telovadbe. Začetek danes, 11. t. m. Informacije in vpisovanje na tel. St. 213124 ob urah odprtja trgovin.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 15. t. m. 5. Kraški suhi slalom in Memorial Aldo Rebula na travniku v Repnu blizu nogometnega igrišča s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v petek, 13. t. m. od 20. do 21. ure.
DO 22. t. m. je v prostorih društvene gostilne v Ricmanjih na ogled likovna razstava Michele Ota in Sebastiana Froglie.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah.
Nadalje obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije po telefonu St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča neučno osebje, da je v Uradnem listu St. 74 (IV.posebna	izdaja)
objavljen razpis natečaja za dodelitev mest na zavodu I.R.R.S.A.E. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t. m. Vse informacije nudi SSŠ, tel. št. 370301, Ul. Carducci 8 -Trst.
SINDIKAT .SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da je začasni urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure. Tel. St. 370301 - Trst, Ul. Carducci 8
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM veliko enciklopedijo DE AGOSTINI. Cena po dogovoru. Kupcu podarim računalnik Com-modore 64 z igricami. Telefon 817244 ob uri kosila.
PRODAM Opel Vectra 2000 CD, črne barve, letnik 1990, cena po dogovoru. Tel. št. 040/201059.
PRODAM lancia delta 1300 LX v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure na St. 229464.
PRODAM fiat tipo 1400 IE, bele barve, prevožen
38.000	km, v odličnem stanu. Tel. St. 226517 - ura trgovine.
PRODAM hišo v Boljuncu, 120 kv. m z dvoriščem. Tel. st. 228390.
STARE strešnike Se ročno izdelane prodam. Tel. po 19. uri na št. 539970.
GOSTILNO na Krasu oddajam. Tel. St. 229126.
PISARNA v Trstu išče
mlado in dinamično osebo za delo v uradu. Kličite na tel. št. 638263 vsak dan od ponedeljka do petka v delovnih urah.
V MESTU iščem živahno osebo za enourno družbo v jutranjih urah starejši gospe v domu ostarelih. Tel. na St. 398597-zvečer.
IŠČEMO gospo za nego starejše osebe v dopoldanskem času. Tel. St. 226480.
SLOVENSKA GOSTILNA na Goriškem išče natakarico/ja z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24. Maja 1-Gorica, pod šifro “Natakar".
NUJNO iščem ponovno odvetnika, ki mu je pri srcu uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. št. (040) 228779.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu dvakrat do trikrat tedensko. Tel. St. 0038667/31261.
KUPIM Ape P2 ali P3 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/213960.
IZGUBILA sem očala za vid v modrem etuiu na barkovljanskem pokopališču. Kdor jih je našel, prosim, naj tel. na St. 211997 - Lupine.
OSMICA je v Borštu pri Zaharju.
PRISPEVKI
Ob 1. obletnici smrti dragega prijatelja Bogdana Zetka darujeta Livio in Mira Stocca 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V spomin na drago mamo ob obletnici smrti daruje Irma Kraus 50.000 lir za CPZ sv. Jerneja - Opči-
V	počastitev spomina tete Dore Barut por. PraSel darujeta Edvin in Nerina Švab 100.000 lir za KD Valentin Vodnik in 100.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Jolande Valentič daruje Anton Ščuka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
V	spomin na nono in mamo Gabrijelo Sedmak darujetjo Katja, Ankica in Drago 50.000 lir za SD Mladina.
Ob 1. obletnici smrti mame Gabrijele Sedmak daruje Zora z družino
25.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 2. obletnici smrti nepozabne hčerke Doroteje Marsich por. Lorenzi daruje mama 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Jolande Vatovec darujeta Milan Ukmar in hči Milica
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
11.10.1985	11.10.1995
Minilo je deset let, odkar naju je zapustil najin dragi
Pepi Rasoni
Z ljubeznijo se ga spominjata
žena Fani in hči Bruna z družino
Boljunec, Lonjer, 11.10.1995
Ob smrti drage mame izrekajo Nori Jerič iskreno sožalje
uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah
VOZNI RED VLAKOV
VELJAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA
4.02	(D)
5.37	(D)
6.04	(IR)
6.13	(R)
7.13	(E)
7.50	(IC)
8.13	(IR)
10.13	(IR)
11.56	(IC)
12.13	(IR)
13.10	(D)
14.13	(IR)
15.13	(D)
15.50	(IC)
16.13	(IR)
17.13	(IC)
17.27	(R)
18.13	(IR)
19.13	(E)
20.25	(E)
21.13	(IR)
22.13	(E)
SMER________________________________________________
Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04)
Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)
Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)
Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih
Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18)
TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)
Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20)
Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)
Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini
Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)
Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)
Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)
Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)
Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)
Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)
Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)
Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)
Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)
Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)
Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva
Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21 j
Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini
URA
VRSTA
7.59
8.53
(E)
(E)
SMER___________________________________
Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
10.05	(E)
10.42	(IR)
11.42	(IC)
13.42	(IR)
14.-12	(D)
15.42	(IR)
16.04	(IC)
16.25	(D)
17.42	(IR)
18.50	(D)
18.57	(D)
19.37	(IR)
20.00	F)
20.55	(R)
21.42	(IR)
22.00	(IC)
23.42	(E)
0.42	(IR)
1.42	(IR)
2.35	(D)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54),
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
Beneke |21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33),
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01 j
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih)	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob praznikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.56	(IR)	nikih)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob			Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
		praznikih)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de-
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
16.56 17.19 17.38 17.51	(R) (IR) (R) (D)	praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54).	18.33 19.20 19.44 20.22	(IR) (R) (D) (D)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
18.19	(D)	(ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob	20.33	(IR)	
		praznikih)	21.15	(R)	Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			•
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13 12.02 17.57 0.02	(E 221) (IC 243) (IC265) (E 241)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZ1A EXPRESS (Spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	6.52 10.58 16.57 19.51	(E 240) (IC264) (E 242) (E 220)	VENEZ1A EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
FOTOGRAFIJA
Stare podobe mesta na ogled v veži županstva
Razstava tudi v Ločniku
V veži goriskega županstva so včeraj odprli fotografsko razstavo starih goriških podob. Priredili so jo člani po-soškega fotokluba CIFI v okviru vsedržavne prireditve “Era 1’Ita-lia”, ki zajema kar 150 sočasnih razstav starih fotografij o preteklosti prav tolikih krajev v državi.
Od teh razstav jih je 13 v naši deželi in tri na Goriškem: poleg razstave krožka CIFI, ki bo na ogled na županstvu do 22. oktobra, sta to še razstavi društva “La primula”, ki bo odprta od 15. do 29. oktobra v socialnem centru na Trgu san Giorgio 37 v Ločniku in razstava, ki jo je priredilo združenje “Castrum” v
galeriji Excelsior (Drevored Europa Unita, odprta od 7. do 22. oktobra) v Gradežu.
Goriška razstava obsega skupno 40 starih fotografij, ki predstavljajo razne utrinke iz življenje v Gorici od leta 1920 dalje. Posnetke so prispevali fotoamaterji in zbiratelji Lodovico Mischou, Silvio Medeot, Mario Muto, Pierluigi Lodi, Agostino Colla, Antonio Fabris, Franco Pel-lizzon, Carlo Tavagnut-ti, Claudio Venier in Giovanni Viola. Fotoklub CIFI je razstavo priredil pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije -Julijske krajine, Pokrajine in Občine ter s prispevkom Goriške hranilnice.
□ OBVESTILA
OBČINA DOBERDOB
obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in Četrtkih med 17. in 19. uro.
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja danes, 11. t.m., posvet s krajani na Vrhu. Srečanje bo v prostorih SKC Danica ob 20. uri.
OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da bodo v ponedeljek, 16. oktobra, stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in
12.00-	13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah
16.00-	18.00. Občinska knjižnica bo delovala ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV iz Gorice obvešča, da bo z začetkom v petek, 13. oktobra, ob 13.
HI SOLSKE VESTI
uri na balinarskem igrišCu v Sovodnjah tur-
KINO
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Batman fo-rever«. Igrajo Val Kilmer, Jim Carrey, Nicole Kid-man. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-12.00-22.00 »II villaggio dei dannati. Rež. John Car-penter. Prepovedan mladimi pod 18. letom.
a PRIREDITVE
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMI-RA FEIGLA vabi jutri, v četrtek, 12. oktobra, ob 20.30 na srečanje z avtorjem knjige Ogledalo. Ob predstavitvi knjige bo spregovoril njen avtor Ace Mermolja.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v petek, 13. t.m., ob 18. uri predstavitev knjige Jožka Šavlija Slovenija, podoba evropskega naroda. O delu bosta spregovorila avtor in predstavnik založbe Radi-voj Humar.
SKD KREMENJAK vabi v petek, 13. t.m., ob 20. uri na društveni sedež v nekdanji šoli v Jami j ah (Prvomajska 20) na predavanje o gobah. Izvedenec Milko Cebulec bo predavanje obogatil s predvajanjem diapozitivov.
BS_________ IZLETI
ODBOR UPOKOJENCEV iz Doberdoba obvešča vse prijavljene za izlet v Caorle in na otoke Murano, Burano in Tor-cello, da bo odhod na izlet v soboto, 14. oktobra, ob 7. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da se zaključuje vpisovanje za šolsko leto 1995/96. Na razpolago sta samo še dve mesti. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja tečaj angleščine za srednješolce. Informacije in prijave v Ul. Montesanto 84, tel.
c:QQ4Qc:
GLASBENA MATICA - GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu Sole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
Tl RAZSTAVE
SKD KREMENJAK obvešča, da bo na društvenem sedežu v Jamljah (Prvomajska 20) razstava starega kmečkega orodja in fotografska razstava kraške arhitekture na ogled še v nedeljo 15. in 22. oktobra med 16. in 18. uro. Društvo prosi šole in druge skupine, ki si želijo ogledati razstavo, naj obisk najavijo na telefon 0481-40462.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja svoja dela slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Ogled po urniku knigarne.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU je
odprta razstava “Otto-cento di frontiera”. Urnik: na gradu - vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30.
nir v balinaju med ženskimi ekipami upokojenk iz Sovodenj, Standreža, Gorice in Solkana.
SOLA ČIPK V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata tečaj klekljanja. Prijave v čipkarski šoli v Gorici (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130, 78262, 78268). Informativni sestanek bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK namerava prirediti od 27. oz. 29. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Zimovanje je primerno tudi za cele družine. Namestitev bo v hotelu Eta, smučanje pa na Cmem vrhu.
TRADICIONALNI PRAZNIK KOSTANJA BO.... 22. oktobra. Ne pozabite, priporoča SPD.
r]! LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, UL Rosselli 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 9.30, Riccardo Portelli iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.45, Maria Tonso, vd. Brandolin iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin; 11.00, Mauro Selve iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
Družba iskreno sočustvuje s prof. Silvanom Križmančičem, ob izgubi drage mame Elizabete
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Vpisovanje novih abonentov dalje v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. J. Brass 20 - tel. 33288) od 10. do 13. ure.
OBČINA / VALENTI KRITIZIRA DEŽELNEGA ODBORNIKA
SEJMI / 15. MOTOR EXPO RACING
Fosolova odsotnost ni bila utemeljena
Resolucija o Mururoi - Polemika o številu soških bitk
Dva konca tedna v družbi motorjev
Salon serijskih in dirkalnih vozil, ob njem po bogat spored spremnih prireditev in dirk
Problemi zdravstva so odjeknili tudi na sinočnji Seji goriškega občinskega sveta. Zupan je obvestil svetovalce o srečanju konference županov in desetih deželnih svetovalcev glede bolnišnice Janeza od Boga. Valenti je takole strnil stališče goriške občine: »Zavzemali se bomo za to, da mesto ne izgubi bolnišnice, da se v njej ohrani sedanja visoka raven oskrbe in da se prav tako ohranijo vsa delovna mesta«. Valenti je pri tem namenil puščico deželnemu odborniku za zdravstvo Fasoli, ki je v ponedeljek zadnji hip brzojavil v Gorico, da se ne more udeležiti srečanja, ker da je sočasno sklicano zasedanje deželnega odbora. »Navzoči deželni svetovalci pa so nii povedali, da je bila seja
deželne vlade dopoldne, medtem ko smo mi zasedali sredi popoldneva...«, je dejal župan.
Svetovalce je nadalje obvestil, da je ob nedavnem obisku izročil predsedniku Scalfaru dve spomenici, eno svetovalca opozicije Crocettija in drugo načelnika FI Fomasirja, glede financarske šole. Spomenico je Scalfaru izročila tudi predsednica Pokrajine. Vsi pričakujejo odgovor, čeprav najbrž predsednika malo zanimajo goriške zdrahe o gradnji spornega objekta.
Svetovalci so v interpelacijah obravnavali večinoma drobne zadeve. Načelnik KDC Glessi je kritiziral odbornika Pešca zaradi številnih napak v brošurici s koristnimi informacijami o Gorici.
Pesco je krivdo za napake zvrnil na tiskarno. Tava-gnutti (Sev. liga) je hotel vedeti, kdo je nekemu društvu (očitek je letel na OK Val) dovolil, da si uredi urad v skladišču telovadnice v Standrežu. Odbornik Devetag je dejal, da o zadevi ni informiran in se bo pozanimal. Zeleni Maniacco je predlagal, naj bi za civilne poroke namenili eno od dvoran na gradu, za kar obstaja veliko povpraševanje. Odgovor odbornice Paolinijeve, da zakon dopušča civilne poroke samo v “občinski hiši”, ga ni zadovoljil, saj je Maniacco povedal, da v mnogih drugih občinah (omenil je Videm, Benetke itd.) namenjajo porokam svečanejše prostore.
Skoraj zabavna je bila polemika o številu soških
bitk: misovec Cosma je zahteval naj župan popravi svojo izjavo ob Scalfaro-vem obisku, češ da je bilo bitk 16, »medtem ko je obče znano, da jih je bilo 12«. Valenti je dejal, da mu je število 16 sugeriral predsednik občinskega sveta Busolini. Slednji je kot amaterski zgodovinar obrazložil Gosmi, da razni viri prinašajo to število, ker pač nekateri zgodovinarji delijo na dve bitke, ki so za druge enotne.
Zelena Fiorelli in Maniacco sta na seji predložila resolucijo proti jedrskim poskusom na Mururoi z zahtevo, naj italijanska vlada ostreje poseže pri francoski za prekinitev poskusov. Zupan je vsebino resolucije osvojil in napovedal, da jo bo dal v razpravo na eni prihodnjih sej.
Proces COOP: danes zasliševanje izvedencev za trgovinske dejavnosti
Sojenje dvanajsterici upraviteljev, javnih funkcionarjev, podjetnikov in načrtovalcev, vpletenih vzadevo Coop” se počasi nagiba v drugo polovico, ko bodo spregovorili obtoženci. Predvidoma bo to v začetku prihodnjega tedna, če ne bo prišlo do daljše od-goditve obravnave zaradi obveznosti predsednika, ki ima stalno mesto v Trstu in je bil v Gorico dodeljen specifično za ta proces.
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič obrambe. Danes naj bi pred sodiščem nastopil nekdanji občinski tajnik, zatem pa se bo začel “spopad” med izvedenci, ki jih je predlagala obramba in izvedenci, ki jih je predlagalo tožilstvo. Govor bo seveda o spornem vprašanju izdaje dovolilnice za
odprtje samopostrežne trgovine. Proces, ki so ga takoj na začetku napovedovali kot “proces leta” dobiva vsak dan drugačno dimenzijo, upada pa tudi zanimanje javnosti. Zdaj se vse vrti okrog pravilnosti/nepravilnosti glede izdaje gradbenega dovoljenja in dovolilnice za odprtje oziroma preselitev trgovskega obrata zveze zadrug Coop. In okrog tega vprašanja bo danes največ besed.
Nekaj vidikov glede izdaje gradbenega dovoljenja so skušali pojasniti na včerajšnji razpravi. Kako se bo izšlo soočanje izvedencev glede izdaje trgovske dovolilnice?
Med pričami, ki jih je predstavila obramba in ki so jih včeraj izprašali, so bili tudi nekdanji občinski svetovalci Busolini, Ni-
colo Fornasir, Dario Baresi. Pojasnili naj bi okoliščine poteka seje občinskega sveta 9. novembra 1992 in glasovanja o sklepu, s katerim naj bi popravili materialno napako v izvršilnih normah občinskega regulacijskega načrta. V jutranjem delu razprave pa sta tako obramba kakor tožilstvo skušala razkriti potek zasedanja gradbene komisije, da bi razčistili, ali je bil postopek korekten in brez pritiskov, ali je bila sestava komisije v skladu s predpisi itd. Tako so zaslišali kar nekaj članov občinske komisije za gradbeništvo. Po njihovih izjavah je bil postopek za odobritev povsem običajen, sklepi soglasni in predvsem ni bilo nobenih pritiskov ali poskusov vplivanja od nikoder.
Očarljivi svet motorjev se bo tudi letos predstavil v Gorici. Kljub številnim (zlasti finančnim) težavam, ki pestijo večino deželnih sejemskih prireditev, bo “Motor expo rating” praznoval jubilejno, petnajsto izvedbo v našem mestu. Na razstavišču ob Soči bo v zadnjih dveh koncih tedna tega meseca izredno živahno. Sejem so strnili v pičlih šest dni (20., 21., 22. ter 27., 28., 29. oktobra), obiskovalci pa ne bodo zaradi tega prikrajšani, nasprotno. Prireditelji združenja Ou-tline so, kot je na tiskovni prireditvi dejal Robi Mervič, poskrbeli za prvorazredne prireditve.
Poleg običajnega salona novosti iz sveta motorjev in avtomobilov (prisotni so skoraj vsi zastopniki vodilnih svetovnih tovarn) bomo na “Motor ex-po racingu” dobili tudi številne dirkalne avtomobile formule 1, relijev in drugih prvenstev, tekmovalnih motorjev itd.
Bogat je tudi program spremnih prireditev in tekmovanj:	poleg že
običajnega spektakla s trial motorji in avtorelija Rallystar, si bomo lahko ogledali ameriške top-car tovarne Callaway, poslušali Gabibba, se pomerili z mini motorji, sledili tekmovanju scooterjev in preizkusih lastno spretnost v vožnji. V hali D bo namreč nameščen simulator, ki bo slehernemu pol-noletniku dovolil virtualno vožnjo v mestu. Najboljši vozniki bodo nagrajeni s tečajem varne vožnje, ki bo pod vodstvom bivšega pilota An-drea De Adamicha na dirkališču v Varanu. aw
Prizor z lanskega relija na razstavišču ob Soči
NOVICE
Nocoj se sestane rajonski svet v Podgori
Nocoj ob 20.30 se bo na sedežu v nekdanji šoli v Podgori (Ul. Slataper 27) sestal tamkajšnji rajonski svet. Na dnevnem redu je mnenje o pravilniku službe za odvoz smeti, razprava o delih v rajonu in sodelovanje na procesiji ob Marijinem prazniku. Nocoj ob 20.30 se bo sestal tudi rajonski svet na Rojcah, jutri ob isti uri pa svet za Madonnino.
Svet za Svetogorsko četrt nudi informacije v zvezi z davki
Kot smo poročah zapade v ponedeljek, 16. oktobra, rok za predložitev prijav v zvezi z odmerjanjem davka za odvoz odpadkov. Za stanovanjske hiše prijava letos ni obvezna, razen v primerih, ko so predvideni nekateri popusti. Vsi, ki živijo v stanovanju sami imajo na primer pravico do 30-odstot-nega popusta na davku. Informacije dobijo v občinskem uradu za takse. Za stanovalce Svetogorskega rajona in Placute bo ta teden delovala posebna informativna služba na sedežu rajonskega sveta (Ul. Orzoni 56) vse dni med 10. in 12. mo ter med 15.30 in 16.30.
DEŽELA / INTERPELACIJA SKR
KRONIKA / DELOVALI SO NA RELACIJI LOMBARDIJA - VZHODNA EVROPA
Umski bolniki morajo plačati
Po preureditvi doma zanje uvedli plačilo (35 tisoč lir dnevno) za oskrbo
Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je naslovil deželni upravi interpe-iacijo v zvezi uvedbo Plačila za oskrbo bolnikov, ki so bili do pred kratkim v brezplačni oskrbi bivše goriške Psihiatiične bolnišnice. Z odlokom 14. julija letos je namreč deželna vlada odprla v kompleksu umobolnice ti. Oskrbovani zdravstveni dom (“Resi-denza sanitaria Assisten-ziale” - RSA) za štirideset bolnikov. Dom ostaja v sklopu javnega Zdravstvenega podjetja, lokacija Prostorov je ista kot do-flej' Spremeni se edinole breme za goste: medtem ko je bila doslej oskrba brezplačna, bodo morali Po novem za bivanje in Prehrano odšteti po 35 tisoč lir dnevno. Ce bolnild
sami ne bodo mogli poravnati teh zneskov, bo breme šlo na račun svojcev.
Antonaz v interpelaciji ugotavlja, da strošek ni majhen, saj je treba upoštevati, da so gostje te strukture večinoma kronični bolniki, ki ostajajo v oskrbi tudi cela desetletja. Zaradi tega sprašuje deželno upravo, ali se ji zdi upravičen prehod iz brezplačne v oskrbo proti plačilu edinole zaradi spremembe imena strukture; kateri so nameni uprave glede novih struk-tur RSA, ki so bile mišljene za oskrbo telesno in umsko prizadetih in ostarelih, tj. za najšibkejše med občani? Ali je namen uprave, da s terjatvami plačila za oskrbo še dodatno prizadene te osebe?
Aretirali osem oseb vpletenih v posle z ukradenimi vozili
Številnim uspešnim akcijam policije navkljub se promet z ukradenimi avtomobili med Italijo in vzhodnoevropskimi državami nadaljuje. Očitno gre za donosno dejavnost. Agenti policijskega komisariata v Tržiču so v sodelovanju z letečim oddelkom goriške kvesture ter v sodelovanju s policijskimi organi v Bresti, prišli na sled dobro organizirani skupini, ki se je ukvarjala s preprodajo ukradenih avtomobilov. Aretirali so osem oseb, zasegli pa štiri avtomobile mercedes, že skoraj pripravljene za odpremo “na tržišče”.
Preiskava, ki se je te dni zaključila in o kateri sta včeraj na tiskovni konferenci na goriški kvesturi spregovorila načel-
nik letečega oddelke dr. Lorito in sam kvestor dr. Davini, se je pričela v začetku septembra, ko so policijski organi ustavili mercedes 200 ki ga je vo-
zil 43-letni Aldo Fiam-menghi iz Brescie. Policija je zatem v nekaj tednih prišla na sled preostalim članom: 35-letnemu Marinu Salieriju, 24-let-
nemu Ivanu Salieriju, 34-letnemu Giulianu Morettiju, 51-letnemu Fiorenti-nu Sensiju in 34-letnemu Marcu Mafiolettiju. V priporu sta še dve drugi ose-
bi, katerih imen pa policija ni sporočila.
Avtomobili, ki so jih namenili izvozu so bili opremljeni takorekoč s pravimi dokumenh. Slo je za dvojčke dejansko registriranih vozil, z odlično ponarejenimi dokumenti, in prilagojenimi številkami šasije in motorja. S to dejavnostjo so se menda ukvarjali Moretti, Sensi in Mafioletti, saj je policija zasegla avtomobil, “ki je bil v postopku”.
Osumljenci, ki so v priporu, so v glavnem doma iz Brescie, Bergama in drugih krajev ob Gardskem jezeru, kjer se v poletnih mesecih tre tujih gostov in kjer ukrasti drag avtomobil ni težko.
Na sliki (Fotostudio Reportage) preiskovalci na srečanju z novinarji
DANES PREDSTAVITEV V TRSTU
Vabilo na kosilo
VIDEM - Obiskovalcem naravnih lepot v Na-diških dolinah se bo od 15. oktobra do 30. novembra ponudila priložnost, da bodo v štirinajstih gostilnah in restavracijah Benečije spoznali dobrote beneške kuhinje. Gostinski obrati, ki so pristopili k pobudi »Vabilo na kosilo« so za ta čas pripravili vrsto domačih jedi, ki so značilne za te kraje.
»Ce boste prišli na obisk v naše lokale, boste spoznali našo kulinarično tradicijo, ki je tesno vezana na kmečko stvarnost. Pogostili vas bomo s pinso miešano an salamom, župo mederiuakno, kuhnjo z burjanom, domačim pinterjem, poleki s farlinko, štakanjem, žliCnjaki, soparni s češpljami in s kuhanimi štrukli«. Tako so gostilničarji »prepričevali« novinarje včeraj dopoldne na videmski Trgovinski zbornici, kjer so predstavniki Gorske skupnosti za Nadiške doline, vodstva Trgovinske zbornice in slovenskega deželnega gospodarskega združenja predstavili letošnjo, peto izvedbo Vabila na kosilo.
Uspešnost dosedanjih izvedb je očitno nagradila vse tiste, ki so se že od samega začetka prizadevali, da bi v Nadiških dolinah izpeljali določene pobude turistično-gospodar-skega znaCaja. Prvemu vabilu se je odzvalo le nekaj gostilničarjev, danes pa jih je že skoraj dvajset, ki so se pridružili k iniciativi in že razmišljajo, kaj storiti za spomladanski Cas.
Na včerajšnji predstavitvi so povedali, da na-
meravajo storiti korak naprej v želji, da bi v te kraje privabili čimveC gostov, posebno Avstrijce in Nemce, ki jih je vse veC na Videmskem. Pohebno bo poiskati določene vezi med beneško kuhinjo in sorodnim vinorodnim območjem Brd, da bi postala ponudba še vabli-vejša.
Vabilo na kosilo, kot je ugotovil predstavnik Trgovinske zbornice Beltrame, je postalo ena najpomembnejših pobud turi-stično-gostinskega znaCaja v deželi in zato velja na tej poti nadaljevati. Odbornik za turizem pri gorski skupnosti Nino Ciccone je pohvalil prizadevnost organizatorjev, ki so stvarno prispevali, da se Benečiji, ki je doslej plačala previsok davek gospodarske zaostalosti, vrne določeno dostojanstvo.
Gostilne in restavracije, ki sodelujejo pri letošnjem Vabilu na kosilu so: Alla Posta, Da Silvana, Alla Cascata (Občina Grmek), Da Vittorio (Praprotno), Al Vescovo, Alla Trotta, Alle grotte, Ai Buoni amici, Alla Stella alpina (Podbonesec), Al Giardino, Alle Quercie (Speter), Pelizzo (So-vodnje), Sale e pepe in Bellavista (Srednje).
Slovensko deželno gospodarsko združenja bo v sodelovanju s Podjetjem za turistično promocijo -APT Trst priredilo predstavitveno tiskovno konferenco o pobudi Vabilo na kosilo v Nadiške doline, tudi v Trstu in sicer danes, 11. oktobra, ob 11.30, na sedežu APT v Ul. S. Nicolo 20.
Rudi Pavšič
NOVICE
Gospodarska rast baltskih dižav
RIGA (dpa) - Po poročilih, ki so jih izdelali statistični uradi Litve, Latvije in Estonije, je baltskim državam uspelo zajeziti inflacijo, za prihodnost pa napovedujejo tudi visoko rast industrijske proizvodnje. Avgusta so v Latviji zaznali približno 0,3-odstoten padec življenjskih stroškov, medtem ko so se ti v Litvi povečali za 0,4 odstotka, v Estoniji pa za 0,6 odstotka. V primerjavi z julijem je industrijska rast v Estoniji dosegla 19,9 odstotka, v Latviji 11,7 odstotka, v Litvi pa 14,1 odstotka. Brezposelnost je avgusta v vseh treh državah ostala skoraj nespremenjena - v Estoniji je znašala 2,4 odstotka, v Litvi tri odstotke in v Latviji 6,1 odstotka.
MILAN / DELEN UMIK DELNIC n
*' . $
Afera z Gemlno močno prizadela boizno poslovanje
Milanski indeks MIB padel za 1,68% Preiskava se ne raztegne na Švico
MILAN - »Kaj takega se lahko zgodi le v Italiji,« je komentiral afero okrog Gemine predsednik Trgovinske zbornice v Milanu Piero Bas-setti in dodal: »Z vidika malih varčevalcev je zadeva nerazumljiva, sicer pa je vse to sad nerazvidnih finančnih transakcij.«
Delnice Gemina so vCeraj zjutraj padle za 10%, zato jih je Con-sob zamrznil, potem spet odmrznil, a je bila kotacija še vedno za 9% nižja. Zakaj jih ni suspendiral? Zato, da ne prizadene domačih in tujih bor-zijancev. Ker Gemina ni šla v promet, so se le-ti opredelili za Fia-
tove delnice, ki pa so se prav tako pocenile (sredi dneva -1,44%), kar velja tudi IFI (-3,64%), Montedison (-1,32%) in druge, tako da je indeks Mibtel zdrknil za 1% na 9.499, MIB pa za 1,68% na 939 (6,1% manj kot na zaCetku leta). »Affaire Gemina je povzročil borzi veliko škodo,« je zatrdil predsednik borznega sveta Attilio Ventu-ra.« Skoda bo seveda tem manjša, Cim krajša bo preiskava, v uteho pa je dejstvo, da se ta ne bo raztegnila na Švico. Pa še to ne utegne rešiti »operacije SuperGe-mina«, ki jo bodo v najboljšem primeru odložili.
LJUBLJANA / PODJETJE BODO DOKAPITALIZIRALI
Adna Aiiways začela s postopkom lastninjenja
Delnic ne bodo ponudili tujim partnerjem
LJUBLJANA-S pridobitvijo tako imenovanega prvega soglasja agencije za privatizacijo je dobila zeleno luC za začetek postopkov lastninjenja tudi Adria Airways.
Pri edinem slovenskem letalskem prevozniku je prav gotovo najbolj zanimivo dejstvo, da znaša ocenjena vrednost podjetja na dan 1.1. 1993 natanko 1000 tolarjev. Adria Airways je namreC zaradi velikanskih izgub in dolgov do upnikov prešla v last agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki je prevzela dolgove, nekaj pa jih je celo odpisala, da je imelo podjetje ob ocenitvi vrednosti vendarle pozitiven kapital. Kot so nam zaupali v službi za stike z javnostmi priagenciji za privatizacijo, ki daje soglasja k programom lastninskega
preoblikovanja, je Adriin program obravnaval celo svet agencije za privatizacijo, kar pomeni, da je bil način lastninjenja tega podjetja precej specifičen. Agencija za sanacijo bank, ki je lastnica podjetja, je ugotovila, da bi več pridobili z dokapitalizacijo kot s stečajem, ker pa je ohranjanje poslovanja tega slovenskega letalskega prevoznika po ugotovitvah pristojnih vladnih ustanov tudi nacionalnega pomena, je svet agencije za privatizacijo potrdil program lastninjenja, čeprav znaša ocenjena vredhost podjetja samo tisoC tolarjev.
Kot so nam potrdili v Adrii odgovorni za izpeljavo privatizacije oziroma dokapitalizacije, se podjetje res ne bi moglo privatizirati, Ce bi imelo tako imenovani
negativni kapital. Celotno lasminjenje podjetja Adria Airways bo temeljilo na dokapitalizaciji podjetja, torej na večanju njegovega lastniškega kapitala. Razpisali bodo paket delnic v vrednosti 60 milijonov nemških mark (42 milijonov dolarjev), nato pa nameravajo v prvem krogu poslati ponudbe za nakup teh delnic strateškim partnerjem podjetja. Približno deset odstotkov delnic podjetja pa naj bi dobili tudi zaposleni, ki bi bili pripravljeni zamenjati certifikate za Adrii-ne delnice. Na vprašanje, ah bi v primem neuspele dokapitalizacije s strani domačih pravnih oseb lahko ponudili dokapitalizacijo tujim partnerjem, so nam v Adrii zatrdili, da to ne pride v poštev.
Alenka L. Jakomin
_____POGOVOR Z RAVNATELJEM SDGZ VOJKOM KOCJANČIČEM_
Gospodarsko stanje se je od zadnjega občnega zbora SDGZ le izboljšalo
Na prihodnjem občnem zboru bodo posvetili posebno pozornost bančništvu
Pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja imajo vsi profili gospodarskih operaterjev svojo organizirano strukturo. Posamezne področne sekcije bodo od ponedeljka dalje preverjale opravljeno delo na občnih zborih, SDGZ pa bo kot stanovska organizacija imelo 19. novembra svoj izredni in redni ohcni zbor.
Z ravnateljem SDGZ Vojkom KocjanCiCem smo se pogovorili, kakšni so bili v teh zadnjih dveh letih pogoji dela in katero strategijo so ubrali zamejski gospodarstveniki.
»Leta 1993 smo šli na občni zbor z geslom ”S podjetnostjo v razvoj”, ker je bila tedaj še zlasti zaradi izgube trgov na območju bivše Jugoslavije recesija na višku in se je poznala tako na področju zunanje trgovine kot bančništva, špedicije, prevozništva, pa tudi gostinskih dejavnosti. Tedaj nas je pestil tudi minimum tax, ki je zaradi povečanih stroškov prisilil številne podjetnike, da so zaprli svoje obrate. V zadnjih dveh letih se je stanje precej umirilo in ustalilo, trend zapiranja podjetij se je upočasnil in pojavljajo se nove podjetniške pobude. Na obzorju se vedri in obetajo se boljši Časi, če-
prav ne bomo dosegli nekdanjega razvceta dejavnosti, na kar vplivajo tudi demografski padec in kriza industrijskega sektorja v tržaški pokrajini, tako da je ekonomski preporod nekako zamrznjen. Lahko bi rekel, da smo v fazi stagnacije in tolažimo se lahko, da vsaj ne nazadujemo. Na obenem zboru bomo skušali najti primerne strateške usmeritve in poti, ki naj pomagajo premostiti ta trenutek stagnacije in stimulirajo podjetnost pri iskanju novih perspektiv«.
Organiziranost SDGZ je razčlenjena po sekcijah, ki se soočajo z določenimi skupnimi problemi, obstaja pa seveda specifika na posa-
meznih področjih gospodarske prisotnosti.
»Vse sekcije so bile delavne in so v mejah svojih zmožnosti postorile vse, kar je bilo za članstvo najbolj primerno. Določene tradicionalne dejavnosti je načel zob Časa in zato je bilo treba poiskati nove poti. Gostinska sekcija se je usmerila z veliko zagnanostjo na profesionalno rast svojega članstva in pri tem resnično odigrala veliko vlogo. Usmeritev se je že izkazala za pravilno, ker se gostinstvo lahko razvija le s kakovostno rastjo in povečana profesionalnost se že obrestuje. Obrtniki so pravilno zastavili delo že pred leti, ko so zaceli utrjevati svojo prisotno-
st na teritoriju, vlagati v nepremičnine in veCati oziroma posodabljati svoje delavnice, tako da jim ne povzročajo preglavic strožji ukrepi za zagotovitev varnosti pri delu. Obrtniki se resno udeležujejo sejmov, izboljšujejo svoje storitve in se tako v podjetniškem	duhu
vključujejo v širši prostor, kar velja še zlasti za Slovenijo. Trgovci na drobno so bili prisiljeni na določeno stagnacijo, ker ta sektor doživlja največje spremembe. Trgovsko omrežje se prilagaja novim, modernim kriterijem, kar prinaša določene posledice: v manjših krajih trgovine ne uspevajo veC, ker pač niso donosne in iskanje novih tipov specializacije ni vedno enostavno. Trgovci budno spremljajo dogajanje in se trudijo, da najdejo primerno mesto na tržišču. Zunanjetrgovinska sekcija je zastavila vse več moči v profesionalno rast svojega članstva in v iskanje možnosti prodora na nova tržišča. Zelo dragocene so bile informacije o vseh novostih, ki zadevajo to področje. Pozitivno ocenjujem ustanovitev sekcije za proste poklice: posamezni profili in kategorije profesionalcev ho-do tako pod isto streho reševali skupne probleme, obenem pa vzpod-
bujali profesionalnost in usmerjali v določene poklice«.
V sklopu SDGZ so v baCni sekciji organizirani tudi slovenski denarni zavodi, ki doživljajo dokajšnje spremembe in so podvrženi hudim zunanjim pritiskom.
»BanCna sekcija predstavlja problem zase in doživlja prehodno obdobje. Težko je dati neko oceno, ker se stvari razvijajo iz dneva v dan. Bančnim zavodom bomo na občnem zboru posvetili veliko pozornost, ker so hrbtenica vse gospodarske dejavnosti, a so sedaj pod hudim udarom. Treba se bo prilagoditi tej novi politiki tako Italije kot Slovenije do naših denarnih struktur in v tem trenutku res ne preživljamo lepih trenutkov. Upajmo, da bo razvoj dogodkov šel v pravo smer«.
Kako se elani odzivajo na vaše pobude, kolikšna je njihova navezanost na Združenje?
»V zadnjih letih narašča, ker smo popestrili sindikalno dejavnost. Člani so tenkočutni za konkretne pobude, na katere so takoj pozitivno reagirali. Imamo zelo zaveden krog elanov, ki se radi udejstvujejo, radi prisostvujejo vsem pobudam Združenja, tako da je trenutno sodelovanje resnično na višku, kot že dolgo ni bilo«, (ma)
ZGODOVINA
Piunkov povsem posrečen poskus sinteze slovenske zgodovine v tujem jeziku
Danes popoldne bo v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella srečanje namenjeno slovenski zgodovini. Na današnjem srečanju bosta sodelovala tudi zgodovinarja Janko Prunk in Jože Pirjevec, avtorja knjig Breve storia della Slovenia (Prunk) in Serbi, Croati, Sloveni (Pirjevec).
Ze sam naslov knjige - v italijanskem prevodu Breve storia della Slovenia - razloži bistvo njene vsebine, da gre le za kratek pregled zgodovine slovenskega naroda namenjenega »tujcem« oziroma vsem tistim, ki ne poznajo naše preteklosti in zaradi tega ne morejo razumeti razlogov, ki so privedli do osamosvojitve Slovenije. Strniti skoraj dvatisočletno zgodovino na devetdesetih straneh, pa ni delo za vsakogar. Le odličen poznavalec lahko na čimbolj preprost in histo-riografsko pravilen način prikaže ključne aspekte slovenske zgodovine. Ta poskus pa je popolnoma uspel zgodovinarju Janku Prunku.
Zanimivost knjižice je večplastno opisovanje, saj avtor presega golo analizo in podajanje dogodkov.
V optiki pozornega opazovalca ponuja bralcu ob političnem, socialnem in gospodarskem dogajanju tudi razvoj slovenskega jezika in književnosti.
Zasnova knjige je zelo jasna: poleg predgovora, uvoda in zgoščenega povzetka vsebine je delo razdeljeno v pet sklopov.
Najprej se avtor dotakne zgodovine naših prednikov, ki so v drugi polovici 6. stoletja zavzeli obsežno ozemlje od Vzhodnih Alp do Jadranskega morja na jugu in v 7. stoletju ustanovili kneževino Karantanijo, ki pa je zaradi premoči Frankov izgubila svojo samostojnost. V več kot tisočletni nadrejenosti slovenskega naroda, tujim oblastem avtor ne prezre pomena Brižinskih spomenikov, kmečkih uporov, reformacije in protireformacije, raz-.svetljenjskih reform in začetkov narodnega prebujanja na Slovenskem.
V sodobnem zgodovinskem prerezu avtor predvsem poudarja izvor modeme slovenske države in njeno vključenost v širši evropski kontekst. Zaradi tega je večja pozornost
posvečena razpadu Avstroogrske monarhije leta 1918 in razkroju Jugoslavije v letih 1941 inl991.
V analizi slovenske zgodovine dvajsetega stoletja poleg nastanka SHS, vloge Slovencev v nji, njenega propada, izbruha 2. svetovne vojne, nemške in italijanske okupacije Slovenije, Osvobodilne Fronte in njene zmage, ustanovitve RSFJ, je avtor skušal obrazložiti razloge, ki so predvsem po smrti »zgodovinskih leaderjev« (Tito, Kardelj, Baka-rič), pripeljali do razpada Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije junija 1991.
Poleg že omenjenih tematik Prunk ni prezrl kritične in zapletene situacije slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ki se je morala stalno upirati raznarodovalni politiki italijanskih in avstrijskih oblasti.
Na koncu je še potrebno povedati, da je Frankovo delo eden prvih poskusov sinteze slovenske zgodovine v tujem jeziku in zaradi tega vredno omembe in priznanja.
Katja Colja
GLEDALIŠČE / ZAČETEK SEZONE SKUPINE LA CONTRADA
Najpomembnejše je ponovno srečanje s tržaško preteklostjo
Letošnja otvoritvena veseloigra je povzeta po angleški burki
Gledališka skupina La Contrada je v soboto začela sezono z narečno komedijo, kot je že od nastanka dalje njen razpoznavni znak in tudi eden razlogov za njeno priljubljenost pri določenem tržaškem občinstvu. Letošnja otvoritvena veseloigra nosi naslov Un’Isotta nel giardino, pri Čemer Isotta v vrtu ni prikupno dekle, temveč prestižni italijanski avtomobil Isotta Fraschini. Otvoritvena komedija tokrat prvič doslej ni prišla izpod peresa nepogrešljivih Car-pinterija in Faragune, temveč sta jo po angleški farsi v tržaško narečje in vzdušje preuredila Francesco Macedonio, ki je komedijo tudi režiral, in Nini Pemo.
Glavni osebi sta zakonca Oscar in Evelina Babuder, ki jima je kot edino bogastvo ostala le medsebojna ljubezen, sicer pa zbirata le neplačane račune. Vendar to ne moti njune sreče, on živi za svoje nemogoče iznajdbe, ki jih po pravici rečeno nihče ne potrebuje, ona pa kar iz samega veselja do življenja. V njuno srečno idilo pride z notarjem vest, da je Oscar podedoval bajno premoženje Po stricu Attiliu, ki se je pred leti izselil v Kanado. Kako ubraniti dediščino Pred prežečimi upniki? Brez strahu, domiselni Evelini ne bo zmanjkalo idej.
Vendar o vsebini ne bi izgubljali besed. To je ti-piCna burka, kakršnih je v angleškem komercialnem gledališču vse polno. Zabava sloni na zapletu, v katerem navzkrižni nesporazumi kar mrgolijo. Režiser je
vse skupaj še zasolil z dobro znanimi komičnimi prijemi, ki pa so še vedno uspešni, posebno pri občinstvu, ki si pride, ogledat otvoritveno predstavo La Contrade predvsem zato, da lahko sliši stare tržaške narečne izraze v kontekstu, v katerem še imajo staro sočnost in pomen. Ko kdo od nastopajočih izreče besedo, ki se jih še celo starejši gledalci spominjajo le iz govorice svojih staršev, med občinstvom završi od veselja, kot ob nepričakovanem snidenju s prijateljem, ki ga že dolgo nismo videli. In tudi letošnja komedija je predvsem tp, ponovno srečanje s preteklostjo mesta, ki jo otožnost spomina odeva v srečno brezskrbnost, kakršne verjetno nikoli ni poznalo, v srečo, ki je morda v narečju Ma-cedonia in Pernove za spoznanje bolj papirnata
kot v Carpinterijev in Fara-gunovem. Predstava je tako prefinjena in uglajena, kot smo še dolgo vajeni pri narečnih komedijah La Contrade. Prefinjena in elegantna kot lepa scena Sergia D’Osma, ki prikazuje salon bogate meščanske hiše s pogledom na vrt, kjer stoji neoklasični kip. Elegantna kot kostumi Fa-bia Bergama, v katerih bi se vsakdo počutil gospod.
Se največ se v predstavi razdaja Orazio Bobbio kot razmišljeni iznajditelj Oscar Babuder, ki ga je zaradi prirojene gosposke uglajenosti in igralske radodarnosti lepo gledati tako v dolgi domači halji kot v gaučevskih širokih hlačah ali meniški kuti. Ob strani mu stoji Paola Bones kot prikupna in brihtna mlada žena Evelina. Drugi steber skupine La Contrada Ariella Reggio ima tokrat le stransko, pa čeprav
barvito vlogo naglušne in pozabljive tete Elide, ki je zaradi obeh napak zlasti vir dodatne komičnosti. V predstavi nastopata z običajno učinkovitostjo tudi stalna gosta teh narečnih komedij Mimmo Lo Vecchio kot v argentinskega bratranca preoblečen Goričan Pepinel in Gian-franco Saletta kot notar Be-nettich-Benetti. Adriano Giraldi je gledališko tem-peamenten Argentinec Carlos Femandez Righeira, Maria Grazia Plos je prav tako temperamentna madžarska lepotica Zsa-Zsa Zsandor. Lidia Braico in Riccardo Canali sta prepričljiva in zabavna služkinja Gisela in vrtnar-šofer-bivši kočijaš Giglio. Glasbeno kuliso, ki pričara srečno vzdušje brezčasne preteklosti, je zasnoval Li-vio Cecchelin.
Predstava bo na sporedu do 3. novembra, (bov)
ZGODOVINA
Nazoren prikaz mozaika »Balkan«
Serbi, Croati, Sloveni Jožeta Pirjevca
»Tu živijo najbolj krvoločna ljudstva v Evropi«, je nedavno v svojem poročilu z balkanskega vojnega prizorišča ugotavljal novinar državne italijanske televizije. Od človeka, ki živi sicer v Trstu in se poklicno ukvarja z razbiranjem dogajanj v njegovem bližnjem sosedstvu, bi pričakovali vsaj neša-blonsko poročanje, če že ne proniclji-vejšo razlago vojne stvarnosti. Toda nesporno dejstvo je, da je poročanje italijanskih javnih občil o dogajanju na območjih bivše Jugoslavije prepolno takih in podobnih floskul, kar nam potrjuje, da ostaja svet vzhodno od Trsta ne le za neizobražene, temveč tudi za izobražene Italijane, največkrat nepoznana pokrajina, ki jo naseljujejo neznana ljudstva z zagonetno preteklostjo in okrvavljeno sedanjostjo.
Jože Pirjevec, avtor knjige Srbi,
Hrvati, Slovenci (Serbi,
Croati, Sloveni. Storia di tre nazioni), ki je izšla pri ugledni bolonjski založbi II Mulino, si je zadal nelahko nalogo: popisati zgodovino treh južnoslovanskih narodov na tak način, da bo ta postala razumljiva tudi nestrokovnemu bralcu.
Nazornost zgodovinskega orisa, ki osvetljuje kompleksnost južnoslovanskega etničnega, verskega in kulturnega mozaika, je nedvomno odlika Pirjevčevega dela. Avtorjeva namera je seznaniti italijanskega bralca z ozadjem zdajšnjih političnih in vojnih spopadov in izpostaviti tiste zgodovinske dolgotrajne procese, ki so iz Balkana naredili vedno znova vnetljivo smodnišnico. Svet, ki je bil že v srednjem veku razpet med Zahodom in Vzhodom, med Rimom, Dunajem in Bizancem, je v novoveškem obdobju prenašal težo, ki sta mu jo naložili krščanska in islamska civilizacija. Civilizacijska meja, ki se je skozi stoletja zarisala na balkanskem obrobju, se je premaknila zdaj v eno zdaj v drugo smer in s svojimi premiki prisilila balkanska ljudstva k selitvam, k iskanju zaščitnikov in k slepanju kompromisov z zunanjimi centri oblasti, ki so na Balkanu skrbeli predvsem za svoje koristi. Civilizacijski konflikt, boj za vitalni prostor, sen o etnično čistem ozemlju so po avtorjevem mnenju tisti dejavniki, ki so zapečatili zgodovinsko dogajanje na balkanskem prizorišču in v zadnji istanci tudi zdajšnji vojni spopad.
Prvo poglavje je avtor posvetil zgodovini Srbov in njihovemu vztrajnemu boju za »tuzemsko kraljestvo«, ki so ga izgubili leta 1398 na Kosovskem polju. Od poznega srednjega veka vse do druge polovice 19. stol. je srbska zgodovina preprodana z neuspelimi vstajami, krvavimi turškimi zatiranji, z velikosrbskimi sanjami, umori in zarotami. Pridobitev državne samostojnosti in mesta na šahovnici evropske politike ni prekinila tradicije medsrbskega obračunavanja in ksenofobega odnosa do sosedov. Krhkost srbske civilne družbe, prevlada avtoritarne politične oligarhije, odsotnost liberalne tradicije so se izkazale za najpomembnejše ovire
na poti k parlamentarni demokraciji, ki je ostala neuresničen projekt .tudi za časa kraljevine SHS. Občutku ogorčenosti in slu po prevladi nad ostalimi južnoslovanskimi narodi se niso Srbi odrekli niti v socialistični Jugoslaviji, ko so si pridobili primat tako v državnem aparatu kot v vojski. Nasprotno, v osemdesetih letih sthmostala glavni vzgib za oživitev atavicnega nacionalizma in obnovitev velikosrbskega mita o izgubljenem kraljestvu.
Zgodovina Hrvatov, ki se 31 Pirjevec posveti v drugem poglavju, je jnjav tako kot srbska zaznamovana z dolgbtrajno podložnostjo. Toda v razliko od Srbov so bili Hrvati že v srednjem veku vključeni v zahodno kulturno sfero, v, katero so ostali vpeti vse do razpada habsburškega cesarstva. Zavest o pri-padnosti zahodnemu civilizacijskemu polu in sen o poenotenju hr-vaškega ozemlja, ki prav tako kot srbsko, ni bilo etnično čisto, sta ustvarila ugodna tla za proti-srbsko razpoloženje, ki se je profiliralo v drugi polovici 19. stoletja, zlasti za časa bosanske krize, tlelo v dvajsetih in tridesetih letih našega stoletja, nasilno izbruhnilo pa z ustaški-mi pokoli srbskega prebivalstva v drugi svetovni vojni. Zgodovinska kontinuiteta proti-srbskega razpoloženja med Hrvati in protihrvaškega med Srbi, ki ju je Titova Jugoslavija samo začasno zamrznila, je po Pirjevčevih besedah odločilnega pomena za razumevanja izbruha srb-skohrvaškega vojnega spopada leta 1961. V zadnjem, tretjem poglavju se avtor loteva razgrinjanja slovenske zgodovine od Samovih časov do proglasitve slovenske smostojnosti. Slovenska zgodovina je tako kot hrvaška in srbska potekala v znamenju podložnosti tujim vladarjem, a je bila že zaradi ugodnejše geografske lege, kar pomeni oddaljenosti od civilizacijske ločnice med krščanskim in islamskim svetom, manj krvava. Slovensko kmečko prebivalstvo je trpelo zaradi turških udorov, izpostavljeno je bilo fevdalnemu izkoriščanju, toda teža tuje nadvlade je bila neprimerno manjša, če jo primerjamo s tisto, ki so jo prenašali južni bratje. Nacionalna zavest se je od Trubarjevih časov vse do programa Zedinjenje Slovenije in manjšinske deklaracije širila med širše plasti slovenskega prebivalstva in legitimirala pragmatično ravnanje slovenskega političnega vodstva. Vstop Slovencev v Državo SHS se je leta 1918 vršila pod silo razmer, a tudi z vedenjem, da bo sožitje v večletni družini nelahko. In kot tako se je tudi izkazalo. Ob koncu tega sintetičnega povzemanja vsebine pričujoče publikacije velja opozoriti na glavno poanto Pirjevčevega diskurza, ki je izrečena na uvodnih straneh knjige. Vojna na tleh bivše Jugoslavije je notranji spopad med Hrvati, Srbi in bosanskimi muslimani, je spopad za pridobitev življenjskih resurzov, spopad agrarnega sveta in njegovih političnih elit, ki jih je modernizacij ski proces komaj oplazil.
Marta Verginella
JQŽ$ PIRJEVEC
SERBI, CROATI, SLOVENI
Storia
di tre nazioni
iffilVEASAUE PAPERBACKS II MUUNO

FILM / FESTIVAL MEDNARODNEGA AVTORSKEGA FILMA
Umetnost na
filmskem
LJUBLJANA - Ljubljanski filmski festival Film Art Fest, ki bo letos od 19. do 30. oktobra, prinaša pogled v delo mednarodnega avtorskega filma za ljubitelje in poznavalce in je šesti po vrsti v letu, ko film praznuje svojo sto-letnico. Festival nastaja v produkciji Cankarjevega doma, njegova direktorica je gospa Jelka Stergel. Gre za edino tovrstno slovensko prireditev, ki jo je priznalo tudi mednarodno združenje filmskih producentov.
Tudi letos bo festival potekal v štirih že tradicionalnih sekcijah: Predpremiere, Perspektive, Dokumentarci in Fokus. V letošnjih Predpremierah se bo predstavilo štirinajst filmov, pri njihovem izboru pa se je selekcija nagibala k manj znanemu v specifiki ustvarjalnosti in izvirnosti, ki ni podrejena filmski industriji, tako da se ne bo predstavil niti en film
ameriške produkcije. Sekcija predstavlja filme, ki so bili prikazani že na drugih festivalih. Prinaša nekaj filmov, M so že dvigovali prah in pritisk po Evropi. Vsekakor je treba omeniti film Duhovnik Antonie Bird in film Car-rington Christopherja Hamptona. Program Perspektiv je tematsko zaokrožen in prinaša sociološko problematiko tako
Ježa, Jan Sverak, Češka, 1995
MA MCATIkO
Video Srednje Evrope
LJUBLJANA - Nocoj bo v Informacijskem centru Modeme galerije ob 20. uri stekel dveumi program projekcij najnovejše videoprodukcije iz projekta Vpogled v medijsko umetnost osrčja Evrope, v okvi-m katerega so sodelovali izbrani umetniki iz Madžarske, Poljske, Romunije in Slovenije. Program je zasnovala kanadska kustosinja in umetnica madžarskega rodu Nina Czegledy, svetovna premiera pa bo skupaj z ljubljansko projekcijo potekala tudi v Torontu, Budimpešti, Bukarešti in Varšavi. Slovenski prispevek je oblikovala Marina Gržiniti, v njem pa se bodo poleg nje predstavile še Jasna Hribemik, Nataša Prosenc in Aina Šmid. (V. U.)
Šeherezada SMG v Sao Paolu
LJUBLJANA - Šeherezada, predstava Iva Svetine in Tomaža Pandurja v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, je kljub častitljivim letom odletela v Brazilijo na 5. mednarodni festival odrskih umetnosti v Sao Paulu. Odločitev organizatorjev, da v festivalski program uvrstijo Šeherezado, dokazuje njeno aktualnost, še zlasti pa so gledališčniki ponosni na to, da povabilo prihaja iz Brazilije, kjer se v zadnjem času rojevajo zanimive gledališke tendence in kjer je gledališče izrazito živ medij. Festivalske odrske luči so se v nedeljo, 8.oktobra 1995, prižgale na več mestih, sodelujejo pa številna zveneča gledališka imena, med katerimi sta Dumb Ty-pe 0aponska), ki se je pred kratkim predstavilo v Ljubljani, in Carlota Ikeda (Francija/Japonska). (K.G.)
Nastopi mladih glasbenikov
LJUBLJANA - Danes se bo ob 19. 30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma začel cikel Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska v sodelovanju s CD in SOU Ljubljana. Na uvodnem koncertu se bosta predstavila Petra Gačnik (violončelo) in Christian Filipič (flavta) z deli Boccherinija, Brahmsa, Gouberta in Enesca. Jutri ob 19.30 pa bo v Viteški dvorani mlada pianistka Andreja Furlan z recitalom odprla koncertni cikel Mladi Virtuozi, ki že četrto leto predstavlja mlade glasbene talente. V Veliki dvorani Slovenske filharmonije bomo lahko ob isti uri prisluhnili nastopu študentov komornega zbora in orkestra Collegium musicum iz Bologne. (M.Ž.)
Tetsuo II., Shinya, Tsukamoto, Japonska, 1992
imenovane X generacije v urbanem okolju, njihov krut boj za preživetje v času propada generacije otrok cvetja. Namenjen je predstavitvi mlajših režiserjev in ustvarjalcev filma.
V	letošnji program so vključili še poseben sklop filmov z naslovom Galski obeti, ki predstavlja pet filmov mladih francoskih režiserjev. Naslednja sekcija so Dokumentarci, ki so v festival vključeni drugič in so bili lani dobro sprejeti.
V	nasprotju z lansko selekcijo, ki je predstavljala produkcijo v petih letih, so letos filmi zelo sveži, večinoma z letnico 1994 ali 1995. Poleg njihove aktualnosti so fokus letošnje izbire individualne zgodbe. Posebej velja poudariti film Izgnanci Richarda Kaplana, ki je dvakratni nagrajenec z Oskarjem za dokumentarni film. V se-
kciji Fokus se bo predstavila japonska kinematografija sedanjega časa, zanjo pa je značilna ostra meja med visoko proračunsko in neodvisno produkcijo. Le-ta prinaša nepričakovano razbijanje dogem stroge japonske tradicionalne družbe in oddaljevanje od njenega patriarhata.
Program letošnjega festivala bo v Cankarjevem domu, Kinoteki in dvorani ZKOS. Zaradi finačnih omejitev, neuspešnega in nezainteresiranega dogovora med slovenskimi distributerji bo odkupljenih le deset odstotkov celotnega programa. Na tiskovne konference, ki bodo odprte in bodo potekale dan po projekciji, so vabljeni tudi vsi cineasti, saj bodo tam tudi ustvarjalci gostujočih filmov. Festival Film Art Fest prinaša v Slovenijo resnično umetniški film, ki
GLEDALIŠČE / PREMIERA MONODRAME ALMA
Akne Karlin
LJUBLJANA - V okviru festivala Mesto žensk bo v soboto, 14. oktobra, v Cankarjevem domu premiera monodrame Akna. Na včerajšnji tiskovni konferenci so ustvarjalci predstavili, kako je nastajala in zakaj so se zanjo odločili. Alma je nastala po motivih romana Akne Karlin z naslovom Samotno popotovanje, v režiji Uršule Cetinski in Polone Vetrih, dramaturginje Sonje Dular, zaigrala pa jo bo Polona Vetrih.
Celjanka Alma Karlin je v času svojega življenja veljala za nenavadno in čudaško žensko, v resnici pa je bila zelo pogumna in izobražena. Leta 1919 se je sama odpravila na osemletno potovanje okoli sveta, govorila je dvanajst svetovnih jezikov, objavila je več kot dvajset romanov in potopisov ter nešteto prispevkov v najrazličnejših revijah, večinoma v nemščini. Veliko neobjavljenih rokopisov je ostalo v njeni zapuščini, ki jih danes skupaj z drugimi predmeti hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Po besedah Uršule Cetinski je Alma primeren lik za mono-dramsko izpoved, ker je bila zaradi izobraženosti in nenavadnosti zelo sodobna ženska. Njena življenjska zgodba je bistvena za predstavo. Odločili sta se za preprosto scenografijo z malo predmetov, ki pa izžarevajo nekega duha. Tej preprostosti sta poskušah slediti tudi na ravni teksta pri konstrukciji Al-minega čustvenega sveta. Polona Vetrih se je z Akno po naključju srečala že v otroških letih, ko je brala njene potopise. Že takrat jo je videla kot nenavadno in pogumno žensko, ki je živela revno, vendar srečno življenje. Po besedah Polone Vetrih je to vloga, ki se je
ne igra, temveč živi. Srečali se bomo s tremi premierami Akne: prva bo v soboto v angleščini, v nedeljo v slovenščini, v torek, 17. oktobra, pa v okviru gledatiških dogodkov v Cankarjevem domu. Aleksandra Zorko
ga sicer verjetno ne bi imeli možnost videti tako množično, saj se slovenski distributerji in nacionalna televizija redko odločajo za predvajanje umetniških filmov in raje posegajo po komercialno naravnanih in stipiziranih holivudskih izdelkih. Karla Železnik
»Moja smer je skrajna levica<
LJUBLJANA - Naslovne besede so izjava slovenskega skladatelja, glasbenika in esejista Slavka Osterca, ki je v našem prostoru v prvi polovici tega stoletja neprizadeto uveljavljal sodobne glasbene tokove. Obenem so te besede tudi naslov razstave, ki jo bodo ob stoti obletnici skladateljevega rojstva, predvsem na pobudo Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, odprli danes ob 12. uri. V četrtek, z začetkom ob 9. uri, pa je predviden muzikološki kolokvij. Oba dogodka bomo lahko spremljali v Kultur-no-informacijskem centru Križanke.
Ob tej priložnosti so muzikologi izdali tudi knjižico, v kateri se zrcali vsebinska zasnova razstave, ki je razdeljena na dva dela. V prvem je biografsko pregledni sklop, v drugem pa portretna označitev skladateljevega značaja in zasebni ži-
vljenjski oris. Na ta del razstave so na Oddelku za muzikologijo še posebej ponosni, saj je strokovno zbiranje podatkov in gradiva o tej problematiki zelo zamudno in težko delo. Kot že rečeno, bo v četrtek organiziran kolokvij z napovedanimi enajstimi referati, ki bodo odkrivali in pojasnjevati specifične muzikološke probleme ter vprašanja v zvezi s Slavkom Ostercem, skladateljem, ki mu v zadnjem času posvečajo precej pozornosti tudi mladi raziskovalci.
Kot tretji, celovit sklop praznovanja obletnice, je bilo načrtovano gostovanje Mariborske opere, ki bi izvajala Osterčevo opero Krog s kredo, ki je bila premierno uprizorjena šele aprila letos. Zaradi razlogov, ki jih na tiskovni konferenci v ponedeljek niso hoteti komentirati, pa je realizacija tega koncerta žal odpadla.	(M. Ž.)
HI
NOVO V KINU
Pogumno srce
Braveheart, zgodovinski spektakel, distribucija: Continental film, scenarij: Randall VVallace, glasba: James Homer, režija: Mel Gibson, igrajo: Mel Gibson, Sophie Marceau, Patrick Mcgoohan, Catherine McCormack, premiera: jutri v ljubljanskem kinu Komuna
VViltiam VVallace (Gibson) se ob koncu 13. stoletja Vrne na Škotsko, potem ko je vrsto let preživel daleč stran od domačega kraja. Škotski kralj je umrl brez naslednika, prazen prostor pa je zasedel brezobziren pogan, znan kot Edvvard Prvi the Long-shanks (Mcgoohan). VVallace postane vodja maloštevilne, a pogumne vojske, ki odločno upa, da ji bo uspelo premagati močnejše angleške sile. Vzrok za neustrašno predanost boju za svobodno Škotsko tiči tudi v VVallacovi nesrečni ljubezenski zgodbi z Murron (McCormack). Med najbolj znanimi bitkami je zgodovinska bitka pri Stirlingu, kjer je VVallace vodil svoje vojake v osupljivi zmagi nad Angleži.	(I. P.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 2. do 8.10.1995)
Najnovejši del trilogije Umri pokončno se je v svojem premiernem tednu v Ljubljani zavihtel na prvo mesto naše lestvice. Trias WTC, ki distribuira akcijsko pustoloviščino z Bruceom VViltisom, se je spet izkazal s še eno filmsko umetnino, ki si je v Slovenijo ne bi upal pripeljati noben drug distributer (razen morda Cankarjevega doma, ki pa je s strani države subvencionirana institucija). Gre za film Tri barve: bela, ki je imel premiero prav tako prejšnji teden (ko pride na spored še Rdeča - prav tako v distribuciji Triasa - bomo pri nas videti celotno trilogijo). Predpremiemo so nam prikazati tudi Gibsonovo Pogumno srce, razkošen spektakel iz dobe osamosvajanja Škotske.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev, tretja pa bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih pomenijo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Umri pokončno - brez oklevanja/Trias WTC
32 (35)	7.882(9.813)	3.941.000	(4.498.400)
2.	Kongo/Karantanija film
50(86)	5.397(12.325)	2.560.700	(6.024.700)
3.	Najini mostovi/Ljubljanski kinematografi
21(79)	5.366(15.829)	2.596.300	(7.776.500)
4.	Pret-a-porter/Ljubljanski kinematografi
15(19)	3.649(3.964)	1.816.000	(1.972.150)
5 .Casper/Karantanija film 21(141)	2.756(39.598) 1.330.200 (19.450.000)
G.Prvi vitez/Continental
24(151)	1.273(13.761)	595.700	(7.993.700)
7.	Tri barve: bela/Trias WTC
12(12)	598(598)	342.800 (342.800)
8.	Škrlatna ptima/Cenex
13(157)	533(19.885)	250.700	(9.476.950)
9.	Tmuljčica/Cenex
14(71)	463(5.189)	162.050	(2.133.750)
10.	Pogumno srce/Continental
2(2)	373(373)	217.600 (217.600)
Umri pokončno - brez oklevanja, ki se ta teden nahaja na vrhu ljubljanske lestvice, je za zdaj najuspešnejši film leta 1995 na mednarodnem trgu (brez ZDA in Kanade, kjer ga še vedno vrtijo, zbral pa je sto milijonov USD), kjer je doslej skupaj priigral okoli 250 milijonov USD. Na drugem mestu je Casper, ki pa je daleč za njim, saj je nabral “le“ 142 milijonov USD (v ZDA dobrih sto milijonov). Kljub slabim kritikam, je VVatervvorld (v zgodovini kinematografije je le malo izdelkov, ki bi jih mediji že v naprej tako neprijazno sprejeti kot so prav ta film) zelo solidno štartal v Nemčiji, Italiji, Španiji, Švici in Braziliji. Doslej je zunaj ZDA prinesel že dobrih 83 milijonov USD, na domačem trgu (do 28. septembra) pa še dodatnih 85 milijonov.
Igor Kemel
1

'
^ MEHIKA / POTRES RAZDEJAL PRIOBALNO OBMOČJE DVEH MEHIŠKIH DRŽAV
b ure v uro narašča število mrtvih v Jaliscu in Golimi
Predsednik Zedillo proglasil izredno stanje - Na tisoče brezdomcev
CIUDAD DE MEXICO ' Število mrtvih v kata-strofalnem potresu, ki je ^ gonedeljek prizadel ti-hooceansko priobalno območje Mehike v zve-znih državah Jalisco in Golima, raste iz ure v oro. Na tisoče pripadnikov vojske in mornarice tor gasilcev in prostovoljcev odstranjuje ruševine predvsem višjih stavb, V državi Jalisco so odkopali že 46 trupel, v Golimi pa 20, od katerih Uh je kar 12 naSlo smrt Pod ruševinami hotela Gosta Real v pristaniškem mestu Manzanillo. hlehiški predsednik Er-Oesto Zedillo je v obeh zveznih državah progla-sil izredno stanje, preživeli pa ne morejo računati na izdatnejšo pomoč osrednjih oblasti, tako da se bodo morali znajti kar sami.
V potresu je bilo poškodovanih več kot sto dudi, na tisoče oseb pa je ostalo brez strehe. Gospodarstvo tega turističnega območja je potres hudo prizadel, saj je večina hotelov poškodovanih. Potres 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici pa je porušil skoraj vse mostove, razdejal ceste, že-jeznice, pristanišča, letališča in celo lomil drevesa ter trgal električne daljnovode. Seizmološki center v mehiškem glavnem mestu je navedel, da se je med potresom sprostila energija, enakovredna več kot tisoč jedrskim bombam. Prvemu katastrofalnemu sunku ob 9.38 po krajevnem Času je ob 18.10 sledil drugi, ki je imel moč le 4,5 stopnje po Richterju, a je vseeno povzročil pa-
niko po skoraj vsej Mehiki. Ljudje Se niso pozabili, da je 19. septembra 1985 potres 8,1 stopnje po Richterju v širši okolici mehiškega glavnega mesta terjal skoraj deset tisoč mrtvih.
Seizmologi so včeraj napovedali, da se bodo tla tresla vsaj še dva do tri tedne. Žarišče potresa je bilo na dnu Tihega oceana, na prelomnici, ki se nadaljuje v svetovno znani kalifornijski prelom San Andreas. S ponedeljkovim potresom je letos v potresih življenje izgubilo že več kot 8500 oseb. Ljudje na potresnih območjih se torej upravičeno sprašujejo, kaj jih še čaka pred koncem leta, saj o potresnih sunkih poročajo skoraj iz vseh krajev sveta.
Reševalci na ruševinah hotela Costa Real v pristaniškem Manzanillu (Telefoto AP)
NOVICE
Nobelova nagrada za ekonomijo Američanu Lucasu
STOCKHOLM - Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo je 58-letni ameriški ekonomist Robert E. Lucas Junior, docent na čikaški univerzi, ki je eno od svetovnih svetišč gospodarske teorije, predvsem pa monetarizma, ki je pogojeval makrogospodarsko politiko Reaganove administracije v osemdesetih letih.
Švedska akademija je Lucasu podelila prestižno nagrado, »ker je razvil in v prakso uvedel hipoteze 'racionalnih pričakovanj' in s tem spremenil makrogospodarsko analizo ter poglobil znanje o gospodarski politiki«. Do hipoteze »racionalnih pričakovanj« je Lucas prišel v sedemdesetih letih, ko je razčlenjeval tako imenovano Phillipso-vo krivuljo, in sicer neposredno odvisnost inflacije in zaposlenosti, ki je privedla do monetarnih ukrepov za zagotovitev novih delovnih mest. Lucasova kritika na račun tega monetarnega empirizma je dosegla svoj vrhunec v Lucasovih »racionalnih pričakovanjih«, s katerimi je kvan-tificiral do tedaj zanemarjeno postavko vpliva, ki ga imajo na inflacijo pričakovanja družin, podjetij in organizacij. Tipični primer je določitev mezd in plač, pri katerih pričakovanja o prihodnji inflaciji in zaposlitveni ravni pogojujejo pogovore o obnovi delovnih pogodb, posredno pa to vpliva na rast cen. V kategorijo »racionalnih pričakovanj« sodijo tudi predvidevanja o prihodnjih obrestnih in eskontnih merah.
ZDA / ŽELEZNIŠKA NESREČA V ARIZONSKI PUŠČAVI
Atentat desničarskih skrajnežev
Organizacija Sinovi gestapa je poškodovala pragove tračnic
WASHLNGTON - Amerika se je morala spet soočiti s terorističnim dejanjem, ki bi imel skoraj tako katastrofalne posledice kot nedavni bombni atentat v Oklahomi. Preiskovalci so potrdih, da je železniško nesrečo v Arizonski puščavi povzročila sabotaža.
Doslej neznana organizacija Sinovi gestapa je prevzela odgovornost za iztirjenje vlaka državne družbe Amtrak na progi Los Angeles-Miami. Od 268 oseb na vlaku je ena umrla, 83 pa jih je bilo ranjenih. Od teh jih je vsaj deset v kritičnem stanju. Atentatorji so demontirali pragove tračnic in uničili elektronski alarmni sistem, ki bi o tem obvestil strojevodjo. Pohcija je po atentatu dobila politični manifest organizacije, ki se sklicuje na tragični konec sekte davidovcev po posegu zvezne policije v Wacu v Teksasu in na primer rasista, ki
so ga zvezni agenti FBI ubili pri Ruby Ri-dgeu v zvezni državi Idaho. Oba dogodka sta za ameriške desničarje postala vzrok in simbol njihovega protivladnega delovanja. Atentat v Oklahomi je na primer sovpadal z drugo obletnico požara v Wa-cu. Atentat torej potrjuje bojazni tistih, ki so se po Simpsonovi oprostitvi ustrašili porasta desničarskega nasilja.
Vlak Sunset Limited je iztiril nekaj po eni uri zjutraj po krajevnem času na viaduktu v puščavi, nedaleč od mesteca Hy-der južno od Phoenixa. Policija je ugotovila, da je nekdo odvil približno dvajset matic, ki vežejo pragove in tračnice, tudi alarmni sistem je bil uničen, kar kaže, da je atentat delo izvedenca. Predsednik Clinton je že izrazil ogorčenje in dejal, da država ne bo dopuščala tovrstnih podlih dejanj.
I
VELIKA BRITANIJA / 25 LET PO RAZPADU SKUPINE
VREME / KOMAJ JE OBMOČJE PREŠEL ORKAN OPAL
Beotli se želijo znova skupaj uvistiti na glasbene lestvice
McCorfney, Horrison in Starr so začeli snemati antologijo skupine na treh dvojnih ploščah
LONDON - Najuspešnejša glasbena skupina vseh časov se znova pripravlja na osvojitev lestvic vsega sveta. Minilo je več kot 30 let, odkar so Beatli s svojimi popevkami zasloveli kot nihče pred njimi, in 25 let, odkar so se razšli. Včeraj pa so se preostali člani po dolgem času s-pet zbrali v snemalnem studiju.
Paula McCartneyja, Georgea Har-risona in Ringa Starra je obšla ganjenost, ko so slišali trak z glasom Johna Lennona. »Pretvarjali smo se, da je John le na počitnicah in nam je pustil trak s svojim glasom, da bi pesem posneli še mi,« je dejal Rin-go Starr o Lennonovi pesmi »Free As A Bird«, ki jim jo je odstopila Lennonova vdova Yoko Ono.
Nekdanje tri člane skupine so po dolgem prigovarjanju naposled le prepričali, naj znova nastopijo skupaj. McCartney, Harrison in Starr se pripravljajo na izdajo treh dvojnih laserskih plošč s povsem novim materialom, predvsem skladbami, ki so jih hranili v predalu vsa ta le-
ta. Nekatere pesmi so napisali celo pred ustanovitvijo skupine Beatles, ko sta Lennon in Harrison nastopala v skupini Quarry Man, druge pa so sad poznejšega dela.
Glasbena založba seveda upa, da bo nova plošča z naslovom »The Beatles Anthology« kot nekoč navdušila poslušalce vsega sveta. Njihov producent George Martin je celo zamenjal 800 tisoč dolarjev vredno sodobno snemalno opremo z več kot dvajset let staro mešalno mizo, da bi tudi nova plošča imela zvok, ki je bil svojčas značilen za skupino.
Kljub temu je treba upoštevati, da je od zlatih časov Beatlov minilo četrt stoletja. V tem času se je okus poslušalcev spremenil, čas pa je spremenil tudi člane skupine. Johna Lennona je neuravnovešenec umoril pred 15 leti, McCartney, Harrison in Starr pa danes prav gotovo niso več nekdanji navdušeni in navdihnjeni mladeniči, zato uspeh plošče le ni zagotovljen, kot trdijo nekateri.
Na Karibih nova nevarnost
Medtem ko so se ljudje že vrnili na jo z nanosi peska, ki spominjajo na sne-	ska nevihta Roxanne spremenila v or-
svoje domove po prehodu orkana Opa-	žne zamete (na sliki AP), pa se je pri kan. V Miamiju predvidevajo, da bo no-
la in se v Pensacola Beachu spoprijema- otoku Cozumelu (polotok Jukatan) trop-	vi orkan ubral podobno pot kot Opal.
NOVICE
LETNO ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA IN SVETOVNE BANKE
Še zadnji poskus rešitve vladne krize v Avstriji
DUNAJ - Avstrijska vlada se je odločila, da še zadnjič poskusi rešiti koalicijo in preprečiti predčasne volitve. Kanclerju Vranitzkemu in predsedniku Klestilu je uspelo doseči, da se je vodstvo Ljudske stranke vrnilo za pogajalsko mizo. Delegaciji vladajočih strank sta se sestali v ponedeljek zvečer, še pred tem pa je Vranitzky poudaril, da se morata partnerja hitro dogovoriti o proračunu, kajti nadaljnje zavlačevanje bi močno škodovalo ugledu Avstrije. Vodja Ljudske stranke Schussel se je izrekel proti »gnilim kompromisom«, hkrati pa je zagotovil, da se bo za sporazum o proračunu boril »do zadnje sekunde«. Vlada ima za predstavitev osnutka proračuna za leto 1996 čas še do 22. oktobra. Opozicija se seveda zavzema za predčasne volitve. Zeleni bodo predlog o tem še danes predstavili parlamentu. (L. L.)
Boj med Mečiarjem in Kovačem se nadaljuje
BRATISLAVA (dpa) - Slovaški dnevnik Slovenska republika je včeraj objavil bančne izpiske, iz katerih naj bi bilo razvidno, da ima slovaški predsednik Michal Kovač v avstrijski banki Raiffeisen naloženih kar 23 milijonov šilingov. Predstavnik omenjene banke je dejal, da so ti izpiski ponaredki, saj Kovač sploh nima računa pri njih. Poročilo časnika, ki podpira vladajoče Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS), je očitno povezano z včerajšnjim izrednim zasedanjem slovaškega parlamenta, s pomočjo katerega skuša premier Mečiar (-HZDS) Kovača odstaviti. Predsednik in premier se že več kot eno leto borita za premoč na slovaškem pohtičnem prizorišču.
Silva bo kandidiral za portugalskega predsednika
LIZBONA (dpa) - Portugalski premier Anibal Ca-vaco Silva bo po poročilih španskih časopisov kandidiral za položaj predsednika države. Desnolibe-ralni premier naj bi kmalu uradno objavil, da se bo na volitvah leta 1996 potegoval za nasledstvo Maria Soaresa, ustanovitelja Socialistične stranke (PS), ki po preteku dveh mandatnih obdobij ne more več kandidirati. Silva, ki je že deset let portugalski premier in zadnjih osem let vlada z absolutno večino, bo konec meseca svoj položaj odstopil voditelju PS Antoniu Guterresu, zmagovalcu parlamentarnih volitev. Silva se bo za mesto predsednika boril proti kandidatu PS Jorgeju Sampaiou, lizbonskemu županu, ki ga poleg stranke podpira tudi vrsta uglednih Portugalcev.
PLO vztraja pri izpustitvi zapornic
JERUZALEM (Reuter) - Izrael je začel uveljavljati sporazum o izpustitvi palestinskih zapornikov. PLO je napovedala, da bo precej zapornikov zavrnilo izpustitev, ker je Izrael prelomil obljubo, da bo izpustil vse zapornice. Izraelci so namreč zavrnili izpustitev petih zapornic, ki so si »umazale roke z židovsko krvjo«. Palestinski pogajalec Razek je opozoril, da PLO vztraja pri tem, da se izpelje, kar je bilo dogovorjeno. Predstavnik izraelske policije pa je izjavil, da ni še nihče zavrnil izpustitve. Izrael je že izpustil 960 od nekaj več kot pet tisoč zapornikov. Več kot polovica izpuščenih je bila zaprta zaradi političnih razlogov.
ZDA obračajo hibet revnim
Kongres grozi z manjšo pomočjo
VVASHINGTON (Reuter) - Na rednem letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke se udeleženci, ki prihajajo iz več kot 175 držav, sprašujejo, ali je edina velesila obrnila hrbet svetovni skupnosti. ZDA so se rešile odgovornosti, ki so jo imele v obdobju hladne vojne, ko so morale varovati polovico sveta, zato se zdaj osredotočajo na notranje gospodarske težave, ki so jih v tem obdobju zanemarjale.
Prihodnja ameriška vloga je osrednje vprašanje letošnjega zasedanja v VVashingtonu. Stanje v gospodarstvih razvitih držav sicer že dolgo ni bilo tako spodbudno in tudi precej državam v razvoju kaže dobro, toda dolgoročna pričakovanja niso optimistična. Strokovnjaki ocenjujejo, da je stanje v »novih demokracijah« vse prej kot stabilno, zato zdaj ni primeren trenutek za to, da ZDA in druge razvite države odpravijo gospodarsko pomoč tem državam.
Osrednjo vlogo pri posre-
dovanju gospodarske pomoči državam v razvoju ima Mednarodno združenje za razvoj (IDA). IDA daje najrevnejšim državam na svetu brezobrestna posojila, zaračunava pa le administrativne stroške. Ameriški kongresniki so, kot del klestenja proračunskega primanjkljaja, napovedali, da bodo ZDA drastično zmanjšale svoj prispevek združenju. Druge razvite države so zagrozile, da bodo sledile ameriški potezi. »Šibkejša IDA bi ogrozila stabilnost svetovne skupnosti,« je dejal
Alternativna združenja so protestirala proti »svetovnemu imperializmu« bogatega Zahoda (AP)
predsednik Svetovne banke James VVolfensohn.
S to trditvijo se strinjajo tudi drugi strokovnjaki MDS in Svetovne banke, ki opozarjajo na politične in socialne posledice zmanjšanja gospodarske pomoči najrevnejšim državam. »Naš cilj je nadaljevati zgodovinsko zavezanost temu združenju,« je dejal direktor ameriške centralne banke Rober Rubin, »toda hkrati moramo upoštevati dejansko stanje ter. na pra-
gmatičen način uskladiti naš prispevek s prizadevanjem za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in političnim stanjem v državi.«
Generalni sekretar OZN Gali pa je udeležence zasedanja pozval, naj zagotovijo, da bodo njihove države poravnale svoje obveznosti do ZN. Države članice dolgujejo organizaciji 3, 2 milijarde ameriških dolarjev. Butros Gali je predlagal, da bi ZN najeli pri Svetovni banki
kratkoročno posojilo za premostitev finančnih težav, kar pa je banka zavrnila. Gali je pred tem že predlagal, da bi države članice podelile organizaciji pravico, da izdaja obveznice in tako prepreči finančno sesutje. »Finančno krizo ZN je najbolj občutiti na področjih, kjer organizacija skrbi za varovanje miru in varnost,« je dejal Gali. »Ce ne bomo takoj ukrepali, bodo ljudje še naprej umirali.«
H	V OZADJU	h
Srečanja finančnih ministrov dižav G-7
HAMBURG (dpa) - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih največjih industrijskih držav (G-7) - ZDA, Nemčije, Francije, Japonske, Velike Britanije, Italije in Kanade - se sestanejo vsaj trikrat letno: poleti na gospodarskem vrhu voditeljev držav ter jeseni in spomladi vzporedno s konferencami Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Srečanj se vedno udeleži tudi EU. Poleg tega potekajo posebna srečanja na ministrski ravni. Osrednje teme pogovorov so položaj svetovnega gospodarstva, zmanjšanje obrestnih mer in najnovejši razvoj na denarnih trgih. Na svetovnem gospodarskem vrhu leta 1986 v Tokiu se je takratna skupina G-5 s sprejetjem Italije in Kanade povečala na sedem članov. Od 80-ih se finančni ministri in guvernerji centralnih bank ukvarjajo tudi s prerazporeditvijo dolgov Latinske Amerike, usklajevanjem gospodarske politike na Zahodu, podporo reform v Rusiji ter integracijo držav nekdanjega vzhodnega bloka v svetovne gospodarske tokove.
NEMČIJA / SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA
Scharping ne bo odstopil
Voditelj SPD ostro kritiziral voditelje regionalnih vlad
BERLIN (dpa) - Parlamentarna frakcija nemške opozicijske Socialdemokratske stranke (SPD) je včeraj v Berlinu izrekla podporo svojemu voditelju Rudolfu Scharpingu. Opozorila je na slab položaj stranke zaradi neuspešnih prizadevanj za reformo izplačila dnevnic in sejnin poslancev ter predvsem na neso-lidamo obnašanje regionalnih voditeljev SPD.
Scharping je dejal, da se je njegova frakcija dogovorila o bistvenih vprašanjih, pogovor pa je po njegovem mnenju potekal v zelo »kritičnem, toda konstruktivnem ozračju«. V zadnjih dneh so se namreč širile govorice, da bo Scharping odstopil s položaja predsednika nemških socialdemokratov.
Scharping je kritiziral voditelje regionalnih vlad, vendar pri tem ni navedel nobenih konkretnih imen. Dejal je, da so postavili zahteve, ki so nezdružljive s prej doseženimi dogovori, kritiziral pa je tudi nediscipliniranost vodilnih socialdemokratov v javni razpravi. Zatrdil je, da se prav gotovo ne bo udele-
žil javnih razprav, ki jih vodijo drugi.
Po besedah predsednika SPD se njegova frakcija še vedno zavzema za reformo poslanskih dohodkov, čeprav je že znano, da ji bo bundesrat najverjetneje nasprotoval in s tem preprečil spremembo ustave, ki bi bila za tak korak potrebna. Scharping je med drugim zagotovil, da se bo Socialdemokratska stranka kljub neuspehu pri reformi poslanskih prejemkov še vedno zavzemala za zmanjšanje števila poslancev in poslanskih pokojnin.
STAVKA JAVNIH USLUŽBENCEV OHROMILA FRANCIJO
PREDSTAVLJEN PROGRAM NOVE TURŠKE VLADE
Oblast plačuje za lažne obljube
PARIZ (dpa) - Več kot 20 tisoč francoskih državnih uslužbencev se je včeraj udeležilo protestnega shoda po ulicah Pariza, h kateremu so jih pozvali vsi sindikati zaposlenih v javnem sektorju. Na tisoče demonstrantov se je zbralo tudi drugod po Franciji. Enodnevna stavka, s katero javni uslužbenci protestirajo proti zamrznitvi plač, je po vsej Franciji povzročila zastoje v prometu, kar velja zlasti za železnico.
Na območju Pariza je prišlo do prometnega kaosa, moten pa je bil tudi letalski promet. To je prva večja stavka, s katero
se mora spoprijeti konservativna Juppejeva vlada. Pet mesecev po prihodu na oblast sta predsednik Chirac in vlada v nezavi-
dljivem položaju. Državni uslužbenci so v takšnem obsegu nazadnje stavkali leta 1986, Chirac, ki je bil takrat premier, se tega verjetno še dobro spominja: tudi takrat je bila jeza stavkajočih usmerjena proti zamrznitvi plač.
Toda tokrat je Chirac v posebej kočljivem položaju. Partnerjem v EU je obljubil, da bo Francijo z ostro finančno politiko pripravil na gospodarsko in monetarno unijo leta 1999, njegovi volilci pa se še dobro spominjajo predvolilnih obljub o izboljšanju socialne politike. Predsednik in njegov prvi minister utegneta drago plačati obljubi, ki se med seboj izključujeta.
Gospodarski časopis La Tribune je včeraj pisal o »megli« na vseh področjih; v gospodarski, finančni, socialni in evropski politiki. Morda konservativce čaka podobna »me-
tamorfoza«, kot so jo socialisti doživeli na začetku osemdesetih let, še dodaja časopis.
V kako »neprimernem« trenutku poteka stavka, je nakazal konservativni La Tribune, ki se je postavil na vladno stran. Njegov komentator meni, da je stavka »nepotrebna, nevarna in neodgovorna«, državnim uslužbencem in sindikatom pa očita, da vladi preprečujejo boj proti gospodarskim težavam, denarni nestabilnosti, brezposelnosti in terorizmu.
Za premiera Juppeja, ki je moral konec tedna zanikati poročila o skorajšnjem odstopu, je zdaj najpomembnejše, da najde rešitev spora ter svoji gospodarski in finančni politiki priskrbi več verodostojnosti. Ce bi se Jup-pe odpovedal sanaciji gospodarstva, bi se namreč francoski frank kmalu znašel v težavah.
Ingo Bierschvvale / dpa
Pariški kolodvori so včeraj samevali (Telefoto: AP)
Napoved reform
ANKARA (dpa) - Turska premierka Tansu Ciller je včeraj v Ankari napovedala »zgodovinske korake k demokratizaciji države«. Ob predložitvi programa svoje manjšinske vlade je premierka izjavila, da je sklenitev carinske unije med Turčijo in Evropsko unijo do 1. januarja 1996 eden najpomembnejših ciljev vlade.
V 46 strani dolgem vladnem programu je kot prednostna naloga nove turške vlade omenjen tudi boj proti terorizmu in »zbliževanje« s Kurdi, ki živijo v Turčiji. Kurdske avtonomije pa gotovo ne bo, saj je v programu zapisan tudi naslednji stavek: »Jezika, zastave, simbolov, mej in suverenosti Turčije ne bomo spreminjali.«
Cillerjeva je dejala, da v okviru zakonov za demokratizacijo sporni osmi člen protiterorističnega zakona, ki prepoveduje svobodno izražanje mnenja, ne bo predstavljal ovire. Odprava spornega osmega člena je namreč bistveni pogoj, ki ga je postavil Evropski parlament za podpis pogodbe o carinski uniji. Cillerjeva je v zvezi s tem izjavila: »Prav tako kot se Turčija ne namerava odpovedati svoji evropski identiteti, se morajo naši evropski partnerji odpovedati obnašanju, s katerim nas izrivajo iz Evrope.«
Turška zveza sindikatov Turk-Is je včeraj sporočila, da bo nadaljevala boj za povišanje plač 680 tisoč zaposlenih v turških
državnih podjetjih, od katerih trenutno stavka kar polovica. Po neuspešnih poskusih, da bi se sindikat in vlada dogovorila o povišanju plač, je predsednik sindikata Tiirk-Is včeraj dejal, da bo v primeru, da dogovor ne bo sklenjen, »v nedeljo na sto-tisoče delavcev prikorakalo v Ankaro«.
Parlamentarna frakcija stranke Prava pot (DJP) pa naj bi včeraj soglasno sprejela odločitev, da bo v nedeljo na glasovanju o zaupnici manjšinski vladi glasovala za Cil-lerjevo. Predsednik turškega parlamenta Cindoruk, ki je odstopil, pa je dejal, da je manjšinsko vlado mogoče izsiljevati in da je treba zato njeno oblikovanje na vsak način preprečiti.
»Cillerjevi je Se enkrat uspelo ohraniti položaj turske premierke. Toda to, da bi v petek ustanovljena manjšinska vlada preživela do oktobrskih volitev, je malo verjetno. Cillerjeva se je namreč za svoje politično preživetje povezala prav s tistimi silami, ki so najbolj odgovorne za kaos v sedemdesetih letih... Turčija se nevarno oddaljuje od Evrope in približuje taboru neprera-čunljivih radikalnih sil.«
Der Standard, Dunaj
VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Konec sarajevskega električnega mrka
Spopadi na severu in zahodu države se nadaljujejo
SARAJEVO, TUNIS (Reuter, AFP, dpa) - Sarajevo je po Šestih mesecih znova dobilo plin in električno energijo, kljub temu pa je bosanski premier Haris Silajdžić v Tunisu novinarjem oznanil nov pogoj bosanske strani za sklenitev premirja. Bosanski Srbi naj bi namreč zapustili nadzorno mesto v okolici Sarajeva, kjer nadzorujejo pot do sarajevskega letališča in Kiseljaka.
Silajdžić je zatrdil, da »pred umikom ne bo premirja«. Na njegovo izjavo se je že odzval tiskovni Predstavnik Združenih Darodov Chris Vemon, ki je dejal, da bodo mirovne sile »zelo razočarane«, če bo Silajdžić vztrajal pri svoji zahtevi.
»Potem ko je Sarajevo dobilo plin, čakamo le še, da bo Unprofor razsodil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za sklenitev premirja,« je včeraj novinarjem v Sarajevu povedal bosanski minister za odnose z
Zduženimi narodi Hasan Muratovič. Premirje naj bi sicer zaCelo veljati že minuto čez polnoč v torek, toda preložili so ga za 24 ur, ker Sarajevčani še niso mogli uporabljati plina. Vendar je potem v ponedeljek opolnoči rusko podjetje Gazprom odprlo mednarodni plinovod, ko so mu popoldne bosanski predstavniki v Moskvi zagotovili, da je sarajevski plinovod zaščiten pred izstrelki.
Zaradi hudih bojev na severu in zahodu Bosne,
kjer je bosanska vladna vojska s pomočjo hrvaških sil prejšnji mesec osvojila približno štiri tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, in nedavnih letalskih napadov zveze Nato so pred sklenitvijo premirja negotovi tudi bosanski Srbi. Na severu Bosne želita tako muslimanska kot srbska stran pridobiti čim več ozemlja, preden bo premirje »zamrznilo« ozemeljske meje. Vojska bosanskih Srbov je včeraj zanikala novico o padcu Mrkonjič Grada, zahodni opazovalci pa so prepričani, da mesto nadzoruje bosanska vladna vojska.
Visoki komisariat ZN za begunce je včeraj sporočil, da so bosanski Srbi iz Sanskega Mosta in Prijedora izgnali 650 ljudi,
ki so se v ponedeljek zvečer zatekli v Zenico, o čemer je poročal tudi bosanski radio. »Prihodnji teden utegne tja pribežati Se od osem do devet tisoč ljudi,« je še povedal tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce Kris Jano wski. Komisija Evropske unije je včeraj v Bruslju odobrila pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine v višini 4, 6 milijona ekujev.
Britanski zunanji minister Malcolm Rifkind je včeraj v Blackpoolu oznanil, da bo britanska vlada konec novembra ali v začetku decembra v Londonu pripravila mirovno konferenco o BiH, na kateri se bodo udeleženci pogovarjali o izvajanju mirovnega sporazuma.
Malo je verjetno, da bi bili Srbi pripravljeni zapustiti pomembno kontrolno točko pri Sarajevu (AP)
Makedonci zahtevajo odgovore
Nemočna policija v navzkrižnem ognju medijev
SKOPJE (Reuter) - Čeprav je makedonska policija izdelala fotorobot osumljenca za atentat na Kira Gligororva (Telefoto: AP), oblasti še vedno tavajo v mraku. Predstavniki makedonskega notranjega ministrstva nemočno priznavajo, da so atentat Uvedli profesionalci in da oblasti v Skopju nimajo izkušenj z gverilskimi napadi.
Neuradni viri še vedno namigujejo, da so atentat na Gligorova izvedli skrajni nacionalisti ali pa mafija.Teden dni Po atentatu v Skopju makedonski predsednik Kiro Gligorov okreva, so poročali vladni vui, ki so se v minulih dneh znašli v navzkrižnem ognju makedonskih in tujih medh jev. Domači novinarji namreč vse glasneje negodujejo nad skopostjo informacij, ki o Predsednikovem zdravstvenem stanju prihajajo iz vladnih krogov, zlasti ker je makedonska javnost vse bolj prepričana, da Makedonija tone v politično nestabilnost. Predsednikov namestnik Stojan Andov je sicer zatrdil, da je stanje v državi stabilno in da politična dejavnost Makedonije Pod strogimi varnostnimi ukrepi poteka po predvidenem načrtu. Viri zunaj Make-
donije pa so poročali, da je 78-letni Gligorov v slabšem zdravstvenem stanju, kot je uradno Skopje pripravljeno priznati. Bolgarska vlada je včeraj sporočila, da je makedonski predsednik v atentatu oslepel in ostal brez ene roke. »Ce v prihodnjih deset ali dvajsetih dneh v Makedoniji ne bo novih terorističnih napadov, je to jasen dokaz, da je šlo minuli teden pri atentatu za napad na Gligorova, ne za napad na makedonsko ozemeljsko integriteto,« je izjavil neki diplomat.
Kljub napetim razmeram v Makedoniji pa se spor med Skopjem in Atenami približuje koncu; grška vlada je včeraj sporočila, da bo po 18 mesecih preklicala gospodarske ukrepe proti severni sosedi in nadaljevala normalizacijo odnosov z Makedonijo.
____________ANALIZA___________
Berlinski zid za Sarajevo
VVASHINGTON - Mirovna prizadevanja za končanje bosanske vojne, ki jih vodijo Američani, imajo ne le strateški, ampak tudi simbolični pomen, saj bo odločeno tudi o usodi Sarajeva. Bosanska prestolnica je postala simbol človeškega trpljenja in vzdržljivosti. Med srbskim obstreljevanjem je bilo ubitih 10.608 Sarajevčanov, več sto tisoč jih živi v brezupnih življenjskih razmerah, saj so brez tekoče vode, elektrike in plina, že več mesecev jim primanjkuje hrane, onemogočeno jim je komuniciranje.
Pa vendar - Sarajevu je do danes uspelo ne le preživeti, ampak tudi ohraniti svojo večstoletno kulturo in tradicijo strpnosti med prebivalci različnih etničnih skupin. Zato je prava ironija, da to tradicijo strpnosti ogroža prav mirovni proces. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič že od začetka obleganja Sarajeva zahteva, da postane mesto prestolnica njegove »republike«. Njegovo zahtevo podpirajo hrvaški nacionalisti, ki prav tako predlagajo razdelitev mesta: sami naj bi nadzorovali dve mestni četrti, Srbi in Muslimani pa bi si med seboj razdelili preostalih sedem. Muslimanski nacionalisti, ki opozarjajo na srbsko in hrvaško prizadevanje za etnično čista hrvaška in srbska ozemlja, zato tudi sami predlagajo rešitev, po kateri naj bi del Sarajeva in bosanskega ozemlja naseljevali le Muslimani. Takšni predlogi so v nasprotju z interesi večine Sarajevčanov, naj bodo Srbi, Hrvati ali Muslimani. Strpnost med različnimi etničnimi skupinami, za katero so si vseskozi prizadevali, tudi v najhujših trenutkih, bo izničena že prvi dan miru.
Prav groteskno zveni Karadžičeva utemeljitev, da je treba Sarajevo razdeliti. Pravi namreč, da mora zavarovati Srbe, ki živijo v bosanski prestolnici, čeprav je njegova vojska pobila tudi več sto sarajevskih Srbov. Obstaja posnetek ukaza poveljnika srbske vojske, generala Ratka Mladiča, ki je svojim vojakom rekel: »Streljajte na Velesice, ker tam živi malo Srbov!«
V Sarajevu sem živel v naselju Hra-sno, ki je po aprilu leta 1992, ko so Srbi začeli oblegati mesto, postalo eno najnevarnejših mestnih predelov; v stanovanjskem naselju ni vojaških objektov, Srbi iz sosednje Grbavice pa ga hočejo priključiti k »srbskemu-Sarajevu«. Moji sosedje, po narodnosti Srbi, so bili med prvimi srbskimi žrtvami v Krasnem: dvanajstletno Sne-
žano Radonja so v stanovanju nad knjigarno založbe Noht ubili granatni drobci. Njen brat Srdjan je na pogrebu dejal; »Nasvidenje, moj mali Walter!« Tako se je med zadnjo vojno imenoval član odporniškega gibanja. Skupaj z očetom Draganom sta se priključila bosanski vojski, ki brani mesto. Dragan je tako kot moj dobri prijatelj in sosed, 33-letni Javor Butina, postal žtrev vojne že poleti leta 1992, le da je Javorja med tekom čez most v Dolac Malti ubil srbski ostrostrelec,. Dragan pa je padel v boju. Enaindvajsetletnega študenta Olega Majuševiča, ki je stanoval v isti hiši kot jaz, je med čakanjem na človekoljubno pomoč skupaj s petimi drugimi sosedi, Hrvati, Muslimani in Srbi, ubila granata, izstreljena na našo hiSo. Dragico Filipovič je tako kot njeni sosedi - Muslimanki Sadžido Toholj in Mugdimo Pasič - ubila granata. Snežana, Dragan, Javor, Oleg, Dragica - ljudje, ki sem jih dobro poznal, so le nekateri od več sto Srbov, ubitih med srbskim obstreljevanjem Sarajeva. In zdaj hoče Karadžič »zaščititi« sarajevske Srbe!
VVarren Zimmerman, zadnji ameriški veleposlanik v nekdanji Jugoslaviji, v svojih spominih, objavljenih v reviji Foreign Affairs, piše, da je Karadžič na njegovo vprašanje, kako si predstavlja razdelitev Sarajeva, odgovoril: »Z zidom, takšnim, kot je razmejeval Berlin!«
Tako kot vsi svobodomiselni ljudje so tudi Sarajevčani praznovali padec berlinskega zidu, zato prebivalci bosanske prestolnice, naj bodo Srbi, Hrvati, Muslimani ali Židi, od ameriške administracije pričakujejo, da ne bo dovolila etnične razdelitve Bosne in Sarajeva. Devet uglednih bosanskih Srbov in Hrvatov je pod vodstvom članov bosanskega predsedstva Mirka Pejnoviča in Iva Komišiča obiskalo Belo hišo, ameriško zunanje ministrstvo in druge washingtonske institucije; v pogovorih so izrazili upanje, da bo ameriška vlada podprla njihovo pobudo po enotni Bosni, v kateri bodo vsi državljani in vse tri etnične skupine deležni enakih pravic. Ameriškim politikom so izročili tudi svoj načrt za prihodnjo ureditev Sarajeva, ki naj postane enotno, odprto mesto. Ce bi bila v zadnji bitki za osvoboditev dolgo ustrahovanega mesta dosežena zmaga, bi Sarajevo zagotovo postalo simbol strpnosti.
Kemal Kurspahič
POVELJNIK 5. KORPUSA VOJSKE BIH
Atif Dudaković je srbski vojski pošteno zmešal štrene
SARAJEVO (Reuter) - Bosanska vlada vstopa v predvideno premirje z ozemeljskim zalogajem, katerega usoda je bila v veliki meri odvisna od Atifa Du-dakoviča, enega od izvrstnih generalov bosanske vojske, ki je poveljeval znamenitemu 5. korpusu in kar tri leta uspešno odbijal silovito srbsko obleganje Bihaća.
Jeseni so Dudakoviče-ve vojaške enote udarile tudi zunaj muslimanske enklave in z novo vojaško taktiko zavzele zajeten kos ozemlja na severozahodu Bosne in Hercegovine. Enainštiride-setletni Atif Dudaković, ki ga večina ceni kot izjemnega vojaškega poveljnika in močno osebnost, je poveljstvo 5. korpusa prevzel oktobra 1993. Kot nekdanji častnik topniških enot v JLA je izkusil povsem enako urjenje kot številni njegovi srbski nasprotniki. Dudaković se od njih bistveno razlikuje po tem, da se pri poveljevanju svojim enotam ni oprijel doktrine jugoslovanske vojske, ki jo srbski generali poznajo do zadnje podrobnosti.
Poveljnik 5. korpusa zato vedno čaka, da Srbi naredijo prvi korak, ki je najverjetneje v skladu s sovjetsko-jugoslovansko vojaško taktiko. »Vojska bosanskih Srbov se nikoli ni oddaljila od sovjetske doktrine; najprej to-pniška'zapora’, potem tanki, za njimi pa pehotne sile,« meni znani zahodni vojaški analitik. Dudaković je bil to strategijo pravzaprav prisiljen opusiti, saj tankov in letal ni imel, zato se je moral znajti z nekaj kosi lahkega topništva in minometi.
»Močno topništvo je zelo koristno v boju s stabilnimi bojnimi položaji, pri gibljivih ciljih pa od njega ni dosti koristi,« trdijo vojaški opazovalci. Dudaković je tako razvil strategijo
obrambnega napadanja s kopanjem jarkov pred sovražnikovimi položaji ponoči in z obstreljevanjem sovražnih ciljev ob zori. Pri omenjeni taktiki je bistveno to, da se bosanski vojaki čim bolj približajo srbskim položajem, tako da sovražniki ne morejo več uporabiti topništva, ampak se morajo neposredno vojskovati, česar niso vajeni. Dudaković res ni imel težke oborožitve, a je dokazal, da je nasprotnika mogoče poraziti tudi z dobro oboroženo pehoto, ki ve, za kaj se bori.
Poveljnik 5. korpusa se je proti srbski težki oborožitvi boril tudi tako, da je vsaki enoti z osmimi oziroma desetimi možmi dodal Se sedem strojnic, vsak vojak pa je bil oborožen še s protitankovsko raketo. Zato je bil sovražnik prepričan, da ima Dudaković več vojakov, kot jih je v resnici imel. »Srbi so se vedno vojskovali tako, da so območje obkolili in ga s topništvom zravnali s tlemi. Nikoli pa se niso znali vojskovati s sposobnim sovražnikom, saj so se bali števila žrtev; srbska vojska je dobro oborožena, a ji kronično primanjkuje vojakov. In vse to so razlogi, zaradi katerih Srbi niso bili sposobni zavzeti Bihaća,« je izjavil neki vojaški opazovalec. Za Dudakoviča smrt vojakov »ni nikakršen dejavnik«, saj se ti zavedajo, da so le obrambni zid za svoje družine.
AZIJA SE OBOROŽUJE
Gospodarska moč pomeni tudi dražjo vojsko
Države Daljnega vzhoda povečujejo obrambne proračune
LONDON - V vodilnih azijskih državah naraščajo vsote, ki jih vlade namenjajo vojaški porabi. To se dogaja v Času, ko drugod po svetu države krčijo obrambne postavke v proračunih. Tako poroCa londonski Mednarodni inštitut za strateške Studije (HSS) v svojem letnem poročilu z naslovom Vojaško ravnotežje.
Strokovnjaki, ki so sestavili poročilo, so zaznali napetost, ki vlada v Aziji zaradi političnih razmer v Severni Koreji in na Kitaj-
skem. Menijo pa, da razlog za povečanje vojaške porabe ni oboroževalna tekma, ki bi temeljila na nezaupanju, temveč naraščanje go-
spodarske moči v državah Daljnega vzhoda. »Ocena, da je porast vojaške porabe povzročila oboroževalna tekma, ki lahko ogrozi stabilnost na tem območju, je zgrešena,« meni eden od anahtikov. »Naraščanje gospodarske mod je omogočilo državam, da si lahko privoščijo več sredstev za vojaške namene. Vlagajo
predvsem v sredstva za zagotavljanje varnosti, ne pa v napadalna sredstva.«
Po koncu hladne vojne so zahodne države precej skrčile obrambne proračune. Tudi Rusija je zmanjšala sredstva, namenjena vojski, in število vojakov. Celo na Bližnjem vzhodu, kjer je vedno cvetela trgovina z orožjem, se je vsota, ki jo namenjajo vojski, zmanjšala s 44,5 milijarde dolarjev, kolikor je znašala leta 1993, na 42,7 milijarde v letu 1994. Ocenjujejo, da je letos znesek vojaške porabe na tem območju padel pod 41 milijard dolarjev.
Stanje v Aziji je popolnoma drugačno. Indija in Pakistan, ki še vedno nista rešila kašmirskega vprašanja, sta vojaško porabo v primerjavi s preteklim letom povečala za sedem odstotkov. Vladi Srilanke in Burme, ki imata težave z uporniki, načrtujeta celo večje povečanje obrambnega proračuna kot Indija in Pakistan. Japonska, Kitajska, Filipini in obe Koreji so med letoma 1992 in 1994 povečali vojaško porabo za devet odstotkov. Letos bo poraba v primerjavi z lansko višja za najmanj šest, po nekaterih izračunih pa celo več kot deset odstotkov.
»Ce izvzamemo Združene države in verjetno tudi Rusijo, je zdaj Japonska na prvem mestu na lestvici vojaške porabe,« ocenjuje poročilo HSS.
Nicholas Doughty / Reuter
H	V OZADJU	~>i
Kitajska namenja vojski štirikrat več denarja, kot pa uradno priznava
LONDON (AFP) - Po pisanju Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) namenja Kitajska za potrebe vojske vsaj štirikrat več denarja, kot je uradno zapisano v njenem proračunu. »Kitajska vlada prikriva svoj obrambni proračun z različnimi statistikami, ki zakrivajo resnične izdatke,« je zapisano v letnem poročilu inštituta, v katerem so zbrani podatki o sredstvih, ki jih posamezne države namenjajo za oborožitev.
IISS ocenjuje, da znašajo letni izdatki za kitajsko oborožitev več kot 28 milijard dolarjev oziroma skoraj štirikrat več od vsote, ki jo Kitajska uradno navaja (letos 7, 5 milijarde dolarjev). Po mnenju strokovnjakov naj bi Kitajci stroške za vojaške namene vključili v druge proračune, ki niso povezani z obrambo. Kitajci naj bi izdelali tudi novo strateško orožje, ki ga lahko izstrelijo s podmornic ali podvodnih mobilnih ploščadi.
Junija je Kitajska preizkusila nove vrste rakete DF-31; izstrelila jo je s premikajoče ploščadi, doseže pa lahko do osem tisoč kilometrov oddajen cilj, torej celo zahodnoameri-
ško obalo ali Evropo. Kitajska je razvila tudi novo jedrsko raketo mo-rje-zemlja tipa 094; gre za različico izraelske Lavi, znane kot J-10, skupaj s Pakistanom pa je razvila tudi nov model lovca FC-1.
»Kitajci sicer zagotavljajo, da povečanje vojaškega proračuna ne zvišuje inflacije, vendar temu ni mogoče verjeti,« je zapisano v poročilu londonskega Inštituta za mednarodne strateške študije, ki ocenjuje, da so resnični izdatki za vojsko skrivajo v proračunskem dokumentu z naslovom Krepitev nacionalnih sposobnosti. Kitajska naj bi po pisanju IISS razvijala »čedalje močnejše jedrsko orožje; uresničila naj bi najpomembnejši cilj - z novim orožjem doseči katerikoli kraj na zemeljskem površju«. Poleg Francije je edina jedrska velesila, ki še vedno izvaja jedrske poskuse, je še poudarjeno v poročilu IISS.
Peking je lani in letos izvedel štiri jedrske poskuse; zadnjič 17. avgusta letos, čeprav je Kitajska podpisnica Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
TAJVAN POZIVA KITAJSKO K DEMOKRATIZACIJI
Peking naj prisluhne ljudstvu
Tajpeh poudarja, da so politične spremembe v LR Kitajski pogoj za združitev
TAJPEH (Reuter) - Tajvanski predsednik Li Teng Hui je na včerajšnji proslavi od dnevu državnosti pozval Kitajsko, naj spoštuje tajvanski demokratični sistem in naj se kitajska vlada odzove na zahteve kitajskega prebivalstva po demokraciji.
»Temeljni pogoj za kitajsko združitev je, da pekinška vlada prizna demokratični sistem Republike Kitajske (Tajvana),« je dejal Li. Kitajsko-tajvanski spor izvira iz kitajske razdružitve leta 1949, ko je general Čang-kajšek s svojo vojsko, ki so jo komunisti porazili v državljanski vojni, našel pri-
bežališče na otoku. Tajvanska vlada ne nasprotuje združitvi z matično državo, ki še vedno ne priznava ozemeljske suverenosti Tajvana, kot pogoj za združitev pa postavlja demokratizacijo Kitajske. Tajvanci so doživeli preobrazbo iz dinasti-čno-avtokratičnega političnega sistema v demokraci-
jo zahodnega tipa, a se večina prebivalstva sprašuje, kaj jim je preobrazba prinesla. Tajvan je doživel gospodarsko rast še pred demokratičnimi spremembami, tako da so sadove rasti poželi le izbranci. »Po demokratičnih spremembah je gospodarska rast celo upešala,« je dejal učitelj angleščine Sen Po Jan. »Spremembe so nam prinesle le pretepe v parlamentu in kaos.« Reforme političnega sistema bodo končane s predsedniškimi volitvami marca 1996.
KRČENJE ŠVEDSKEGA OBRAMBNEGA PRORAČUNA
. a—i
Stockholm se poslavlja od dvesto let stare nevtralnosti

Steve Wekman / Reuter
■
■ J

STOCKHOLM - Švedski obrambni minister Thage Peterson, ki se zavzema za ohranitev švedske nevtralnosti, predlaga desetodstotno zmanjšanje stroškov za oborožitev in prenovo sedanje obrambne politike. Prejšnji teden je obrambno ministrstvo na kratko predstavilo Petersonove predloge, ki jim ostro nasprotuje odhajajoči poveljnik švedskih obrambnih sil generalpolkovnik Ake Sagren. Novi predlogi zadevajo civilno zaščito, vojaški nabor in enote za mirovno posredovanje.
»Vlada predstavlja nov pristop do obrambnih nalog, tako civilnih kot vojaških. Splošna obramba mora biti širše zasnovan koncept varnosti, ki upošteva tudi nevarnosti in tveganja, ki niso vojaške narave. Novi varnostni koncept vsebuje sodelovanje v preprečevanju konfliktov in mednarodnih akcijah ter sodelovanje v človekoljubnih akcijah ali mirovnih operacijah,« je zapisano v dokumentu švedskega obrambnega ministrstva; ta povzema zakonski osnutek obrambne politike, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi. Prihodnje leto
naj bi Švedska za obrambo namenila štiri milijarde kron manj kot v letih 1994 in 1995, ko je bilo v proračunu obrambnemu ministrstvu odobrenih 40 milijard kron. Hkrati naj bi zmanjšali tudi število častnikov. O predlogih za zmanjšanje obrambnega proračuna bodo dokončno odločali šele jeseni prihodnje leto, ko bo vojska predstavila svoj reor-ganizacijski načrt. Sredstva bodo zmanjševali postopoma, in sicer do leta 2001. Tako imenovani Petersonov načrt predvideva zmanjšanje števila rednih vojakov, povečalo pa naj bi se število voja-
ških obveznikov. »Tako bo dokončno ustavljeno upadanje števila mladih, ki so bili po opravljenem vojaškem stažu sposobni opravljati obrambne naloge; povečalo se bo število
nabornikov, ki bodo spremljali širše zasnovan program,« je izjavil Peterson, ki se zavzema za stalno sodelovanje od 800 do 1400 švedskih vojakov v mednarodnih mirovnih
in humanitarnih sestavih, ne le v enotah pod okriljem ZN.
Peterson in Sagren sta se zaradi zmanjševanja sredstev v vojaške namene javno prepirala predv-
sem prek Časopisov. Sagren je opozarjal, da se zaradi načrtovanega krčenja Švedska ne bo sposobna braniti, zato se bo primorana povezati z dragimi državami ah postati članica kake vojaške zveze, kar bi pomenilo konec 200-letne švedske nevtralnosti.
Peterson je Sagrenu, ki se bo upokojil aprila prihodnje leto, v odgovoru zapisal, da nevtralnost ni ogrožena.» Švedsko Članstvo v Natu in/ali Zahodnoevropski uniji (WEU) ne bi koristilo švedski varnostni pohtiki, prav tako ne bi pripomoglo k stabilnosti razmer na tem koncu sveta. Za švedsko varnost je najpomembnejša njena splošna obrambna sposobnost. Kot država, ki ni članica nobene vojaške zveze, smo vendarle kadarkoli sposobni braniti državo pred morebitnim sovražnikom,« je odgovoril Peterson. Neki tuji diplomat, stroko-
Draga sodobna tehnologija požre velik del proračunskega kolača
vnjak za obrambne študije, je izjavil, da gre zgolj za »akademsko razpravo«, saj bi 80 tisoč švedskih vojakov in 250 lovcev le težko branilo državo pred močnejšim sovražnim napadom.
»Resničnega napadalca bi švedska vojska težko ustavila, takšna, kot je zdaj, ali nekoliko številčno oslabljena. Seveda politiki tega volilcem ne morejo povedati,« je rekel. V izjavi obrambnega ministrstva je še zapisano, da nevarnosti, ki je nekoč prežala iz baltskih držav, po razpadu Sovjetske zveze ni več, Moskva pa ni sposobna izvesti hitrega napada.
»Ce bi se Rusija odločila za zavzetje baltske obale, bi morala invazijo začeti drugje kot nekoč,« je tudi zapisano v obrambnem dokumentu. Po ocenah vojaških strokovnjakov bi za takšno zavzetje potrebovala deset let.
SLOVENIJA
Sreda, 11. oktobra 1995
PREDLOG
PRORAČUNA
ZAIflOlM
Več denarja za izvoznike in ceste - Naporni dnevi za pogajalce so mimo
LJUBLJANA - Pogajalci trojice vladnih strank, ki so v ponedeljek od jutra do poznih veCemih ur sestavljali predlog proračuna za prihodnje leto, so tistih dvajset Biilijard, ki so ob že določenih obveznostih sploh lahko predmet pogajanj, razdelih po naslednjem »vrstnem redu«. Univerzalnega otroškega dodatka ne bodo zaceh vplačevati 1. januarja, temveč 1. maja, denarja pa ne bo dobilo približno petnajst odstotkov otrok iz najboga-tejsih družin. Omenjeni kompromis pomeni »doda-hiih« šest milijard tolarjev.
Poleg že zagotovljenih petih milijard naj bi še enkrat toliko namenili za subvencije izvoznikom. Koalicija se je načelno dogovorila, da bo skušala »prihraniti« milijardo tolarjev s 15-odstotnim zniža-ujem materialnih stroškov. Za približno odstotek vec bodo okleščeni stroški obrambnega ministrstva, tako da naj bi zmanjšali njegov delež za 500 milijonov. Tri milijarde naj bi dobilo ministrstvo za šolstvo, od tega 1, 3 milijarde za regresirano prehrano v osnovnih in srednjih šolah. V proračunu ni predviden denar za regresiranje študentske prehrane. Milijardo in pol naj bi si Priborilo ministrstvo za okolje in prostor za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada.. Približno dve milijardi in pol naj bi šlo ministrstvu za ceste, od tega 700 milijonov za železnice, milijardo in pol pa za subvencije v kmetijstvu. Milijardo in dvesto milijonov dodatnega denarja naj bi dobilo ministrstvo za
delo, ki bo »poplačalo« odškodnino žrtvam vojnega nasilja. Enako vsoto je koalicija predvidela tudi za ministrstvo za znanost. Približno 400 milijonov naj bi dobilo ministrstvo za kulturo za ohranitev kulturnih spomenikov, 150 milijonov urad za informiranje, enako vsoto pa naj bi država namenila za promocijo Slovenije. S 500 milijoni pa naj bi reševali stanovanjske težave državnih uslužbencev.
Predlog predvideva 15 milijard proračunskega presežka, ki bo večinoma porabljen za pokrivanje izgub v zdravstvu (ena milijarda) in pokojninskem. sistemu (14 milijard).
Težava omenjenega predloga tiči v dejstvu, da z njim ni zadovoljna nobena stranka. Pred opoldanskim sestankom trojice Dr-novšek-Peterle-KocijanCiC je bilo tako iz strankarskih vrst slišati napovedi, da soglasja v tej fazi paC ne bo mogoče doseči.
Tudi sestanek predsednikov in glavnih tajnikov
ni prinesel uspeha, nerešena pa so ostala vprašanja zmanjšanja obremenitev izvoznikov, sredstva za gradnjo cest oziroma železnic in še nekatera druga. Tako se je sestanek predsednikov LDS, SKD in ZLSD popoldne, ko bi se morala seja vlade že začeti, nadaljeval.
Popoldansko usklajevanje je trajalo kar dve uri in pol, vendar je trojica na koncu le uspela doseči temeljno soglasje. Potrdili so zmanjšanje prispevne stopnje za pol odstotka in nekoliko »popravili« dan prej dogovorjeni predlog.. Med drugim so zmanjšali predvideno znižanje materialnih stroškov v ministrstvu za notranje zadeve, malo dodali ministrstvu za kulturo ter ministrstvu za ekonomske odnose za subvencioniranje obrestnih mer. Največ časa so spet namenili izvoznikom. Predstavniki koalicije so bili po koncu dvodnevnih pogajanj zmerni optimisti. Opozarjali so namreč, da bo veliko podrobnosti še treba uskladiti v parlamentu. Državni zbor bo o predlogu proračuna predvidoma prvič odločal sredi novembra. Potem, ko se je trojica predsednikov uskladila, je predlog proračuna pozno zvečer sprejela vlada.
Tanja Starič
ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE
Slovenski predlog: 38 stanovanj v zameno za podporo pri vključevanju v Evropsko unijo
LJUBLJANA - Seja državnozborskega odbora za mednarodne odnose je včeraj trajala le nekaj minut. Ni bilo tajnikov strank in predsednika vlade, ki se je prav takrat ukvarjal s proračunom, odbor je bil komajda sklepčen, razpravljati pa bi moral o izjemno kočljivem vprašanju slovensko-italijanskih odnosov. Za povrh pa so poslanci le nekaj minut pred sejo prejeti zajeten sveženj dokumentov z oznako strogo zaupno o problemu Tržaške kreditne banke. Seja za zaprtimi vrati in ob načrtovani udeležbi bo zato šele v ponedeljek.
Sicer pa naj bi razpravljali o predlogih, ki sta jih v New Yorku izoblikovala oba zunanja ministra, Susanna Agnelli in Zoran Thaler, in ki naj bi ob sodelovanju Evropske unije in še zlasti ZDA dokončno odstranili z dnevnega reda meddržavni spor. Agnellijeva se je v New Yorku obvezala, da se bo o tem posvetovala s svojimi parlamentarci in strankarskimi organi, slovenska stran pa očitno tudi že počne nekaj podobnega.
Slovenski pogajalci so vseskozi izhajali iz strogega spoštovanja veljavnih meddržavnih pogodb - pri problemu nepremičnin italijanskih optantov iz spoštovanja rimske pogodbe iz leta 1983, ki predvideva izplačilo odškodnine, v 173 primerih pa so na osnovi te pogodbe že vrnili nepremičnine v naravi, zdaj pa naj bi temu spisku dodali še 38 stanovanjskih enot, ki so nezasedene in v občinski lasti, Italija pa bi v zameno podprla prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropsko unijo. Vendar pa je malo verjetno, da bo italijanska stran sprejela ta predlog. Gotovo bodo hudi odpori tudi v Sloveniji, saj je znano, da slovensko javno mnenje nasprotuje kakršnemukoli vračanju v naravi.
Ob tem se zastavlja tudi problem slovenske manjšine, pri čemer gre zlasti za vračanje v Času fašizma razlaščenih nepremičnin, globalni zaščitni zakon, financiranje dejavnosti manjšine, dvojezično šolo v Spetm, ustanovitev mešane slovensko-italijanske komisije o manjšinskih problemih in za nekatera druga vprašanja.
Na slovenski strani je bistven problem, kako doseči konsenz glavnih političnih sil za kakršnokoli realno rešitev, saj bi bilo skrajno neprijetno tudi v odnosu do ZDA in Evropske unije, Ce bi se pokazalo, da slovenske politične stranke ta problem obravnavajo izključno z zornega kota svojih predvolilnih interesov.
Včeraj dopoldne so se o problemih slovensko-italijanskih odnosov, o zaščiti manjšine in o problemu Tržaške kreditne banke pogovarjali s predstavniki Liberalne demokracije Slovenije in s predstavniki Združene liste socialdemokratov tudi člani izvršnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze iz Trsta, ki jih je vodil predsednik Klavdij Palčič.
Bogo Samsa
Iz kabineta Janeza Drnovška smo izvedeli, da je predsednik vlade »izrazil začudenje«, ker so zaradi njegove odsotnosti sejo odbora prekinili. Premier se je namreč pravočasno opravičil, saj so včeraj ves dan potekala proračunska pogajanja. Hkrati je Drnovšek opozoril, da je bil na seji odbora zunanji minister Zoran Thaler, ki je neposredno zadolžen za področje, ki ga »pokriva« odbor.
Težki dnevi so za nami, zdaj si zaslužimo počitek (Foto: Barbara Reya)
PREISKOVALNA KOMISIJA O NOVOGORIŠKEM HITU
Janeza Siršeta poslanci spet zaslišali
Iva Hvalica je predvsem zanimalo, kdo je Danilu Kovačiču omogočil vpogled v lastni dosje
LJUBLJANA - Na včerajšnje zaslišanje pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi Polonca Dobrajc in raziskuje sum zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju novogoriškega Hita, so bile sicer povabljene tri priCe, vabilu pa se je odzval le Janez Širše, nekdanji predstojnik Visa. Romanu Jegliču namreč tudi tokrat niso uspeli uradno vročiti povabila.
Na za javnost odprtem delu seje je Ivo Hvalica nekdanjega predstojnika var-nostno-informativne službe glede na zadnje pričanje predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pred komisijo -da naj bi se zadeva Hit pravzaprav začela šele po Sirše-
tovem odhodu - najprej vprašal, ali se je preiskava v zvezi s Hitom z nastopom funkcije prekinila ali morda nadaljevala. Širše je najprej odvrnil, da predsednikovih izjav ni treba komentirati, in v nadaljevanju poudaril, da se po njegovem nastopu
funkcije v Visu prava preiskava tudi ni mogla nadaljevati, saj mu ob predaji poslov niso bili predani ustrezni dokumenti, ki bi to omogočali. Prav tako ni bil niti ustno opozorjen o tem, da bi bilo treba kakršnokoli preiskavo nadaljevati. Zato so se v službi lahko lotili le tega, kar je sam imenoval »reprodukcija gradiv«. Pri drugem vprašanju, ki ga je zastavil priči, se je Hvalica skliceval na pisanje Danila KovaCiCa v Časopisju, v katerem ta trdi, da je imel možnost vpo-
gleda v svoj dosje. Vprašanje se je glasilo, ali morda ve, kdo je Kovačiču to omogočil. Suše je zatrdil, da tega ne ve. Komisija je zato sprejela sklep, s katerim Danila Kovačiča poziva, naj ji v sedmih dneh pisno sporoči, kdo mu je vpogled omogočil. V nadaljevanju je komisija zaradi obravnave nekaterih zaupnih dokumentov sejo za javnost zaprla, vendar je bilo mogoCe izvedeti, da pomembnejših sklepov v tem delu ni sprejela.
Robi Kovšca
SUBVENCIONIRANJE ŠTUDENTSKE PREHRANE
Bodo študenti lačni?
V predlogu proračuna za leto 1996 subvencija ni predvidena
LJUBLJANA - Že prejšnji teden je v javnost pricurljala informacija, da naj bi na koalicijskih pogajanjih glede proračuna za prihodnje leto iz predloga proračuna izpadla postavka subvencioniranja Studentske prehrane. Na to informacijo se je takoj odzvala študentska vlada pri Studentski organizaciji Univerze (SOU) v Ljubljani, ki je poslala odprto pismo poslanski skupini Liberalne demokracije.
Na pismo je v imenu LDS odgovorila Vika Potočnik, ki je zapisala, da v stranki soglašajo z ogorčenjem študentov glede najnovejše informacije, da v državnem proračunu za prihodnje leto ni načrtovanih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, saj je bila LDS med predlagatelji omenjenega subvencioniranja. Potočnikova je pojasnila, da se v stranki zavedajo, da bo s 1. januarjem prihodnje leto uveljavljen univerzalni otroški dodatek, ki dosedanji sistem selektivne državne pomoči postavlja na glavo. Zato v LDS predlagajo, da se predvidena ogromna sredstva- za univer-
zalni otroški dodatek praviloma izplačujejo oziroma dodeljujejo v funkcionalni obliki, ki je najbolj primerna za vsako kategorijo otrok, na primer v obliki prehrane, učbenikov, študentskih posojil.
Obenem so Mladi krščanski demokrati (MKD) v javnost poslati pismo, v katerem se sprašujejo: »Ali bomo študentje in dijaki zaradi takšnih ukrepov ostati lačni, gospod minister?« Ati so za državo res pomembnejša vojaška letala in birokratski apetiti kot skrb za otroke, dijake in študente. MKD so' prepričani, da bo slovenska vlada znala opredeliti prioritete in da bo financhala tiste reso-
rje, ki so usmerjeni v razvoj Slovenije. Nosilec razvoja pa je po njihovem mnenju tudi mladina, ki potrebuje za uspešno delo osnovno prehrano in sredstva za študij.
V ponedeljek so se koalicijska proračunska pogajanja nadaljevala. Kopja so se še vedno lomila na otroškem dodatku, finančniki pa so zaceli na precej nenavaden način prestavljati denar iz enega žepa v drugega. V igri je bila zopet subvencija za študentsko prehrano. Po nekaterih informacijah naj bi bilo v predlogu proračuna za subvencije vendarle namenjenih milijardo tristo tisoč tolarjev, vendar pa je bila ta informacija med ponedeljkovimi in včerajšnjimi pogajanji večkrat zanikana. Tiste študente, ki vedo za trenutni vladni predlog - subvencije za študentsko prehrano sploh niso predvidene v predlogu proračuna za naslednje leto - je no-
vica pošteno vznemirila, nedvomno pa je, da bo med celotno študentsko populacijo povzročila pravi revolt. Ce se takšna namera uresniči, bosta SOU v Ljubljani skupaj z istoimensko organizacijo v Mariboru uporabili vse oblike sindikalnega boja. Valter Kobal, predsednik študentske vlade v Ljubljani, je včeraj sporočil, da so že zaceli s podpisovanjem peticije. Ministri bodo morali v predvolilnem Času pošteno pretehtati svoje odločitve, kajti študentje se tokrat ne bodo zadovoljiti le s skopim pojasnilom, da je subvencija izpadla zaradi malverzacij s študentskimi boni. Tokrat bo politika potrebovala močnejše argumente. Res pa je, da bo treba počakati na dokončno odločitev, ko bo predlog proračuna prišel v parlament, kjer ima študentska populacija kljub vsemu tudi svoje zaveznike.
Vesna Vukovič
® RAI 1	§5 RETE 4
	Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik
	Nan.: Cuori senza eta
	Dnevnik 1
	C’era una volta Hol-lywood (kom., ZDA ’74), vmes (11.30) dnevnik
	Vreme in dnevnik
	Nan.: Gospa v rumenem
	Dnevnik
	Kviz: Fronto? Sala giochi
	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che?
	Fronto? Sala giochi (2.)
	Mladinski variete Solleti-co, risanke
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik
	Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana
	Variete: Luna Park
	Vreme, dnevnik in šport
	Film: Qualcuno che lei conosceva (dram., ’94,m i. M. Post, G. McRaney)
	Donne al bivio dossier -Zenske na razpotju
	Dnevnik
	Variete: Il paese delle sirene
	Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vreme
	Doku.: Media/Mente
RAI 2
■j	Variete za najmlajse
jjm	Film: Ombre sul palco-scenico (dram., ZDA ’62)
	Nan.: Saranno famosi
IBM	TG2-33,11.45 dnevnik
	Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
B	Dnevnik, navade in družba, vreme
	Variete: I fatti vostri
m	Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara
	Dnevnik
H	Aktualno: Tutti i colori della vita
	Dnevnik
m	Nan.: Zdravnik med medvedi
	Sport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Hunter
m	Dnevnik in šport
	Variete: Go-Cart
	TV film: Non pario piu (dram., It. ’94, i. L. Indo-vina, L. Deliberti)
	Aktualno: Poklic reporter
	Dnevnik in vreme, 0.25 Iz Parlamenta
	Varieteja: Zvečer, na trgu Italija (vodi G. Magalli), 0.45 Tenera e la notte
	Film: Mesto diamantov
A RAI 3
6.00
9.00
10.30
12.00
12.15
12.50
13.00
14.00
14.20
14.50
15.20
19.00 19.50
20.30
22.30 22.55
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Film: La notte brava (dsram., '59, i. R. Schiaf-fino, E. Martinelli)
Dok.: Obrtništvo, Italija na kolesu, Ciak, pišemo, 11.30 Znanost in narava Dnevnik
Opera: Pred premiero opere Carmen Drobci jazza Evropski kult. magazine Deželne vesti Popoldanski dnevnik Nan.: Capitan Nice Sport: golf, kotalkanje, rally v Sanremu, 16.55 košarka, Italija-Madšžar-ska (kvalifikacije za EP) Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 The end Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura,vreme Variete: Fuori orano
7.45
12.30
13.30 14.00 14.15 15.10
17.10
18.00
20.30
22.35
1.10
1.25
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Pradenza e la pillo-la (kom., VB ’67, i. D. Kerr, D. Niven, R. Coote) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci)' Dnevne zanimivosti -Giorno p er giorno, vmes (19.00) dnevnik Variete: Una sera c’ in-contrammo
Film: 11' siciliano (dram., ZDA '87, r. M. Cimino, i. C. Lambert, J. Turturro), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Serpico
Sl CANALE 5
SM Na prvi strani, vreme 9 Maurizio Costanzo Show ^ Aktualno: Forum - Tele-■ vizijsko sodišče Rti Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani IHBti Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Gasa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Striscia la notizia Film: Due nel mirino (pust., ZDA ’90, i. M. Gibson, G. Hawn)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
14.15
14.45
16.00
18.00
18.05
20.00
20.25
20.40
23.00
23.15
1.30
1.45
ITALIA 1
Otroški variete
Nan.: Le strade si San
Francisco - Teroristi (1.)
Odprti studio
Fatti e misfatti, 12.50
Sport studio
Otroški variete
Variete: Generazione X
Dok.: Nati liberi
Nan.: Acapulco H.E.A.T.,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Sport studio Nan.: College Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Film: Chi non salta Manco e (kom,, ZDA *92, i. W, Snipes, W. Harrelson) Film: Boxing Helena (dram., ZDA ’93, i. Julian San ds, S. Fenn)
Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 šport
Nan.: Baretta
S TELE 4
Q 19.30, 22.15, 00.20 Do-■ godki in odmevi M Film: Ascensore per il J patibolo (krim., ’58)
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
20.30
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Il re di Roma (zgod., Fr. ’61, i. R. Dary) Nogomet: Avtrija-Portu-galska (kvalif. za EP) Variete: Tappeto volante
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
rBomššJ
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelelon: (040) 214867 - 214871^
IT SLOVENIJA 1
10.10
10.35
11.35
12.00
12.25
13.00 16.20
17.00
17.10
18.00
18.25 18.45
19.10
19.30 20.05
20.30
22.25
22.45
23.05
23.35
Gobi in prijatelji,
5/13 del španske risane serije
Arhitektura na prelomu tisočletja,
3. del nemške dokumentarne serije
Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 1. del angleške dokumentarne oddaje Alpe-Donava-Jadran Poročila
Biblija: Apostolska dela, ponovitev 30. oddaje TV dnevnik 1 Otroški program:
Male sive celice Samo za šalo,
5. del angleške serije Umetniki za svet Lingo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Forum
Film tedna:
Spol zvezd,
kanadski film
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova:
Noro zaljubljena,
3.	del ameriške nanizanke Med vrsticami zakona,
4.	del angl. nanizanke
IT SLOVENIJA 2
13.00
13.30
13.40
14.10
15.10 15.35
16.25
17.15
18.00
18.45
19.25
22.45
00.45
Euronews
Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, ponovitev Zgodbe iz školjke Tedenski izbor:
Karel Veliki, pon. 1. dela Samo za šalo, 4. del Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 1. del nanizanke Med vrsticami zakona, 3. del ameriške nanizanke V vrtincu
RPL - studio Luvrigana Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija, 21. del Športna sreda: Kvalifikacije za EP v košarki (M): Slovenija - Češka, prenos Omizje
Umetniki za svet
KANAL A
	A-shop, Spot tedna
	Ponovitve
	Spot tedna, A - shop
	Dracula, 11. del serije
	Zgodovina ameriškega podjetništva, pon.
	A -shop
	Vreme, risanka
	Luč svetlobe, 531. del
	Sirene, 5. del policijske nanizanke
	Unpato, pogovor v studiu
	Dance session
	Benny Hill, 21. del serije
	Epikurejske zgodbe, pon.
	Videostrani
Ul Koper
16.00
16.10
17.10
17.25
18.00
18.45
19.00 19.30
20.00 20.15
22.00
Euronevvs
»Bersaglio«,
v studiu Tatiana Jurato-vec
Euroturismus Tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika TV dnevnik
Tečaj italijanskega jezika Globusov tik tak Nogomet - kvalifikacije za evropsko prvenstvo, Ljubljana: Slovenija - Ukrajina,
neposredni prenos Vsedanes -tv dnevnik
22.15
Košarka - kvalifikacije za evropsko prvenstvo, Celje: Slovenija - Češka, prenos
(HEHF Avstrija 1
I Fantastične zgodbe, Ne-I beški
I Otroški program, ponovitev
Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon.
Vesoljska ladja Enterprise Columbo: Plazeča se smrt, pon. ameriške tv kriminalke, 1989 Otroški program TjulenjCek Albert Konfeti
Mila Superstar Am dam des Knjiga o džungli I Artefix Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Baywatch: j Med košarkaši Strašno prijazna družina:
| Bundyjevi v kinu Zlata dekleta:
Sestre in druge tujke Iz dobrega gnezda Pri Huxtablovih:
Plesne ure Cas v sliki Vreme
Pogledi od strani Nogomet - predtekmovanje za Evropsko prvenstvo: Avstrija - Portugalska, z Dunaja
Policijski klic 110:
Starka .
Čas v sliki
Bojujem se za sinova 4. del italijanske nadaljevanke, 1989
Dobrodošli v Avstriji, pon. Gorila, Gorila in Operacija poker, ponovitev
EMLFAvstrija 2
09.05
10.05
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.05
19.00 19.30
20.00 20.15
22.00
22.30
23.20
00.20
01.05
Schiejok, pon.
Ljudje, živali, senzacije, nemška komedija, 1938 Cas v sliki Pravica do ljubezni Doktor Trapper John: Nevarni metulj Umor, je napisala:
Balada o smrti Vsak dan z Schiejokom Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas,v sliki Pogledi od strani Sara med kopnim in morjem, ameriški TV film, 1992
Cas v sliki Državljanska vojna,
2. del dokumentarne serije The Nation Of Islam, O razvoju črnskega gibanja za človekove pravice Temnejša stran Crne, reportaža Pogledi od strani
111

z...
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Iz glasbenih šol;
21.05	Zborovska glasba;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna;
16.15	Modne novosti; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi zbirate, jaz izberem;22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30.
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergerepn; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih, 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single
tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17,15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa;^.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radosti;
24.00	New Age.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13,20, 13.40, 14.00,
15.00	Moda; 13,00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki, in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica Di-scotegue Gauloisses Blondes; 20.00 Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11,45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio študent
8.00	RoboKak, 11.00 137. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info,jocu-lator); 17.00 Rock Indok;
19.00	TB: Ciaw Hammer;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način (r. A. Rustja);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ce-cilijanka '94: MePZ Štan-drež; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Magična Renesansa; 18.30 Glasba; Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21,15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' dltra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Primorski obzornik.	j
MENJALNIŠKI TEČAJI
10. oktober 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 ITD	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,30	86,10	11,98	12,25	7,40	7,93
A banka Koper	85,20	86,25	11,95	12,25	7,38	7,92
A banka Nova Gorica	85,20	86,05	11,96	12,24	7,38	7,90
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,25	11,90	12,19	7,40	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,00	85,80	12,00	12,20	7,35	7,85
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,20	85,78	12,03	12,21	7,37	7,58
Come 2 us	85,35	85,65	12,07	12,17	7,40	7,80
Tel: 061/ 16-92-635. od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	85,50	86,00	12,05	12,25	7,50	8,00
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,47	85,56	12,12	12,14	7,59	7,64
Kompas Hertz Celje	85,20	85,70	12,00	12,15	7,30	7,60
Jel: 063/ 26-5/5, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	85,20	85,70	12,00	12,10	7,30	7,60
Tel: 063/855-552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	85,20	85,70	11,80	12,05	7,30	7,60
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	85,20	85,70	12,00	12,10	7,30	7,60
TJ 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	85,20	85,70	12,00	12,10	7,30	7,60
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	85,20	85,70	11,80	12,05	7,30	7,60
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	85,20	85,70	12,00	12,10	7,30	7,60
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,50	85,85	11,90	12,18	7,35	7,90
J-judska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,30	85,90	12,05	12,20	7,35	7,80
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603	85,45	85,68	12,13	12,18	7,58	7,69
_Poštna banka Slovenije	84,00	85,80	10,80	12,15	6,70	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,54	85,63	12,11	12,13	7,61	7,66
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,35	85,65	12,10	12,18	7,54	7,64
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,25	85,60	12,05	12,13	7,55	7,95
Publikum Maribor: t: 062/ 222-675	85,45	85,60	12,10	12,12	7,55	7,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,70	12,10	12,20	7,40	7,95
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,35	85,69	12,05	12,10	7,45	7,53
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,35	85,68	12,07	12,19	7,45	7,75
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,40	85,90	12,10	12,20	7,55	7,89
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,25	85,65	12,07	12,19	7,52	7,64
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,40	85,55	12,11	12,13	7,61	7,65
SKB d.d.,***	84,55	86,25	11,98	12,33	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741*	85,40	85,65	12,10	12,14	7,60	7,80
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,30	85,80	12,00	12,20	7,44	7,83
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	85,15	86,05	11,98	12,28	7,45	7,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,51	85,59	12,11	12,12	7,63	7,69
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”* Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
10. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1574,00	1638,00
nemška marka	1109,00	1154,00
francoski frank	317,00	330,00
holandski gulden	990,00	1031,00
belgijski frank	53,90	56,10
funt šterling	2493,00	2595,00
irski šterling	2541,00	2645,00
danska krona	285,00	297,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1178,00	1226,00
japonski jen	15,60	16,20
Švicarski frank	1369,00	1425,00
avstrijski šiling	157,60	164,10
norveška krona	251,00	262,00
švedska krona	226,00	235,00
portugalski escudo	10,60	11,00
španska pezeta	12,80	13,40
avstralski dolar	1195,00	1244,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,30
hrvaška kuna	260,00	295,00
		
10. OKTOBER 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1579,00	1629,00
nemška marka	1118,00	1153,00
francoski frank	317,00	328,00
holandski gulden	993,00	1023,00
belgijski frank	54,00	55,80
funt šterling	2500,00	2590,00
irski šterling	2548,00	2643,00
danska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1180,00	1220,00
švicarski frank	1380,00	1415,00
avstrijski šiling	158,10	163,10
slovenski tolar	12,60	13,30
			
5. OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
10. OKTOBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4172	1.4212	1.4252
funt šterling	2.2383	2.2453	2.2523
irski funt	2.2830	2.2900	2.2970
kanadski dolar	1.0582	1.0622	1.0662
nizozemski gulden	89.151	89.261	89.371
švicarski frank	123.19	123.29	123.39
belgijski frank	4.8483	4.8583	4.8683
francoski frank	28.481	28.541	28.601
danska krona	25.685	25.745	25.805
norveška krona	22.597	22.657	22.717
švedska krona	20.222	20.482	20.542
italijanska lira	0.8791	0.8831	0.8871
avstrijski šiling	14.190	14.210	14.230
španska peseta	1.1494	1.1534	1.1574
portugalski escudo	0.9483	0.9513	0.9543
japonski jen	1.4087	1.4102	1.4117
finska marka	32.990	33.070	33.150
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 10,10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečajzaDEM 85.50	86.05
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz zn tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
y
menjalnica hida oei/1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 195 z dne 10. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 11. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
89,9053
1187,2080
405,8981
88,7440
2150,9267
2762,9111
2384,5251
8354,7358
7,3781
117,8185
7457,5207
1892,9325
79,4786
1711,2170
10300,5538
187,5888
118,7375
153,2886
96,3635
90,1758
1190,7803
407,1195
89,0110
2157,3989
2771,2248
2391,7002
8379,8754
50,9580
191,8991
7,4003
2253,9351
118,1730
7479,9606
1898,6284
79,7178
1716,3661
10331,5484
188,1533
119,0948
153,7498
96,6535
90,4463
1194,3526
408,3409
89,2780
2163,8711
2779,5385
2398,8753
8405,0150
51,1109
192,4748
7,4225
118,5275
7502,4005
1904,3243
79,9570
1721,5152
10362,5430
188,7178
119,4521
154,2110
96,9435
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11,10,1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SID
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
20.3.96
161
98.3612%
97.0009%
97.6811%
1,700,000 170,000
836,071
83,607
824,508
82,451
1,660,578 166,058
ljubljanska" Tečajnica borznega trga
št.: 192 Datum: 10. 10. 1995
UIBUASA 5100 UCHANCC fC.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dai(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 srr
		kiAV.V		tram!						
EC	800	(11.5.95)	11,300		9.10.	11:300	11.490			
JRB	665	(13.6.95)	17.230	1,52-	10.10.	17,210	17.330	17.550	17.010	8.081
5AL	500	(21(11.9.95)	19.468		9.10.	19.220	19.300			
SKBR	1000	(24.2.95.)	35.776	,74-	10.10.	35.710	35.840	36.000	35.600	12,164
		BEBI		ifff®						
Bi	10,0	2.(1.10.95)	103,6	1,49	10,10.	103,1	103,8	103,9	103,1	235
1S01	8,0	5.(30,6.95)	101,8	,21	10.10.	101,6	101,9	101,9	101,8	258
1S02	9,5	9.(1.4.951	112,1	,68	10.10.	112,1	112,5	112,5	im	14.969
ISO«	5,0	4.(31.5.95)	92,5		4.10.	91,6	93,0			
1S11	7«	5.(15.7.95)	98,0	,10	10.10.	97,5		98,0	98,0	2.794
atu	8,0	5.(30.6.95)	101,4	,49	10.10.	100,4	102,5	101,5	100,9	268
1SL2D	9,5	9.11.4.95)	110,5		9.10.	110,5	112,4			
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	103,0	,48	10.10.	102,7	103,0	103,0	102,5	1.656
SKR1	5,0	3.(30.6.95)	81,0		6.10.	77,3	82,0			
										
BTBR	300	(21(28.7.95.)	13.801		9.10.	13.750	13650			
SAD	10,000	(1.6.94.)	120.440	1,69	10.10,	120.300	121.200	122.000	119.000	9.997
M)	1715	(24.5.95.)	15.034	2,33-	• 10.10.	15.030	15.290	15.100	15.000	1.248
SKR		(10)	23.230		9.10,	21.000	23.210			
KR		(D	14.508		9.10.	14.410	14.900			
VtKZ	218	(30,3,93.)	'12.221'	9,57	10.10,	12.250		11.250	11,000	271.905
m	200	(26.6.95.)	4.054	3,55-	10.10.	4.071	4.140	4.190	4.046	653
im		(5)	836,7	,80	10.10.	839,0	840,0	840,0	830,0	6.355
	ta??									
KBTP	2750	(22.6.95)	34.947	,12	10.10.	34.810	35.300	35.190	34.010	4.299
TNP		(D	33.031	,89	10.10.	33.000	33.500	33.100	33.000	1.288
J1KP	720	(25,5.95.)	12.600		9.10.	12.450	12,950			
IT		(D	42.850A	,23	10.10.	41.710	42.890	42.850	42.850	86
	jTi???			tfsm						
LEK2	12,0	4,(1.11.941	99,4A		10.10.	96,3		99,4	99,4	46
3ZG	11,0	4.(1,1.95)	101,1A	,59	10.10.	101,2	103,5	101,1	101,0	536
m	12,0	7.(1,6,95)	100,1		5.10.	100,0				
PGO	10,0	2.(16.95)	101,5		6,10.	101,1	101,7			
SZB1 \	10,0	2.(15,9,95)	104,5		27.9.	103,8	104,9			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 192/95- 10. 10. 1995										
Vrednost. papir	obr. n.div.	ex kupon St.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	1000 SIT
	tlela				■■					
SEAR			3.856		5.10.	3,700	4.100			
SRD0	200	(7)1306.95.)	5.220		4.9.	4.500				
IBRD	55	(1.6.95)	3.790		9,10.	3,016	3.700			
ER			2.331	,82-	10.10.	2.020	2.550	2.350	2.300	152
1DR0		(156.95)	10.150	1,50	10.10.	10.100	12.000	10,200	10.100	61
8GSR			596,8	' ,90-	10.10.	580,0	600,0	613,0	590,0	1.250
	iKefij	■OTtumr	■uu.b							
ALDP			2.000		9.10.	2.001	2.130			
BBP0	320	(1.6.95)	2.911		6.10.	2,921	3.035			
KBPI						20.000				
KBPP			25.028	,11	10.10.	25.000	26.800	26.190	25.000	1,326
RGP0		(6)	908,0	,22-	10.10.	920,0	1.190	920,0	900,0	91
UBKC	360	125.5.95)	5.998		6.10,	5,220	6.000			
	Hepl									
LOK	10,0	6.(1.4,95)	102,9		6.10.	101,0	102,8			
MLjO	10,0	6,(1.4.95)	102,5		4.10.	100,7	103,4			
3SM0	10,0	1(1.9,95)	102,0		6.10.	101,0	105,4			
OLSO	10,0	4.(1.10.94)	100,5A	,04-	10.10.	100,5	103,0	100,5	100,5	453
3NM	11,0	3,(1.9,95)	103,0	,10-	5.10.	102,2	103,0	103,0	103,0	1,048
OPO	10,0	7.(16.95)	103,0	1,48	10.10.	101,0	103,5	103,0	103,0	513
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	100,0"		14.9.	55,0	109,0			
mo	10,0	3.(1.4.951	105,3		22.9.	103,0	104,0			
										
										
ko dnevni (v SIT)										
KO dnevni (v SIT)										
|l20 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
■ rn rH?!" H n	” 1 ikF			iirm^rr	trni?						
BSB3breznak.bona(1.12.95)				,10-	10.10.	97,3	97,9	97,9	97,4	1.954
delnak.bona(vSrr)NBS2			602,0		5.10.	650,0	3.000			
delnak,bona(vSIT)NBS3			4.654	,03	10.10.	4.610	4.728	4660	4650	158
		snrcinrT	Tffiras	PTiTTTTž	iit.nr					
3MT5			101,4		4.9.					
BMD5			100,3		6.10.	96,0				
BM5										
BVT5			100,9		18.8.					
BVD5			95,9		4.9.					
BV5										
10.10.9‘i	crejšnji	d T	d%
1.25b,l9	1.28,08	zzp 1	i ,/y
10.10.95	prejšnji	d T	d%
106,80	106,21	0,59	0,56
Vse p
A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Ž - zadržano trgov.; * - dosežena lOcdstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. SOodstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, 0ZG, PCE, PG0, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l}-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplaCilo vmesne dividende; (3}obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (Sjrod 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)-o dividendi bo odločala skupšC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dt-videnta (delnice) v SIT,ceni navedeno drugače; max jnin-najvisji oz. najnižji teCaj doloc. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
10.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4180	1.4187	1.4230	1.4139
JAPONSKA	jen	100.65	100.70	101.02	100.28
V. BRITANIJA	funt	1.5775	1.5785	1.5852	1.5755
ŠVICA	frank	1.1475	1.1480	1.1543	1.1440
FRANCIJA	frank	4.9585	4.9515	4.9885	4.9565
NIZOZEMSKA	gulden	1.5886	1.5896	1.5956	1.5843
ITALIJA	lira	1609.00	1611.00	1613.75	1604.25
BELGIJA	frank	29.197	29.212	29.260	29.130
AVSTRIJA	šiling	9.9720	9.9760	10.0150	9.9500
ŠPANIJA	pezeta	122.77	122.87	123.30	122.75
SVEDSKA	krona	6.9463	6.9463	6.9820	6.9275
NORVEŠKA	krona	6.2635	6.2665	6.2395	6.2395
DANSKA	krona	5.5110	5.5140	-5.5240	5.5060
FINSKA	marka	4.3031	4.3081	4.3060	4.2807
PORTUGALSKA eskudo		149.06	149.20	149.40	148.70
IRSKA	funt	1.6105	1.6125	1.6164	1.6065
GRČIJA	drahma	233.54	233.00	234.05	232.67
KANADA	dolar	1.3354	1.3359	1.3403	1.3350
AVSTRALIJA	dolar	0.7582	0.7587	0.7630	0.7555
EVROPA	ECU	1.2911	1.2921	1.2960	1.2890
zlato		385.10	385.60		
srebro		5.46	5.40		
			
10. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1608,860	—
ECU	—	2079,930	—
nemška marka	—	1134,840	—
francoski frank	—	323,450	—
funt šterling	—	2543,610	—
holandski gulden	—	1013,010	—
belgijski frank	—	55,131	—
španska pezeta	—	13,075	—
danska krona	—	292,020	—
irski funt	—	2596,060	—
grška drahma	—	6,898	—
portugalski escudo	—	10,791	—
kanadski dolar	—	1200,910	—
japonski jen	—	15,993	—
švicarski frank	—	1401,320	' —
avstrijski šiling	—	161,270	—
norveška krona	—	257,050	—
švedska krona	—	231,740	—
finska marka	—	374,760	—
avstralski dolar	—	1217,910	—
		
9. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni .
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,5000	16,3000
švicarski frank	851,0000	883,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6050	0,6390
danska krona	176,5000	184,5000
non/eška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	138,7000	145,3000
finska marka	227,5000	237,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6500	10,1500
slovenski tolar	8,10	8,60
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		

SLOVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri. Z. Krilič: JAJCE, za izven.
Sobota, 14. oktobra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven.
Gledališka blagajna jje odprta v sredo, četrtek in petek od ll. do 12. ure in popoldne uro pred predstavo, informacije ob istem času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
SNG LJUBLJANA Veliki oder
Sreda, 11. oktobra, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma SREDA in izven.
Petek, 13. oktobra, ob 20. uri: La dea: JANEZ NEUSTRAŠNI (JAN ZONDER VRE-ES), za izven (konto) - otvoritvena predstava festivala Mesto žensk! Gostovanje belgijsko-španske gledališke skupine. Zgodba se na izrazito humoren način poigrava s konfliktom med moškim in ženskim polom človekove identitete. Predstava je v angleškem, francoskem, španskem in izmišljenem japonskem jeziku, vendar popolnoma razumljiva, čeprav ne obvladate nobenega od teh.
Mala drama
Četrtek, 12. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven (konto). Režiser Matjaž Zupančič, igrata Ivo Ban in Maja Sever.
Naslednja ponovitev: petek, 13. oktobra, ob 20. uri.
Sobota, 14. oktobra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za izven (konto).
Vpis abonmajev za študente smo podaljšali do petka, 13. oktobra. Abonmaje vpisujemo od 8. do 14. ure, vhod s Slovenske ceste (službeni vhod). Brezplačne programske knjižice dobite pri vratarju gledališča. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
sreda, 11. oktobra, ob 19.30 za abonma STUDENTSKI B in izven.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE,
predpremiera, petek, 13. oktobra, ob 19.30 za abonma K iti izven;
predpremiera, sobota, 14. oktobra, ob 19.30 za abonma VIKEND in izven.
Mala scena MGL
Petek, 13., in sobota, 14. oktobra, ob 22.30: L. VVilson: ZAŽGI, za IZVEN in KONTO. Jutri, 12. oktobra, ob 20. uri gostuje predstava v Gledališču Koper.
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel: 061/210 852.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer:
-	DOSEDANJI ABONENTI od 16. do 21. oktobra (v tem času si lahko zagotovite svoje dosedanje sedeže ali si izberete nove);
-	NOVI ABONENTI od 23. do 28. oktobra. Vpis bo pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel.: (161/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure.
Za dijake in študente bo vpis v sredo, 18., in v četrtek, 26. oktobra, neprekinjeno od 9. do 18. ure.
UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI.
Sreda, 11. oktobra, ob 19.30, za abonma ZELENI, IZVEN in konto - RAZPRODANO!
Četrtek, 12. oktobra, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in konto - RAZPRODANO! Zaradi izjemnega zanimanja razpisujemo ponovitve v:
torek, 17. oktobra, četrtek, 19. oktobra, in petek, 27. oktobra, ob 19.30 za IZVEN in konto; Prodaja vstopnic: od 10. do 12. ure in Uro-pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trgaj; informacije po tel: 064/222-681.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Danes, 11. t. m., ob 20.30 (red D) Aishilova tragedija »Sedmerica proti Tebam« v prevodu Alojza Rebule. Režija Mario Uršič. Ponovitev jutri, 12. t. m. (red E) ob 20.30. Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Emi-lia Pomarica. Pianistka Martha Noguera. Na programu Dallapiccola, Mozart in Bruckner. Do 12. t.m. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi do šolah, na univerzi in raznih
podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 11. t. m., ob 20.30 narečna komedija »UnTsotta nel giardino« Nini Perno in Fran-cesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta in Mim-mo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedo-nio. Ponovitev jutri, 12. t.m., ob 20.30. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UT AT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Do 12. t. m. lahko potrdite stalne sedeže.
KOROŠKA
CEIOVEC:
V	Mestnem gledališču bo danes, 11. t. m., ob 19. uri ponovitev drame »Tri sestre« (Drei Schwestern). Naslednja predstava bo v petek, 13. t.m.
V	Mladinskem domu SSD-KDZ bo danes, 11. t. m., ob 20. uri premiera filma »Slovenska beseda na Koroškem«. Ponovitvi 12. in 13. t. m.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Jutri, 12. t.m., ob 19.30 - Kulturna prireditev »Samo ena domovina je, namreč Zemlja».
DOBRLA VAS
Kulturni dom: V petek, 13. t.m., ob 18.00 -Redni občni zbor Posojilnice Bank Podjuna. ŽELEZNA KAPLA V petek, 13. t.m., ob 20.00 -Jubilejni koncert ob 10-letnici bratov Smrtnik.
	
SLOVENIJA	
EX-TEMPORE »PREM '95«
Galerija na Vidmu in ZKO Ilirska Bistrica organizirata letos sedmi EX-TEMPORE »PREM '95«, ki bo na Premu in v Ilirski Bistrici od 14. do 21. oktobra. Slovesna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v petek, 10. novembra, v Galeriji na Vidmu. Razstava bo odprta do 25. novembra. Priglasitev in žigosanje podlag bo v soboto, 14. oktobra, od 10. dol3. ure v gradu Prem in od ponedeljka, 16. oktobra, do vključno sobote, 21. oktobra, od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure v Galeriji na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica. Vsak udeleženec sme žigosati največ tri podlage. Izbira tehnike je prosta. Dimenzije izbranih del ne smejo presegata velikosti 200x200 cm. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Na hrbtni strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajna cena (bruto v SIT).
Dela morajo biti oddana do 30. oktobra do 15.
ure v Galeriji na Vidmu.
Nagrade: velika odkupna nagrada v visini 140 tisoč SIT, pet prvih odkupnih nagrad v vrednosti 100 tisoč SIT in pet častnih diplom.
mm
DMJtnro 1A ZMtAMB SUCA IM oEbua suhtnus
SlOVIMtAN H * A 1 t	t>AT ,<] K
Mednarodna razstava VSE O SRCU
Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996
Videli boste:
-	razvoj srca od najmanjših živali do človeka; - načme zdravljenja srca in ožilja od začetkov do najmodernejših metod;
-	vse o dejavnostih tveganja: kajenju, visokem krvnem tlaku, debelosti, nepravilni prehrani,
premalo gibanja, stresu;
-	srce v literaturi, poeziji, slikarstvu in kipar-
stvu;
- srce v ljudski umetnosti.
Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 10. do 18. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Avditorij Muzeja Revohella
Danes, 11. Lra, ob 18. uri ciklus »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«: Slovenski značaj: pogledi iz zgodovine. Sodelovali bodo lože Pirjevec, Janko Prunk in
Paolo G. Parovel od izidu knjig »Seibi, Sloveni e Ornati« J. Pirjevca in »Bieve storia degli Sloveni« J. Prunka Muzej Revohella- Umetnost Video TV Do 15. t m, bo na ogled mednarodni pregled video filmov.
V tržaškem gledališču Miela bo jutri ob 21. uri nastopil pihalni trio, ki ga sestavljajo
Giorgio Marcossi (flavta), Vojko Cesar (fagot) in Lino Urdan (klarinet).
Koncert prirejata zadruga Bonavventura in glasbeno združenje Sonora.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, 11. oktobra, ob 19. 30: Abonma mladi mladim - v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. Petra Gačnik, violončelo, Tanja Petrej,-oboa, Boštjan Lipovšek, rog, Klemen Golnar, klavir.
Ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30: ZELENI ABONMA - Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut, solistka Irena Grafenauer, flavta. Program: Pendrecki, Šostakovič.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815.
FESTIVAL LJUBLJANA
Sreda, 11. oktobra, ob 19.30 v Viteški dvorani Festivala Ljubljana: otvoritveni koncert cikla Mladi virtuozi - klavirski recital ANDREJE FURLAN. Mentorica prof. Dubravka Tomšič-Sre-
botnjak. Program: V. Ukmar - Otožnost, Tiho prihaja mrak, Kes; ].-Brahms - Fantazija op. 116; L. van Beethoven - Sonata op. 28 v D-duru; F. Chopin - Balada op. 47 v As-duru. ŠTUDENTSKI KULTURNI DNEVI. LJUBLJANA
Danes, 11. oktobra, bo ob 20. uri v Zavodu Sv. Stanislava (Škofijski zavodi) koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.
LJUBLJANA
Jutri, 12. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani Podstreha Vodnikove domačije koncert Domna Jevšenaka na diatonični harmoniki.
Jutri, 12. oktobra, ob 21. uri bo v diskoteki Palma koncert skupine-NOXIRE.
Akademija za glasbo prireja jutri, 12. oktobra, ob 19.30 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije koncert študentov komornega zbora in orkestra
Collegium Musicum iz Bologne. Dirigenta: David VVinton, Barbara Manfre-dini. Program: Purcell, Mozart, Co-peland.
V	soboto, 14. oktobra, ob 22. uri bo v okviru festivala Mesto žensk nastopil francoski trio Pied de Poule. Zasedba: Michele Buirette, harmonika, Genevi-eve Cabannes, kontrabas, Dominique Fonfrede, vokal.
CAFE BELVEDERE. BLED
V	četrtek, 14. oktobra, ob 21. uri bosta v Titovi čajnici nad Vilo Bled nastopila Mia Žnidarič in Steve Klink. Mia bo predstavila svoj novi CD Hold my-Hand, ki bo kmalu izšel. Soustvarjal ga je tudi ameriški pianist Steve Klink, ki bo tokrat nastopil s svojim triom.
	
SLOVENIJA	
GLASBA
FJK H
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
V	Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ. Slovenska 9
Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke. Trg republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5
V	galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR
V	salonu je na ogled pregledna razstava del nemškega velikana konceptualne umetnosti Hermanna Glocknerja.
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC
V	galeriji je na ogled razstava Slike in risbe koroškega slikarja Wernerja Berga.
GALERIJA KRPAN. CERKNICA
V	galeriji je na ogled razstava kiparke Milene Braniselj Astralni krog.
GALERIJA SKUP
Nocoj ob 20. uri bodo v galeriji odprli razstavo Budimpešta - Ljubljana, skozi steklo. Razstavljalo bo osem madžarskih umetnikov.
KRIŽANKE
Danes ob 12. uri bodo v Kulturno-informacij-skem centru Križanke odprli razstavo Moja smer je skrajna levica ob stoletnici rojstva Slavka Osterca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.t. m. razstavlja James Rosenquist. Palača Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Umik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento difrontiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-
19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CBOVEC Škofijski muzej ILidmanskvgasse 10): odprtje do 15. t m. Kunstlbrum (ViBadierstrasse (VII): do 14. t m razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johan-nes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Ce-lovec.
Galerija Ais tanporis: razstavljata Vlastimila Teske in Angele HiibeL
PUBERK Galerija Falke/Kuhn: do 14. L m razstavlja Wer-nerBeg.
TMJ Galerija Tinie: razstava lesorezov VVemaja Bega. ŽPHAL OB DRAVI Grad Forda: do 15. t.m. ho na ogled razstava »50 Id Akademije za likovno umetnost v Ljubljani«
TRST
Gledališče Miela Jutri, 12. t.m., ob 21.00 - Koncert tria Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot), ki ga organizira Zadruga Bonavventura v sodelovanju z Glasbenim združenjem Sonora. Na programu Viđali, Gianneo, Osterc, Lobanov, Lidl. Prihodnji koncert bo 8. novembra ob 21.00 - Koncert pianistov - Claudia Mattioto in Guido Scano.
V	petek, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina The Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet.
V	soboto, 14. t. m., ob 21.00 -Koncert zbora 40 pevcev -The Kefar Sirkin Choir - iz
Tel Aviva.
V nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludwigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Giampaolo StuanL Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000
lir.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spi-vakova (violina) in I. Tcheto-neva (klavir) iz Moskve.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovski j.
ČEDAD
St. Lenart - V soboto, 14-t.m., ob 20.30 - Zborovska revija petja. Ponovitev revije bo v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v občini Como di Rosazzo.
ŠPORTNA GIMANSTIKA / KONČANO 31. SVETOVNO PRVENSTVO
NOVICE
Vitalij Šerbo dobil še 14. zlato na SP
Belorus je včeraj slavil še na bradlji - Na drogu Nemec VVecker »pokvaril« slavje Hafakedi
SABAE - Na Japonskem se je končalo 31. svetovno prvenstvo v gimnastiki. Šestkratni olimpijski zmagovalec Belorus Vitalij Serbo, ki je v ponedeljek slavil že na parterju, je včeraj zmagal še na bradlji (9.812 točke), kar je njegova skupno 14. zlata kolajna na SP. Druga na tem orodju sta bila Kitajec Liping Huang in Japonec Hikaru Tanaka (9.750).
Na gredi je zmagala Kitajka Huilan Mo (9.900), srebro pa sta si razdelili zmagovalka mnogoboja Ukrajinka Lilija Podkopajeva in Američanka Dominione Moceanu (obe po 9-837). Kitajka je bila doslej že nekajkrat blizu uspeha, vendar se ji je najžlahtnejše odličje Vedno izmuznilo. Na Parterju je ob napakah nekaterih favoritinj sla-
vila Romunka Gina Go-gean (9.825), druga je bila Kitajka Ji Liya (9.675), bron pa je presenetljivo osvojila Francozinja Ludivine Furnon (9.625), ki je v finalu nastopila šele po odstopu poškodovane Američanke Shannon Miller. Huilan Mo je naredila prestop po doskoku, napake pa so od odličij oddaljile še Podkopajevo in Mocea-nujevo.
Na drogu je prvak postal Nemec Andreas VVecker (9.812), drugi je bil Japonec Jošiaki Hatakeda (9.775), tretji pa Bolgar Krasimir Du-nev (9.750). Ljubljančan Aljaž Pegan, evropski prvak na drogu, zaradi napake pri obvezni vaji ni nastopil v finalu. Serbo je bil peti.
V preskoku sta si zlato razdelila Rus
Aleksej Nemov in Ukrajinec Grigorij Mišu-tin (oba po 9.756 točke), tretji pa je bil podprvak mnogoboja in junak tega prvenstva Serbo (9.662). Nemov, ki je blestel v gimnastični dvorani, je imel v deželi vzhajajočega sonca obilo težav pri jedi, saj ni in ni mogel krotiti jedilnih paliCic. »To je zelo težko. Nikoli doslej nisem imel priložnosti, da bi se tega pravilno naučil,« se je opravičeval prijaznim gostiteljem, ki so najboljše telovadce sveta vabili na številne kulturne prireditve, med drugim pa so poskusili tudi tradicionalne japonske jedi. »Saj je še mlad, komaj 19 let mu je, se bo že še nauCil,« je dejal triindvajsetletni Serbo, ki pa je to veščino, kot je sam dejal,
Andreas VVecker je bil najboljši na drogu (AP)
obvladal v nekaj sekundah.
Izidi: ženske - gred: 1. Huilan Mo (Kit) 9.900 točk, 2. Lilija Podkopajeva (Ukr) in Dominique Moceanu (ZDA) 9.837; parter: 1. Gina Gogean (Rom) 9.825, 2. Liya Ji (Kit) 9.675, 3. Ludivine Furnon (Fra) 9.625; moški - preskok: 1. Aleksej
Nemov (Rus) in Grigorij Mišutin (Ukr) 9.756, 3. Vitalij Serbo (Blr) 9.662; bradlja: 1. Vitalij Serbo (Blr) 9.812, 2. Liping Huang (Kit) 9.750, 3. Hikaru Tanaka (Jap) 9.725; drog: 1. Andreas VVecker (Nem) 9.812, 2. Jošiaki Hatakeda (Jap) 9.775, 3. Krasimir Dunev (Bol) 9.750.
ŠAH / DVOBOJ ZA NASLOV ODLOČEN, POKER ZA DENARNO NAGRADO SE NADALJUJE
Gori Kasparov ostaja prvak
NEW YORK (dpa) -Gari Kasparov ostaja nepremagan. Rus je proti izzivalcu Indijcu Viswanathanu Anadu ubranil naslov poklicne šahovske organizacije PCA.
Z remijem v izredno borbeni 17. partiji je 32-letni strateg iz Moskve v noCi na torek v skupnem seštevku prešel v vodstvo z 10:7. S tem ostaja po pravilih organizacije svetovni prvak. Vendar pa dvoboj obeh šahovskih genijev v New Yorku, za katerega so Predvideli 20 partij, Se ni konCan.
Da bosta oba šahista prišla do svojega deleža nagradnega sklada, ki znaša 1.5 milijona dolarjev, mora Kasparov v preostalih treh partijah doseči Pol točke.
Takrat bo stari in novi prvak prejel Cek za milijon dolarjev, medtem ko se bo moral Anand zadovoljiti s 500 tisoč dolarji. Sedemnajsta partija je Lila s 63 potezami doslej najdaljša igra na Manhattnu. Kasparov se je znova branil s sicilijansko obram-Lo. Anand si je z belimi figurami priigral Položajsko prednost Proti zmajevski različici svetovnega prvaka, ki jo je Indijec obdržal do konca. Kljub vsem prizadevanjem pa izzivalcu ni uspelo, da bi premoč spremenil v zmago, ki bi »dvoboj v oblakih« še enkrat Zapletla.
Oba velemojstra sta igrala tako dolgo, da
sta na deski ostala samo še kralja. »Zelo sem srečen po vnovični obrambi naslova. Dvoboj je bil težak. Anand bi vsakega drugega tekmeca zagotovo premagal,« je olajšano in samozavesto dejal Kasparov po dvanajstem remiju v tem dvoboju.
Poteze 17. partije: beli Anand - črni Kasparov: 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, g6; 6. Le3, Lg7; 7. f3, 0-0; 8. Dd2, Sc6; 9. Lc4, Ld7; 10. h4, h5; 11. Lb3, Tc8; 12. 0-0-0, Se5; 13. Lg5, Tc5; 14. Kbl, Te8; 15. Thel, Da5; 16. a3, b5; 17. Lxf6, exf6; 18. Sde2, Tc6; 19. Sd5, Dxd2; 20. Txd2, Sc4; 21. Lxc4, bxc4; 22. Tedi, f5;	23.
exf5, Lxf5; 24. Sd4, Lxd4; 25. Txd4, Te2; 26. T4d2, Txd2; 27. Txd2, Kf8; '2 8. Kcl, Le6; 29. Td4, Lxd5; 30. Txd5 , Ke7; 31. Tb5, Ke6; 32. Tb7, Tc5; 33. Txa7, g5; 34. Ta8, gxh4; 35. Te8+, Kd7; 36. Te4, c3; 37. Txh4, cxb2 + ;	38.
Kxb2, Tg5; 39. a4, f5; 40. a5, f4; 41. a6, Kc7; 42. Txf4, Txg2; 43. Tf7 + , Kb8; 44. Kc3, h4; 45. Kd3, Tf2; 46. c4, Ta2; 47. Ke4, Txa6; 48. Th7, Ta5; 49. -f4, Kc8; 50. f5, Kd8; 51. Kf4, Tc5; 52. Kg5, Txc4; 53. Kg6, Tg4 + ; 54. Kf7, d5; 55. f6, Kd7; 56. Kf8 + , Ke6; 57. f7, Tf4; 58. Kg8, d4; 59. f8D, Txf8+; 60. Kxf8, Ke5; 61. Txh4, d3; 62. Th3, Ke4; 63. Txd3 - remi.
Kasparov: šahovski kralj s srečno številko 13 in »ubijalskim instinktom«
NEW YORK (dpa) - Srečna številka Garija Kasparova je 13. Ne samo zato, ker je stari in novi šahovski svetovni prvak rojen 13. aprila 1963 v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana. Kasparov je tudi trinajsti svetovni prvak v zgodovini šaha. Naslov je osvojil leta 1985 v Moskvi z zmago 13:11 proti rojaku Anatoliju Karpovu in je z 22 leti postal najmlajši svetovni prvak. Prevelike vloge pa vraževernost ne more imeti v njegovem nizu uspehov. Skrivnost Kasparova leži drugje. Rus je umetnik napada z veliko domišljije, neverjetnim spominom in obsežnim repertoarjem otvoritev. Se zlasti, ko igra z belimi figurami, se ga vsi bojijo. Pravijo, da ima ob šahovnici najveCji »ubijalski instinkt«. V New Yorku je prvič ubranil krono PCA. proti Indijcu Vi-svvanathanu Anandu, izzivalca pa je premagal po 17 od 20 partij. Kasparov je znova pokazal svoje izkušnje. Po zadržanem začetku je branilec naslova po deveti partiji celo zaostajal, toda nato je vrnil udarec. S po dvema zaporednima zmagama v 10. in 11. ter 13. in 14. partiji je postavil temelje za obrambo naslova. Anand ni imel več nobenega orožja proti
hudemu pritisku Kasparova, ki je že od leta 1985 nepremagan. Z vec kot 2800 točkami Elo velja 32-letnik, ki nastopa za Rusijo, za najmočnejšega šahista vseh časov. Trikrat je obranil naslov mednarodne šahovske zveze FIDE proti svojemu nepriljubljenemu predhodniku Karpovu. Ta. ga nato ni mogel vreči s prestola v letih 1986 v Londonu in Leningradu, leta 1987 v Sevilli in leta 1990 v New Yorku in Lyonu. Po nesoglasjih s FIDE zaradi premajhnega nagradnega sklada za svetovno prvenstvo 1993 je FIDE po osemletni vladavini Kasparovu razveljavila naslov prvaka FIDE. Nato sta se Kasparov in njegov izzivalec Nigel Short pomerila v lastni režiji.
Premeteni poslovnež Kasparov je ustanovil poklicno združenje PCA in predčasno dobil dvoboj proti Shortu, za katerega so predvideli 24 partij, z 12.5:7.5. Anand je zdržal dlje. »Tiger iz Madrasa« velja za enega najveCjih talentov, toda proti koncu je bil preveč miroljuben, da bi razlastil starega in novega kralja. Po najnovejšem uspehu Kasparova je konec njegove kariere, ki je brez primere, najbrž še zelo daleC.
VVebber v pogovorih z VVashington Builefs
LANDOVER - Chris VVebber, eden najveCjih mladih zvezdnikov v ameriški profesionalni košarkarski ligi (NBA), je načeloma že privolil v sodelovanje z moštvom VVashington Bidlets. Manjka le še podpis na pogodbi, kar pa naj bi bilo po besedah lastnika moštva Abeja Pollina le še formalnost. Pol-lin je po kot kaže zelo uspešnem pogovoru z VVeb-brom novinarjem dejal, da si želi ustvariti vrhunsko moštvo, ki bi VVashingtonu prineslo naslov prvaka NBA. Ob VVebbru, kateremu je namenil vlogo vodje moštva, naj bi pripeljal še nekatere zelo dobre košarkarje. Dvaindvajsetletni VVebber je v prejšnji sezoni igral za Golden State VVarriors, bil je tudi najboljši igralec v moštvu. Statistično gledano je pri bojevnikih močno prednjačil po številu košev, skokov in ukradenih žog. VVashington je v zamenjavo za VVebbra moštvu Golden State prepustil Toma Gughotta in odstopil pravico za tri prve izbore na naboru.
Korda izpadel
v prvem krogu turnirja v Pragi
PRAGA- Ceh Petr Korda, peti nosilec teniškega turnirja v Pragi (400.000 dolarjev nagradnega sklada), je pripravil neprijetno presenečenje, saj je izpadel že v prvem krogu. Premagal ga je rojak Jiri Novak s 6:2, 6:7 (2:7), 6:0, ki je blestel v zadnjem nizu z natančnimi udarci z osnovne Crte. Izidi: Novak (Ceš) -Korda (Ceš, 5) 6:2, 6:7 (2:7), 6:0, Kiefer (Nem) - Ce-snokov (Rus) 6:3, 3:6, 6:3, Damm (Ceš) - Voinea (Rom) 6:2, 2:6, 7:5, Prinosil (Nem) - Sinner (Nem) 6:1, 2:6, 6:3.
Javier Sanchez v drugem krogu
TEL AVTV - Tretji nosilec Spanec Javier Sanchez je na teniškem turnirju v Tel Avivu z nagradnim skladom 275 tisoč ameriških dolarjev premagal Nemca Oliverja Grossa s 6:4 in 6:0, uspešna pa sta bila tudi Američana, četrti postavljeni igralec David VVhea-ton in peti Jared Palmer. Izidi - prvi krog: Ran (Izr) -W. Black (Zim) 6:3, 6:1, Stoltenberg (Avs, 8) -Bloom (Izr) 6:3, 6:3, Behr (Izr) - Tarango (ZDA) 6:3, 4:6, 7:5, Palmer (ZDA, 5) - Marques (Por) 6:2, 6:3, J. Sanchez (Spa, 3) - Oliver Gross (Nem) 6:4, 6:0, David VVheaton (ZDA, 4) - Schuttler (Nem) 6:4, 7:5, Krošlak (Sik) - Guardiola (Fra) 6:0, 4:6, 6:3, Vasek (Ceš) - Grabb (ZDA) 6:2,1:6, 7:6 (7:4).
Ivaniševič z veliko težav v tretji krog Tokia
TOMO - Hrvat Goran Ivaniševič, ki je branilec lanske zmage na teniškem turnirju v Tokiu (milijon dolarjev nagradnega sklada) in letošnji drugi nosilec, je v drugem krogu zmagal. Imel pa je veliko dela, preden je ugnal 233. igralca sveta Američana Louisa Glorio s 6:7 (2:7), 6:4, 7:6 (9:7). Gloria, ki je na glavni turnir prišel iz kvalifikacij, je igral eno boljših partij v karieri in bil posebej uspešen na Ivaniševičev drugi servis. V podaljšani igri tretjega niza je imel njegov tekmec celo priložnost za konCno zmago, vendar je Ivaniševič rešil zaključno žogo in nato zmagal z 9:7. »Naravnost neverjetno je, kaj vse je vrnil. Takega vračanja začetnih udarcev že dolgo nisem videl,« se je Čudil Ivaniševič, ki je nastopil rahlo bolan.
Izidi - 1. krog: Caratti (Ita) - Draper (Avs) 6:3, 7:6 (7:2), Bates (VBr) - Shelton (ZDA) 6:7(7:9), 7:6 (7:2), 7:5, Dreekmann (Nem) - Matsuoka (Jap) 6:3, 6:3, Philippoussis (Avs) - Mronz (Nem) 6:3, 6:3; 2. krog: Eltingh (Niz, 8) - Ho (ZDA) 4:6, 6:3, 6:2, Carlsen (Dan) - Krickstein (ZDA, 16), 6:4, 6:0, Ivaniševič (Hrv, 2) - Gloria (ZDA) 6:7 (2:7), 6:4, 7:6 (9:7).
Slab začetek Nemk
FILDERSTADT - V nemškem Filderstadtu se je začel glavni del ženskega teniškega turnirja z nagradnim skladom 430.000 dolarjev. Nasprotno od pričakovanj so se odrezale domače tekmovalke, saj sta se dve že uvodoma morali posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Ce je že bilo pričakovati poraz Marlene VVeingaertner proti Francozinji Julie Halard, pa poraz Sabine Hack proti Belgijki Sabine Apelmans prav gotovo sodi med večja presenečenja. Apelmasova je slavila s 6:4 in 6:1, Halar-dova pa s 6:2 in 6:4.
Frana se je že poslovil
OSTRAVA - Tretji nosilec teniškega turnirja v Ostravi z nagradnim skladom 400.000 dolarjev Južnoafričan Wayne Ferreira, je brez težav s 6:1 in 6:4 ugnal Ceha Otakarja Jurecka. Manj sreče je imel osmi nosilec Argentinec Javier Frana, ki je s 6:3, 5:7 in 6:7 (7:5) izgubil proti manj znanemu Nizozemcu Joostu Winninku.
Druga zmaga odbojkarjev Doba
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so uspešno opravili tudi drugo prvenstveno tekmo v 1. avstrijski zvezni ligi. V glavnem mestu Tirolske so gladko premagali novinca Innsbrucker AC 3:1 (15:6, 15:7, 14:16, 15:9) in so po dveh tekmah na drugem mestu na lestvici. Svojo drugo zmago je slavil tudi Hypo VBK. CelovCani so premagali Gleisdorf s 3:0 (15:6, 15:8, 15:5) in imajo prav tako štiri točke. Prvi je z najboljšo razlčiko v setih lanskoletni prvak SVS Tran-sver Dunaj s prav tako dvema zmagama in štirimi točkami. (I.L.)
NOKOMET / EP ZA MLADE
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP
Katastrofalen poraz Slovenije proti Ukrajini
Gostje so bili veliko boljši
Slovenija - Ukrajina 0:5 (0:1)
SLOVENIJA: LaliC, BulajiC, Balagie, Knaus, GunjaC (Ačimovič), Sešlar, Kržišnik (Cugmas), Usnik, Kečan, Šiljak, Pavlovič.
UKRAJINA: Bližnuk, Pjatenko, Parfonov, Vasčuk, Mihaljenko, Dmitrouline (Kroukovec), Fedorov (Pe-strijakov), Kosovski, Rebrov, Puškuca, Ševčenko.
Strelci: v 14. min. Piatenko, v 60. min. Kosovski, v 65. in 72. min. Pestrijakov, v 76. minuti Ševčenko.
Slovenski mladi reprezentanti si bodo Atlanto ogledali le preko televizijskih sprejemnikov, sanje slovenskega strokovnega vodstva pa je Ukrajina spremenila v nočno moro. Nihče ni pričakoval tolikšne zmage mladih Ukrajincev, sama igra pa je realno pokazala razliko v kvaliteti obeh moštev.
Slovenska reprezentanca je pričela srečanje precej napadalno, po zadetku Piatenka v 14. minuti po podaji iz kota-pa se je pričela vladavina Ukrajincev na igrišču. Do konca prvega dela so sicer Ukrajinci zadeli le še dve vratnici, zato pa so v drugem delu z goli Kosovskega, Pestrijakova (dvakrat) in Ševčenka potopih slovensko barko.
Tak rezultat še najmanj ustreza Italijanom, ki zdaj iz dveh preostalih srečanj z Ukrajino in Litvo potrebujejo 4 točke.
OSTALI IZID: Litva - Estonija 3:0; VRSTNI RED: 1. Ukrajina 20 (9), 2. Italija 17 (8), 3. Hrvaška 17 (9), 4. Slovenija 16 (9), 5. Litva 7 (9), 6. Estonija 0 (10); PREOSTALE TEKME: Italija - Ukrajina (8. 11.), Slovenija - Hrvaška (14. 11.), Italija - Litva (16. 11.)
Danes v Ljubljani Slovenija - Ukrajina Na sporedu še 17 tekem
V skupini 4 je dejansko vse odločeno
Sreda bo spet dan nogometa, saj bo nasporedu kar osemnajst kvalifikacijskih tekem za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Angliji.-Danes bo v okviru četrte skupine (v njej so še Italija, Hrvaška, Litva in Estonija) igrala tudi Slovenija, ki se bo 18. uri na stadionu Ljubljane v Šiški pomerila z Ukrajino. Srečanje je zgolj prestižnega pomena, saj ne Slovenija ne Ukrajina (ta ima sicer še nekaj teoretičnih možnosti) dejansko ne moreta več računati na uvrstitev na EP.
DANAŠNJI SPORED
Skupina 1: Izrael - Azerbajdžan, Slovaška - Poljska, Romunija - Francija; vrstni red: 1. Romunija 18 (8), 2. Francija 14 (8), 3. Poljska 12 (8), 4. Slovaška 11 (8), 5. Izrael 9 (8), 6. Azerbajdžan 0 (8).
Skupina 2: Ciper - Makedonija, Danska - Španija; vrstni red: 1. Španija 22 (8), 2. Danska 17 (8), 3. Belgija 14 (9), 4. Makedonija 6 (8), 5. Armenija 5 (8), 6. Ciper 5 (8).
Skupina 3: Švica - Madžarska, Islandija - Turčija; vrstni red: 1. Švica 14 (7), 2. Turčija 13 (6), 3. Švedska 8 (7), 4.
Madžarska 5 (6), 5. Island 4 (6).
Skupina 4: Litva - Estonija, Slovenija -Ukrajina; vrstni red: 1. Hrvaška 20 (9), 2. Italija 17 (8), 3. Litva 13 (8), 4. Ukrajina 13 (8), 5. Slovenija 8 (8), 6. Estonija 0 (9).
Skupina 5: Luksemburg - Belorusija, Malta - Nizozemska; vrstni red: 1. Norveška 20 (9), 2. Češka 18 (9), 3. Nizozemska 14 (8), 4. Luksemburg 9 (8), 5. Belorusija 7 (8), 6. Malta 2 (8)
Skupina 6: Liechtenstein - Severna Irska, Irska - Latvija, Avstrija - Portugalska; vrstni red: 1. Portugalska 19 (8), 2. Avstrija 15 (8), 3. Irska 14 (8), 4. Latvija 12 (9), 5. Severna Irska 11 (8), 6. Liechtenstein 1 (9).
Skupina 7: Gruzija - Bolgarija, Wales -Nemčija; vrstni red: 1. Bolgarija 22 (8), 2. Nemčija 19 (8), 3. Gruzija 12 (8), 4. Albanija 7 (9), 5. VVales 7 (8), 6. Moldavija 6 (9).
Skupina 8: Rusija - Grčija, San Marino - Ferski otoki; vrstni red: 1. Rusija 20 (8), 2. Škotska 20 (9), 3. Grčija 15 (8), 4. Finska 15 (9), 5. Ferski oroki 3 (8), 6. San Marino 0 (8)
*v oklepaju število odigranih tekem
KOLESARSTVO / V ITALIJANSKEM TABORU PO SP V KOLUMBIJI
Zadovoljstvo in tudi razočaranje
Najbolj zadovoljen je seveda bil Marco Pontoni, ki je osvojil bron
MILAN - »Azzurri«, ki so se v nedeljo udeležili svetovnega kolesarskega prvenstva v Kolumbiji, so včeraj dopotovali v Rim. V italijanskem taboru so se veselili bronaste kolajne Marca Panta-nija (na sliki) , glede skupnega obračuna pa so bili razočarani. Pričakovali so kaj več.
Najsrečnejši je bil seveda Pantani: »To je moja prva kolajna. Verjetno bi lahko dosegel kaj več, vseeno pa sem zadovoljen s tem odličjem. Deževalo je in mokra cesta mi je onemogočila, da bi lahko šprintal navkreber. Sicer je bila moja naloga v tem, da nadzorujem Indu-raina in mislim, da sem v tem popolnoma uspel«
Italijanski zvezni trener Alfredo Martini je bil nekoliko manj zadovoljen: »Cilj vseh udeležencev na svetovnem prvenstvu je seveda zmaga. In to velja
tudi za nas. Zavedali pa smo se, da bo konkurenca v Kolumbiji neizprosna in tildi pogoji za dirkanje niso bili najboljši. V glavnem so se naši kolesarji dobro obnesli, malce slabše se je znašel Bugno, ki mu je višinska razlika delala ogromen težave, čeprav je na treningih vozil zelo dobro. Na svetovnem prvenstvu smo dosegli polovični rezultat, zato smo zadovoljni, obenem tudi malce razočarani. Vseeno moramo priznati, da sta pred nami privozila dva velika asa, kot sta Olano in Indurain.«
Ce bo ostal še na krmilu reprezentance, je Martini takole odgovoril: »Ne delam daljnoročnih načrtov. Svoje delo skušam opravljati vestno in z navdušenjem. Na krmilu reprezentance sem že 21 let in če mi bodo možje kolesarske zveze spet zaupali reprezentanco, sem jo tudi pripravljen še naprej voditi.«
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP,
Italija tokrat proti skromni Madžarski Slovenija proti nevarni češki
FABRIANO, CELJE - Po medsebojnem obračunu v Sassariju, kjer so »azzurri« zanesljivo premagah Slovence, čaka danes obe reprezentanci drugo kolo kvalifikacij za EP 1997. Italija bo v Fabrianu igrala proti Madžarski, ki je v uvodnem kolu izgubila na Finskem skoraj z 20 točkami razlike (75:94). »Azzurri« so torej na današnjem srečanju nesporni favoriti za drugo zaporedno zmago. Sicer pa Italijani proti Madžarom niso izgubih že'24 let.
Zaradi poškodbe danes ne bo igral Tržačan De Pol, ki ga bo zamenjal Ruggeri, medtem ko bo mladi Marconato zamenjal Chiaciga, kini v najboljši formi.
Po nedeljski tekmi zmagi proti Sloveniji je bil italijanski zvezni trener Ettore Messina zelo zadovoljen: »Čeprav smo igrali z zelo okrnjeno postavo, smo vse težave premostili z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo. Predvsem zadovoljen sem z našo igro v obrambi. Premagali smo Slovenijo, ki je po mojem mnenju najtrši oreh v tej skupini. Sedaj pa nas čaka srečanje z Madžarsko, ki bi moralo biti lažje kot proti Sloveniji, toda absolutno si ne smemo privoščiti podcenjevanja.« Tekma med Italijo in Madžarsko bo ob 16.45 v Fabrianu (od 17.00 prenos po Rai 3).
Današnja tekma med Slovenijo in Češko pa bo osrednji dogodek ob 50-letnici košarke v Sloveniji. Ob 17. uri bo v modri dvorani Celjskega sejma akademija Košarkarske zveze Slovenije z govorom predsednika Milana Kučana in podelitvijo priznanj, ob 19.30 pa se bo v dvorani na Golovcu začelo srečanje med Slovenijo in Češko.
Slovenska ekipa je zaradi zasedenosti dvorane v ponedeljek zvečer vadila v Laškem in tudi včeraj dopoldne so oboji vadili v dvorani Tri lilije, kajti v Celju so morah namestiti novi semafor in konstrukciji za koše, ker se je zaradi parketa predpisana razlika do obročev zmanjšala za osem centimetrov. Današnjo tekmo bosta sodila Kapani (Turčija) in Jablonski (Poljska), tehnični komisar FIBA pa je Ljubomir Kotleba.
IZIDI 1. KROGA
Skupina A: BiH - Belorusija 80:59 (44:45), Slovaška -Gruzija 82:73 (41:29), Grčija - Izrael 75:73 (28:35); današnji spored: Gruzija - BIH, Grčija - Belorusija, Izrael -Slovaška.
Skupina B: Rusija - Nemčija 98:75 (42:38), Estonija -Portugalska 105:85 (61:38), Latvija - Anglija 94:67 (44:32); današnji spored: Anghja - Estonija, Rusija - Portugalska, Nemčija - Latvija.
Skupina C: Finska - Madžarska 94:75 (46:38), Češka -Makedonija 85:72 (43:41), Italija - Slovenija 76:63 (42:33); današnji spored: Makedonija - Finska, Italija - Madžarska, Slovenija - Češka.
Skupina D: Bolgarija - Nizozemska 85:82 (40:33), Ukrajina - Romunija 93:60 (46:27), Hrvaška - Turčija 69:53 (24:25); današnji spored: Romunija - Bolgarija, Hrvaška -Nizozemska, Turčija - Ukrajina.
Skupina E: Švedska - Poljska 64:62 (26:34), Belgija - Švica 100:62 (55:22), Litva - Francija 74:87 (45:39); današnji spored: Švica - Švedska, Litva -Poljska, Francija - Belgija.
NOVICE
Davisov pokal: Italija z Rusijo
LONDON - Včeraj so izvedli žreb v svetovni skupini Davisovega pokala. Italijanska teniška reprezentanca pri tem ni imela sreče, saj se bo v prvem kolu pomerila z letošnjim finahstom, reprezentanco Rusije. Ostah pari so naslednji: JAR - Avstrija, Švica -Nemčija, Francija - Danska, Indija - Nizozemska, Švedska - Belgija, Češka - Madžarska, ZDA -Mehika. Srečanja bodo med 9. in 11. februarjem prihodnjega leta.
Illy - Stefane! 22. t.m. ob 20. uri
BOLOGNA - Zveza italijanskih košarkarskih li-gašev je sporočila, da bodo med drugimi spremembami posticipirah tudi tekmo 6. kola Al fige (22. t.m.) med tržaškim Illyjem in milanskim Stefane-lom z 18.30 na 20. uro, in to zaradi televizijskega prenosa (Tele+2).
Belcastro ubranil naslov
ASCOLI PIČENO - Italijanski boksar Vincenzo Belcastro je ubranil naslov evropskega prvaka v super-petelinji kategoriji, s tem da je po točkah premagal Britanca Ritchieja VVentona.
>Sexy Shop« sponzor ekipe iz Veneta
MESTKE - Valerio Castellaro, lastnik trgovine »sexy shop« Punto Rosso iz Mester je porabil le 700.000 lir za Sponsorizacijo domače nogometne ekipe, ki nastopa v amaterskem prvenstvu UISP. Pogodbo je sklenil bliskovito, saj je obljubil moštvu kot nagrado za zmago »srečanja« s potno zvezdami. Doslej pa madi nogometaši (vsi stari od 20 do 25 let) niso imeli priložnosti za »nagrade«, saj so igrah le enkrat neodločeno (0:0).
AMATERSKI NOGOMET / TEDENSKI PREGLED
Kljub nekaterim razočaranjem uspešno kolo za naše enajsterice
Spet smo tu s tedenskim pregledom amaterskega nogometa. Od lanskega leta se je marsikaj spremenilo (npr. pravilo treh točk za zmago). Število slovenskih ekip pa je ostalo nespremenjeno. V štirih ligah oziroma petih skupinah jih je enajst. Nedeljsko kolo je bilo za naše enajsterice še kar uspešno, čeprav ni manjkalo presenečenj, žal negativnih (Zarja in Gaja). Vendar pojdimo po vrsti. V promocijski ligi sta obe gorišld predstavnici iztržili remi. Sovodnje (ocena 7) so proti Manzanu dosegle prvi letošnji remi in ostajajo še vedno na vrhu lestvice skupaj s Staranzanom in Mosso. Juventina (7) je ujela točko šele na koncu srečanja, kar je morda premalo za ves trud, ki so ga v nedeljo pokazali igralci predsednika Marchija. V prvi amaterski ligi imamo letos tri enajsterice. Primorje (7) in Vesna (7/8) sta dosegla drugo prvenstveno zmago. Prosečani se zato nahajajo tik pod vrhom, Križani pa, ki so v uvodnem srečanju na domačih tleh klonili, na sredini lestvice. Slabe novice pa prihajajo iz Bazovice. Zarja (6) je namreč doživela že drugi zaporedni poraz. Položaj na lestvici ni kritičen, vendar nekaj očitno ne gre. Po drugi strani pa je morda bolje, da imajo Bazovci že na začetku krizo in
ne, kot v preteklih letih, na koncu prvenstva. V drugi amaterski ligi je ostal le Primorec (7/8), ki se je z zmago v gosteh proti tržaškemu Portualeju oddolžil za katastrofalen začetek prvenstva. Najbolj zastopana je žal letos tretja amaterska liga. Do-berdobska Mladost (7) je v gosteh iztržila zelo dober remi in je trenutno na drugem mestu. Kras (7+) je kljub povprečni igri drugič zapored zmagal in je že sam na vrhu lestvice. Brežani (8) so proti Unionu odigrali teniški set in zmagali 6:1. Slabo pa se piše Gaji (5), ki je doživela zaslužen poraz. Dolina je tokrat počivala.
Statistični pregled: 10 odigranih srečanj, 13 osvojenih točk (5 zmag, 3 remiji, 2 poraza), 18 doseženih in 10 prejetih zadetkov, nobene 11-metrovke v korist, 1 proti in 1 izključen igralec.
V prihodnjem kolu bosta na vrsti dve zelo zanimivi srečanji, Ponziana - Sovodnje in Basaldella - Vesna.
Igralec nedelje
Brez dvoma je bil nedeljski protagonist Andrea Šircelj (Breg) , ki je dosegel hat trick in tako spravil na kolena ekipo Uniona.
Razočaranje kola
Corrado Pescatori (Primorje) je pred leti
igral pri Triestini, nato pri San Sergiu, lani pa pri Zarji. Letos je prestopil k Primorju, žal pa v nedeljo svojih bogatih izkušenj ni potrdil.
Zanimivosti
Med zanimivosti lahko omenimo dokaj nenavaden izid na tekmi prve amaterske lige, skupina C, med Serenissimo in Civi-dalejem, ki se je končala z zmago Civida-leja s 6:3. Gledalci se brez dvoma niso dolgočasili.
Vse naše ekipe so do sedaj prejele vsaj en zadetek. Najdlje (261 minut) je ostal nepremagan vratar Juventine Zanier. Najbolj regularen strelec je gotovo Lacoseljac (Vesna), ki je v treh srečanjih dosegel tri zadetke. Tudi napadalec Zarje Osmanhodžič bi lahko bil tako uspešen, vendar moramo njegov nedeljski zadetek pripisati branilcu Basaldelle in zato ima bosanski napadalec sedaj dva zadetka v treh srečanjih.
Postava tedna: Carli (Vesna), Luksa (Primorje), Tomasone (Juventina), Tomizza (Sovodnje), Sardoč (Primorje), Coccolutto (Kras), Lacoseljac (Vesna), Tabaj (Juventina), Šircelj (Breg), Skala (Vesna) in Peter Gergolet (Mladost).
Edvin Bevk
jODBOJKA / 16. MEMORIAL PETRA SPAZZAPANAh
Udeležba pri moških in ženskah zagotavlja zanimiva srečanja
Na sporedu tudi »derbi« Olympia - Soča
Športno združenje 01ympia se bo z dvema turnirjema (troboja) za članske ekipe po dveh letih že šest-najstic spomnilo svojega igralca Petra Spazzapana, ki je tragično preminil v prometni nesreči.
Jutri bo na sporedu ženski turnir. Po naglem vzponu ženske 01ympijine vrste v zadnjih treh letih bodo privrženci 01ym-pie in ostali ljubitelji odbojke v Gorici spet lahko gledali kvaliteten ženski turnir, na katerem bosta poleg ekipe organizatorja nastopili še italijanski državni tretjeligaš B-meters in pa slovenski prvoligaš Nova Gori-
ca. Gosta se bosta najprej pomerila med seboj, nato pa bo 01ym-pia najprej igrala s poražencem, nato pa še z zmagovalcem.
Moški turnir bo na sporedu v petek, že v prvem srečanju pa bo na sporedu zelo zanimiv (in občuten) slovenski derbi med 01ympio in SoCo, ki bo prav gotovo pritegnil pozornost velikega števila gledalcev. Tretji tekmec je Vivil iz Ville Vicentine, ki sodi tudi letos med najmočnejše šesterke C2 lige.
Oba turnirja bosta v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra. Zenski turnir se bo pričel ob 18. uri,
moški pa ob 19. uri. Vse tekme bodo potekale na tri igrane sete (2:1 ali 3:0). Po vsakem turnirju bo nagrajevanje, priznanja pa bodo podelili tudi najboljšim posameznikom (podajalec, tolkac in igralec).
Spored turnirja
ZENSKE
Četrtek, 12. oktobra:
18.00	B-meters - Nova Gorica; sledi 01ympia - poraženec prve tekme; sledi 01ympia -zmagovalec prve tekme.
MOŠKI
Petek, 13. oktobra:
19.00	01ympia - Soča; sledi Vivil - poraženec prve tekme; Vivil -zmagovalec prve tekme.
NOGOMET / CICIBANI
Prizadevno delo z najmlajšimi zagotavlja, da bodo kmalu prišli tudi rezultati
Mladost B bo igrala vidno vlogo Primorje nastopa z mlajšo ekipo
NA GORIŠKEM
Aris San Polo B - Mladost B 0:2 (0:1)
STRELCA: Marušič in avtogol.
MLADOST B: M. Peric, Peteani, A. Vižintin, Figelj, Roner, Bagon, Bressan, Marušič, Gergolet, Kuštrin.
Najmlajši predstavniki doberdobske Mladosti so tudi v tem kolu dokazali, da bodo v tem prvenstvu odigrah vidno vlogo. Naši najmlajši so namreC zanesljivo premagali tržiško ekipo z dobro igro v obrambi, v napadu pa so se razigrah Bagon, Bressan in Marušič.
Mladost A - Aris San Polo A 0:8 (0:5)
MLADOST A: Pernarčič, Nikolič, Ponzetta, ČešCut, Beho, A. Vižintin, Frandolie, I. Peric, Otgia-nu, Legiša, Viduhc.
ODBOJKA / PRIPRAVE POTEKAJO 2E VEČ KOT MESEC DNI
V prvih 10 minutah so se Doberdobci enakovredno upirah gostom. Nato pa so se TržiCani razigrali in petkrat zatresli mrežo do-berdobskega vratarja.
Naši so se bolje odrezali v drugem polčasu, ko so pokazah tudi nekaj uspešnih akcij.
Juventina - Azzurra B 2:2 (0:2)
STRELCA ZA JVUEN-TINO: S. Kogoj in Bahstu-ta.
JUVENTINA: Mastrolil-lo, Camielh, E. Kogoj, Bati-stuta, S. Kogoj, Manfreda, Faganel, Scarabot, Novelh.
Standreško moštvo je zamudilo veliko priložnost za zmago. Stalno je imelo pobudo v svojih rokah in tudi doseglo dva lepa zadetka. Zal pa ekipa še vedno nima pravega vratarja (v tej vlogi se izmenjava veC igralcev) in tako je tudi ves trud obrambe in napada je zaman.
Obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da se začenja vadba minivolleya na Stadionu 1. maja DANES, 11. okotbra po sledečem umiku: od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in 90; od 17.00 do 18.30 letniki 85, 86, in 87. Vse informacije v večernih urah po telefonu 569785 (Nadja) in 814212 (Katja).
SK BRDfNA
sporoča, da je trening DANES, 11. trn. od 18. do 20. ure v telovadnici v Repnu.
ODBOR
vabi fante, Id želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82,83, 84, da se prijavijo za trening na tel. St 814212 (Katja) ah v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SK BRDINA, SK DEVIN IN SD MLADINA obveščajo, da bodo potekah skupni suhi treningi za tekmovalce v telovadnici v Nabrežini vsak petek od 17.30 do 19. ure. Prvi trening bo 13. oktobra. Prosimo za točnost in stalno prisotnost.
GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA
obvešča, da vpisuje za Športno ritmično gimnastiko (dekhce letnika 1989 in starejše) in športno gimnastiko (dečki in dekhce letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeli.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom prof. Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na St. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
sporoča, da se je redna vadba začela ob torkih od 16. do 17. ure, ob petkih pa od 16. do 18. ure. Interesentke se lahko javijo v uradnih urah tudi na društvenem sedežu, tel. St. 51377.
SD MLADINA - smučarski odsek
nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja USI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30.
SD MLADINA - baletni odsek
Kontovel v 1. diviziji z zelo mlado ekipo
Optimizem vzbuja predvsem precejšnje število najmlajših odbojkaric, ki pridno vadijo
Odbojkarice SD Konto-vel se na novo sezono že dober mesec pripravljajo nekoliko v zatišju, a zato nic manj zavzeto od igralk ostalih naših društev. Začetek prvenstvenih nastopov je zanje še daleC, vseeno pa so že konec avgusta bile na enotedenskih Pripravah v Ankaranu. Tako kot lani bo Kontovel nastopal v 1. ženski diviziji. Iz lige je sicer lani izpadel, vendar pa je odbojkarska zveza predlagala njegovo ponovno vključitev v ligo, kar je vodstvo društva takoj sprejelo. Članska Kontovelova še-sterka, ki jo bo tudi v letošnji sezoni vodil Mitja Kušar, je namreC zelo mlada in neugoden razplet lanske sezone je treba skoraj izključno pripisati neizkušenosti igralk. Jedro Šesterke sestavljajo dekleta, rojena v letih 1980 in 1981, ki bodo sodelovala tudi v prvenstvu »deklic«. Starejše so le tri igralke. Pri Kontovelu so prepričani, da bodo igralke v letošnji ligi dosti bolj učinkovite in npajo, da z obstankom ne bo nobenih težav.
Čeprav je SD Kontovel še pred nekaj leti s svojo Člansko ekipo nastopal v C2 ligi, sedanje stanje nikakor ne pomeni, da je društvo v krizi. Narobe, sPet se lahko ponaša z dokaj bogatim zaledjem Igralk. Naraščajniška vrsta, bi jo vodi Dušan Kušar, šteje 18 deklet in resno razmišljajo, da bi v odgo-yarjajoce prvenstvo za igralke do 14. leta starosti vpisali dve šesterki. Avgusta so izpeljali zelo uspel devetdnevni kamp za najmlajše, na katerem je Pridno vadilo 17 osnovnošolk, za katere bo med sezono skrbela prof. Dragica Hrovatin, pomagali pa ji bosta Dunja Regent in Tanja Černe. Bodočnost kluba bi lahko torej spet bila rožnata.
Mladi košarkarji Kontovela so se pripravljali na Rogli
2e pred Časom so se s priprav na Rogli vrnili mladi košarkarji Kontovela (na sliki) , ki bodo letos nastopali v prvenstvih propagande in dečkov. Skupne priprave za to skupino košarkarjev (letniki od 81 do 84) so pri Kontovelu že nekaj običajnega, le da so' prejšnja leta hodili v Premanturo pri Pulju, letos pa so se prvič odločili za Roglo. Treninge je koordiniral Milan Meden, mladi igralci pa so največ
pozornosti posvetili tehniki, Čeprav tudi kondicije niso zanemarjali. Delo je bilo uspešno, edina temnejšo točko pa je predstavljalo vreme, ki ni bilo najbolj prijazno.
Kontovelci so v okviru priprav odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem proti Braniku v Mariboru in proti ekipi iz Slovenskih Konjic in z vrstniki iz Slovenije navezali prijateljske stike.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telita! - Chiar-bola 0:6 (0:5)
PRIMORJE:	Kante,
Stoka, Furlan, Pipan, Clau-dio, Pilat, Batti, Cozzutto, Jovanovič.
Primorje nastopa v tem prvenstvu z zelo mladimi nogometaši (razen Pipana so vsi letniki 1986/87). Proti za leto starejšim igralcem Chiarbole so naši požrtvovalno igrali, niso pa mogli preprečiti visokega poraza. 2e po prvem polčasu so gostje vodili s petimi zadetki razlike, v nadaljevanju pa so se ProseCani opogumili in tudi prikazali znanto boljšo igro.
Od posameznikov bi pohvalili vratarja Kanteta, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo.
obvešča, da se treningi nadaljujejo ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 16.30 za prvo skupino in od 16.30 do 17.30 za drugo skupino v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vpisovanje na licu mesta.
SMUČARSKI ODSEK SPITI'
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. St. 571327) ali Marka Prešla (tel. St. 425105) ob uri kosila.
SZ BOR
obvešča, da bo na Stadionu 1. maja vsak dan (dopoldne ali zvečer) rekreacijska telovadba za različne starostne skupine. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo v uradu SZ Bor po telefonu 51377 do konca oktobra.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 15. t. m. 5. KRAŠKI SUHI SLALOM in Memorial Aldo Rebula na travniku v Repnu blizu nogometnega igrišča s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah v petek, 13. t. m., od 20. do 21. ure.
SD SOKOL
obvešča, da bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 18.30 prvi trening odbojke za dekhce letnikov ’82, ’83. ’84 in ’85.
SD SOKOL
obvešča, da se v ponedeljek, 16. t.m, ob 16.00 prične tečaj telovadbe za osnovnošolske otroke.
NOGOMET / MLADINSKE LIGE NA GORIŠKEM n
Najmlajši Sovodenj na 1. mestu lestvice
Vprvenstvu najmlajših na Goriškem se nadaljuje zmagovita pot sovodenjskega moštva, ki je v 3. kolu premagalo tudi Fincantieri in je po treh tekmah skupno z Isontino na vrhu lestvice. Že v soboto pa čaka predstavnike naše združene ekipe težko gostovanje v Staranca-nu. V prvenstvu naraščajnikov je sovodenj-ska ekipa igrala proti vodilni Caprivi in je po pričakovanju izgubila. Se naprej pa presenečanje cicibani B ekipe doberdobske Mladosti, ki so spet zmagali. Tokrat so si privoščili Aris San Polo B.
NARAŠČAJNIKI
Izidi 3. kola; Natisone - Lucinico 1:4, Pro Romans - Gradese 2:1, Real Isonzo - Staranza-no 0:3, Sovodnje - Capriva 1:4, Isonzo Turjak - Como 5:0, Mossa - Aris San Polo 6:0.
Vrstni red: Capriva 9, Mossa 7, Aris San Polo 5, Sovodnje, Natisone, Lucinico 4, Pro Romans, Real Isonzo, Staranzano 3, Gradese 2, Como, Isonzo 0.
Prihodnje kolo (15.10.): Staranzano - Sovodnje.
NAJMLAJSI
Izidi 3. kola: Lucinico - Staranzano 0:1, Gradese - Ronchi 4:4, Sanrocchese - Audax S. Arna 1:1, Sovodnje - Fincantieri 1:0, Pro Romans - Como 8:2, Isontina - Aris San Polo 3:2.
Vrstni red: Sovodnje, Isontina 9, Sanrocchese, Audax S. Anna 7, Staranzano 6, Gra-
dese 4, Aris San Polo, Pro Romans 3, Ronchi 2, Lucincio 1, Como, Fincantieri 0.
Prihodnje kolo (14.10.): Audax S. Anna -Sovodnje.
ZAČETNIKI
Izidi 3. kola: Monfelcone - Real Isonzo 1:1, Ronchi - Sistiana 10:0, Gradese - San Čarman A n.p., Aris San Polo - San Canzian B 1:1, Staranzano - Mladost 8:0, San Sergio - Fin-cantieri 2:0, prost Fincantieri.
Vrstni red: Ronchi 9, Fincantieri, Gradese, San Sergio, Staranzano 6, Monfalcone 5, Real Isonzo 4, Aris San Polo 2, Mladost, San Canzian A, San Canzian B 1, Pieris, Sistiana 0.
Prihodnje kolo (15.10.): Mladost - San Sergio.
CICIBANI
SKUPINA A
Izidi 3. kola: Aris San Polo A - Mladost A 7:0, Fincnatieri - Sistiana 0:6, Staranzano A -Gradese A 0:0, San Canzian A - Ronnchi A 7:0, Ronchi B prost.
Prihodnje kolo (14.10.): Mladost A - Fincantieri.
SKUPINA B
Izidi 3. kola: Aris San Polo B - Mladost B 0:2, Ronchi B - Pieris 0:4, Gradese B - Staranzano B 4:0, San Canzian B - Real Isonzo B 0:1, Monfalcone prost.
Prihodnje kolo (14.10.): Mladost B - Ronchi B.
Sreda, 11. oktobra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Z"
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21,3.- 20.4.: Partner bo pokazal navdušenje nad vašim novim projektom. Pomagal vam bo s koristnimi nasveti, Id vam bodo znatno skrajšali pot do uspeha Skupaj ste sejala in skupaj bosta žela.
BIK 21.4.-20. S.: Se enkrat boste preleteli svojo življenjsko stezo in prišli do enakih zaključkov kot vedno. Prispeli ste na križišče in zdaj je čas, da se odločite za pravo smer nadaljnjega potovanja
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Pljunili boste v roke in se vrgli na delo. Marsikdo bo občudoval vašo marljivost, vendar se bo uštel; hiteli boste preprosto zato, dahi čim prej končali in si privoščili pošten oddih.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Končno vam bo presedlo brezplodno prepričevanje, s katerim se okoM nekoga že predolgo trudite. Postalo vam bo jasno, da so fiksne ideje žal daleč izven dometa projektilov resnice.
LEV 23.7. - 23.8.: Z nepremišljeno potezo boste izzvali hudo kritiko okolice. Poskušali se ji boste izogniti, rekoč, da nihče m popoln. Nekdo vas bo na to vprašal, če ste bili v prejšnji službi klovn.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Imelo vas bo, da bi nekomu zabrusili, kar mu gre, vendar se boste raje ugriznili v jezik Poskusite drugače: odnesite jezo za prvi vogal in jo zalučajte v zid; svoj jezik pa raje čuvajte.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pritegnila vas bo knjiga s skrivnostnimi sporočili Zatopili se boste v branje in pozabili na vse drugo. Na zadnji strani se boste tonemo zamislili: katero knjigo ste pravkar prebrali?
ŠKORPIJON 23.10.-22. IT.: OdreHi se boste maščevalni potezi in pustili hudobcu, da se skrije. Nekdo vam bo zaradi tega očital sodelovanje pri neljubem dogodku. Vprašajte se, kdo je pri tem najhujši.
STRELEC 23. TT. - 21. T2.: Kljub najboljšim namenom se bo stvar razpletla drugače. Dobrotnik bo izpadel kot slepar, tat bo praznoval, ljudstvu vladala bo zmeda; le modri se bo še smehljal. Vi izberite sami.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Povsem boste zanemarili stara prijatelje, saj se vam bodo zdeli novi veliko bolj zanimivi. Morebiti so res, vendar ne nasedajte prvemu vtisu, saj je ta velikokrat tudi zadnji
VODNAR 2T. 1. -19. 2.; Zazdelo se vam bo, da hi lahko pospešili tok dogodkov. Dvomljivcu boste pojasnili, da zdajšnja hitrost ni dana od boga, temveč prej-kone od hudiča. Poženite torej konje in v dir!
RIBI 20. Z - 20.3.: Čeprav bo vse v najlepšem redu, vas bo mučila senca negotovosti. Prav dobro boste vedeli, kje vam iskati vzrok, še vedno pa vam ne bo jasno, kje ga boste našli. Ali morebiti pač?
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Skrbi
Imam sina, ki poseda doma in ne ve, kaj bi počel. Bo začel študirati, se bo našel in si uredil življenje? Kaj pa jaz? Bom našla kakega prijatelja ali bo moje življenje še naprej tako sivo? Upam, da mi boste odgovorili. Vnaprej hvala!
Benjamin: Morda menite, da je vaš sin lenuh, ki namesto boja za preživetje visi na vaših ramenih, in se hkrati bojite, da bo tako tudi obvisel ter začel osebnostno propadati. Ampak vaSe skrbi so odveč. Sin si je, podzavestno in nenamerno, pod vplivom notranjih nasprotij, vzel čas, da končno odkrije resničen smisel svojega življenja. Doslej ni imel take priložnosti; bal se je zavrženosti, če bo po naključju zatajil, silil se k izobraževanju, ki so mu ga zarisali drugi, medtem ko je svoje resnične težnje in interese vseskozi puščal vnemar. Tako se je pač zgodilo, da je v trenutku, ko se je počutil dovolj močan, da mu ni treba več podlegati tujim grožnjam, nasprotje med njegovimi resničnimi težnjami in nesmiselnimi zunanjimi prisilami doseglo kritično točko ter ga pahnilo v vakuum. Brez skrbi, slejkoprej se bo oglasil njegov notranji glas, ki mu bo odkril nove življenjske vrednote, ki jih bo z lahkoto vpletel v življenje. Navdušen bo nad odkritjem novega smisla in študij se mu ne bo več upiral; končal ga bo, vendar diploma in zaposlitev ne bosta njegovi osnovni vrednoti; to bo zgolj način za preživetje v norem civilizacijskem kolesju, medtem ko se bo vzporedno ukvarjal s številnimi drugimi
stvarmi, ki bodo na videz neopazne, zapolnjevale pa ga bodo z izrazitim občutkom izpolnjenosti. Ne pritiskajte torej nanj, saj sami veste, da je normalna življenjska pot, kakršno narekuje današnji čas, v marsičem napačna, veste pa tudi, da se je in se še marsikomu upira. Manj boste pritiskali nanj, prej bo prišel k sebi. Odkritje višjih življenjskih vrednot bi koristilo tudi vam. In če ne bi toliko čemeli med štirimi stenami ter se predajali sivini, bi že zdavnaj naleteli na moškega, ki bi z veseljem vstopil v vaše življenje. Pravzaprav vas tak moški že lep čas opazuje in čaka, kdaj boste zaznali njegove iskrice, vendar ga s pesimizmom in prepričanjem, da ste obsojeni na osamljenost, doslej še niste zaznali. Odprite oči in srce, pa ga boste odkrili. V življenju se vam obeta še veliko lepega in dobrega. Malo več razumevanja drugih in Se več ljubezni do sebe, pa se vam bo zagotovo odprlo novo, lepše poglavje življenja.
Radovedna
Zelo rada bi vedela kaj o svoji prihodnosti, zato se obračam na vas, saj vem, da ste doslej pomagati že mnogim. Najbolj me zanima šola Kako mi bo šlo letos in naslednja leta? Mi ustreza srednja zdravstvena Sola? Pri izbiri poklica sem zelo neodločna, saj ne vem, kaj mi v resnici leži. Drugo vprašanje se tiče ljubezni. Že nekaj časa poznam fanta, s katerim sva se nekoliko zbližala, vendar zaradi osebnih težav nisva ostala skupaj. Je kaj upanja za naju? Bova ostala vsaj prijatelja? Zelo rada bi končala Solo, se osamosvojila in ime-
la službo, moža in otroke. Mi bo uspelo?
Benjamin; Čeprav morda misliš, da so tvoji življenjski cilji veliki in težko dosegljivi, so povsem običajni, zato ni nobenega dvoma, da ti jih bo uspelo uresničiti - Se več: uresničila boš tudi neki nadvse lep cilj, o katerem se ti zdaj Se niti ne sanja... Inteligentna si in marljiva, zato ti v šoti ne bo nikdar škripalo. Občasne težave pri predmetih, ki te ne zanimajo, boš premagala s pomočjo prijateljev, s katerimi boste skupaj razpletli učne zanke. Dobrodušna si in rada pomagaš drugim, zato je srednja zdravstvena šola zate prava izbira, ki ti bo predstavljala odskočno desko za naprej. Vidim namreč, da se ne boš zadovoljila s poklicem, ki ti ga bo nudila srednja stopnja, ampak se bos pogumno in uspešno zagnala naprej. Nobenih ovir ni, da s fantom, ki ga omenjaš, ne bi mogla ohraniti prijateljskih odnosov. Kaj več pa se med vama ne more razviti; ne le zaradi osebnih težav, ampak zlasti zaradi odsotnosti srčnega ognja, kar pa ni nobena izguba - nasprotno: prijateljstvo je včasih veliko več vredno kot ljubezenski odnos, ki zaradi nerealnih pričakovanj in zahtev prav tako hibo, kot se vname, tudi ugasne in od njega ne ostane niti tisto, kar bi lahko ostalo, namreč pristno, človeško prijateljstvo. Svojega princa boš spoznala med študijskimi klopmi, dotlej boš imela bolj ali manj tesne stike z več fanti, ob njih spoznavala dobre in slabe plati človeških odnosov. Dozorela boš v čudovito osebo, ki bo nezgrešljivo vedela, kaj
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vaSo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čimhi-trejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
hoče in česa noče. Ko bo prišel čas, se bosta poročila in si ustvarila družinsko gnezdece, v katerem ne bo manjkalo obok. Skratka: obeta se ti vse najboljše, seveda s tvojim sodelovanjem.
Zmedena
Z veseljem prebiram tvoje odgovore v Republiki, kajti od njih veliko odnesem, čeprav govorijo o drugih. No, zdaj ti pišem tudi sama. Moža doslej še nisem prevarala, a zadnje čase me muči sodelavec, ki je mlajši in poročen. Hotela sem se bolj osebno spoznati z njim, a ni sprejel mojega vabila na ponovno srečanje oziroma ni izpolnil obljube, da me bo poklical. Kaj misliš, da je vzrok za to, saj sem želela od njega le prijateljstvo, čeprav mi pomeni veliko več in ga ne morem pozabiti. Ali je sploh kakšna možnost, da se zbližava? Pa še nekaj: z nekdanjim fantom sva se razšla zaradi osebnih težav, čeprav sva se imela Se vedno rada. Žal mi je, da ne moreva biti prijatelja in da noče imeti nobenih stikov z mano. Ati je kaj upanja?
Benjamin: Draga »Zme-denka«, tvoja želja po bližini s sodelavcem, ki ti je všeč, je pravzaprav želja po obnovitvi odnosa z nekdanjim fantom oziroma želja po ponovitvi vsega lepega, kar si z njim doživela in za kar si ob sedanjem partnerju prikrajšana (sta si tvoj prejšnji fant in kolega na videz podobna?). Ko boš spoznala in sprejela to dejstvo, se bo v tvojem ži-
vljenju marsikaj spremenilo. Bistveno se resda ne bo obrnilo, vsaj nekaj let še ne, dokler se obod ne osamosvojijo. Najprej se boš zbližala s sodelavcem, vendar Sele tedaj, ko se bos nehala zanimati zanj - tedaj te bo on poiskal. Ko boš spoznala, da ta moški ni tisto, kar si mislila, da je, boš neboleče prekinila z njim. Zgodilo se bo, da se boS zbližala s svojim prejšnjim fantom, ki še vedno misli nate, izogiba pa se te zato, ker se hoče izogniti b-pljenju, da si mu nedostopna. Od tu naprej je moja stika, čeprav zelo svetla in polna pozitivnosti, zelo nejasna. Se se mi oglasi!
Rak
V Republiki sem opazil vašo rubriko, zato vas prosim za nekaj osnovnih smernic v prihodnosti. Zanima me, kako bo s službo, ali se bom oženil in si ustvaril družino. Bom imel dovoj denarja za normalno življenje?
Benjamin: Kmalu se ti bo ponudila priložnost za zamenjavo službe. Sprva boš nekoliko omahoval, vendar jo boš naposled sprejel. Poleg tega, da se boš preselil, boš v krogu sodelavcev spoznal tudi žensko svojega življenja. Ljubila se bosta in se podpirala v občasnih krizah, ki jih ne bo manjkalo, vendar bosta vse po vrsti pogumno prebrodila in rešila. Denarja za normalno življenje bo vselej dovolj, tu in tam pa si boš lahko privoščil tudi razkošje. Glavna pa je srčna sreča.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
	PREVEC IZPLAČANA DAJATEV	STROK. ZA SLOVARJE	CESKI PISATEU JIRASEK	IZIVRNI KRAK MENAMA	JAP. DRŽAVNIK (HIR0BUMI)	SUDANSKI PREDSEDNIK (JAAFAR)	SASA VEGRI	RUDAR	PREBIVALEC ANTIČNE BEOCIJE	FRANC MEŠKO	PERZIJSKI PISATEU (FARID)	VNAŠANJE TEKSTA V RAČUNALNIK	DIMNIK	ASTAT	AVTOR; BRANKO KOZULIC	PRSNI KOS	STARA POVRŠINSKA MERA	RUSKI FILOZOF (MARK B.)	PLANOTA V SREDNJI BOSNI	GERMANSKI MITOLOŠKI OREL
MAJHEN VRAN Z RDEČIMI NOGAMI															IT. SMUČAR ALBERTO					
															ELIA KAZAN					
FIZIKALNA TEORIJA																				
VODJA OBRATA							STROK. ZA ANATOMIJO							ZRELO OGNJENIKA						
							PRIMOŽ KOZAK							EOLSKI OTOKI						
GRŠKA ČRKA				TINA TURNER	AVSTRIJSKI REŽISER				POLITIK TUPURKOVSKI						ENOVAL. SINT. SKUP.					RIMSKI CESAR
					ARMENSKI EVNUH				KRATKO BODALCE						KRAJ PRI AJDOVŠČINI					
KOS ZA LISTJE								BRKATI OREL				IGRALEC NOLTE					PERJE PRI REPI			
								GLAVNI STEVNIK				SLUŽBENA OBLEKA					HROŠČ NA TRTI			
DROG ZA PLAVLJENJE LESA			HIMALAJSKA KOZA				OBČUTEK OGROŽENOSTI						OMEJEN. UŽIVANJE HRANE					SPELA ROZIN		
			ZEVSOVA ZENA				IT. PLEMIŠKA RODBINA						IZSUŠENA STRUGA					NEMŠKI TEOLOG		
SLOVENSKI ILUSTRATOR (ZVONKO)		.		MESTO V IT. POKR. LACIJ SUMER. BOG. ZEMLJE						ORGAN VIDA	MENIČNO JAMSTVO					POŠKODBA TKIVA				
																IGRALKA RINA				
BOŽJI LES						SAMOSTOJEN NASTOP					NOČNI LOKAL				KEM. ELEMENT hi					
						SOGLIN SAMOGLASNIK					VANJA RADAU5									
															SKOPJE					
LUKAV JUŽNI BRETANUI								ENAKA RAZDAUA MED DVEMA TOČKAMA												
MESTO NA JAPONSKEM				FRANCOSKI PISATEU (EUGENE)				BIVŠA JUGOSLOVANSKA ROKOMET. (MARA!						ZGIBNA GRED						
vDNVj.siaiAxa
'iNaracn
‘IlULI
‘HV0
‘cnos
‘S33TI
VNva
‘IVAV
‘liani
‘HOO
‘as
‘ISOd
‘Hvais
‘avi
‘XV
‘IVN
‘XDIN
■aas
‘xiNisn
“inv
‘TISVA
-ada
‘ISd
‘aaivtc*
■jmoivnv
‘JXONOX3
‘viiaoai vn -isoNAiivaaa ‘VEPiOl ‘VXAVX
vasNiNvaa
:ouabiop°A
Kansas
........BARCELONA_______
Mojstrovine mojsta Gaudfja
Nenavadnost ki vedno znova navdušuje
Vratarski paviljon
Gaudt y Cornet Anto-Di° je bil eden največjih šPanskih arhitektov. Na-ydihoval se je pri gotiki ustvaril svojstvene, drzne in nove forme.
Največ njegovih mojstrovin je v Barceloni, jdtše, ki jih je gradil, so dne prodane zavaroval-nicam in različnim dru-Zbam (ena od njih je bila uenimo prodana neki letalski družbi za 120 mi-‘jijonov dolarjev!). Hiše S° ozaljšane z zmaji, pus-trurni maskami, nenavadnimi balkoni, pročelja s° iz nenavadnih ka-drnov in keramike.
Gandi je zaslovel s S^aso barato« - poceni nišo. Naredil jo je iz ope-in keramike, vendar dju naročnik ni bil prav dič hvaležen.
Ena najbol samosvojih niš je Kasa Gauderh šes-tnadstropna stavba z apartmaji po 270 kvadra-
tnih metrov, stene v njih pa se lahko poljubno premikajo. Streha je tako čudnih oblik in okrašena s tako ekstravagantnimi kipi, da menda na njej še nikoli ni sedel noben ptič.
Grof Eusebio Guell, ki je bil tudi Gandijev mecen, mu je naročil izdelavo velikega parka s petimi hišami. Gandijeva domišljija je pri tem projektu dobila krila, tako da je park resnično nekaj posebnega. V njem je množica mostov, zidov in arkad, ki so zgrajeni iz kamenja po posebnem sistemu (kot narobe obrnjena nogavica). Vse je votlo, vendar tako trdno, da bi lahko kljubovalo tudi najmočnejšim potresom. Niti s sodobnimi računalniki strokovnjaki ne morejo ugotoviti, kako je Gaudi izračunal statiko. Park je
od leta 1984 pod zaščito Unesca.
Gaudijeva največja mojstrovina je pravgoto-vo Sagrada familia. To je prečudovita katedrala, ki jo vsako leto obišče na milj one turistov in obiskovalcev Barcelone. Gaudi jo je žal pustil nedokončano. Leta 1926 ga je povozila kočija, zapustil pa je samo skice, načrtov pa nobenih. Leta 1888, ko so jo začeli graditi, je bila najvišja stavba v mestu visoka 30 metrov, Gaudi pa je naredil kar 176 metrov visoke stolpe! Sagradi Familii je Gaudi posvetil vse svoje življenje. Svetišče meri 110 metrov v v širino in 45 v višino, ima tri strani (Rojstvo, Trpljenje, Vstajenje), od katerih vsaka nosi štiri stolpe - skupno torej dvanajst stolpov, ki so posvečeni apostolom.
V nebo se pnejo štirje
^orcelona in Sagrada familia
176 metrov visoki zvoniki (po eden za vsakega evangelista) in dve kupoli, posvečeni Devici Mariji in Jezusu Kristusu. Gaudijeva vizija je v tem silnem podvigu vključevala vesoljne krščanske simbole, teološke resnice in biografske podatke o Kristusu. Katedrala 20. stoletja, kot jo imenujejo, ima gotski bazikalni tloris v obliki križa s petimi cerkvenimi ladjami, povezanimi s prečno ladjo. Predstavljala naj bi srečanje med nebom in zemljo, med Bogom in Človeštvom.
Po njegovi smrti so dela obstala, pozneje pa je prišel na oblast Franco in še bolj zatrl gospodarstvo in kulturo. Gaudije-vi nasledniki so že leta 1952 poskušali nadaljevati delo in so ga tudi začeli na zahodnem delu (Trpljenje), končano pa je bilo šele leta 1976 po prihodu nove oblasti.
Težave so bile predvsem z načrti in risbami, saj je večina Gaudijevih skic pogorela v požaru ob koncu državljanske vojne. Deset let so se v parlamentu pregovarjali, kako bi mojstrovino dokončali. Celotno katedralo (katere zidovi in stolpi so brez izjeme votli!) oblagajo s keramiko. Optimisti menijo, da bo delo končano leta 2300. Tovrstno keramiko izdeluje samo ena tovarna v Kataloniji. Naredijo ploščo, ki jo razbijejo in nato znova sestavijo v mozaik.
Dokončana ali ne, je Sagrada familia ena najlepših človeških stvaritev.
Ivanka Korošec
BOLGARIJA
Tisočletna zgodovina Rilskega samostana <8,
Dolga stoletja je bil Ril-ški samostan pomembna uterarna šola. Tu so delo-Vali številni odlični in znani prosvetljenci, a tu-mnogi anonimni roko-Pjsci, slikarji, ki so rokopise krasili, knjigovezi in 'jrugi. ki jim gre zahvala, 'm je ta biblioteka danes ,ena najbogatejših na Balkanu.
Literarno delovanje trnja po vsej verjetnosti že od prvih dni po ustanovitvi samostana, čeprav se, žal, iz tistih časov ni nič °nranilo. Najstarejše ohranjeno gradivo so življenjepisi rilskih svetni-.V’ ki - čeprav so ohranjeni le njihovi kasnejši Prepisi - pričajo, da so bi-1 Učenci svetega Ivana mlskega dobro izobraženi judje, poznavalci Svete-
ga pisma in bizantinske literature.
Med 11. in 14. stoletjem so se rokopisi v knjižnici močno namnožili. Iz 11. stoletja izvirajo listi v glagolici, starobolgarski pisavi, ki sta jo sprva uporabljala Ciril in Metod. Petdeset let kasneje je večina slovanskih narodov privzela nekoliko spremnjeno pisavo - cirilico - ki je, le malenkostno spremnjena, še danes v rabi. Iz 12. oziroma 13. stoletja sta ohranjena dva evangelija, pisana na pergament. Veliko število rokopisov iz 14. stoletja dokazuje tesne zveze med samostanom in prestolnico drugega bolgarskega cesarstva.
V obdobju med 15. in 18. stoletjem je v samo-
stanu delovala grafična šola, ki se je ukvarjala s tiskanjem himnusov in liturgij za bogoslužno rabo. Na ta način je bila gonilna sila pri razvoju bolgarske poezije, ki v času turške nadvlade ni imela druge možnosti, niti ni imela stikov z drugimi krščanski okolji v Evropi.
Literarna šola, ki je delovala v samostanu med turško okupacijo, je delovala v več smereh. Predvsem so prepisovali liturgične knjige, pretežno tiste, ki so vsebovale himne in žitja sv. Ivana Rilskega. Potem so bili v samostanu tudi taki, ki so se posvetili zgodovinski stroki in prepisovali srednjeveške razprave. Tretja skupina je zbirala in prepisovala bolgarske pri-
dige. Med pridigami so najzanimivejše pridige Jo-sifa Bradatega, ki je deloval v samostanu sredi 18. stoletja. Tisti čas so tukaj prepisali tudi »Slavo-bol-garsko zgodovino«, ki je bila pravzaprav manifest bolgarskega preporoda, delo menica Paisija Hi-landarskega.
Bolgarski preporod je spremenil Rilski samostan v prvovrsten izobraževalni in kulturni center vsega bolgarskega naroda. Samostanska šola je postala kovačnica nacionalnih voditeljev. Številne opombe ob robu knjig pričajo, da so vsakomur dostopno knjižnico mnogi s pridom in pogosto uporabljali.
Postala je prava ljudska biblioteka, zgled
Srčna obolenja in prehrambene navade
Na letošnjem kongresu Evropskega združenja kardiologov je bilo največkrat postavljeno vprašanje, zakaj je srčnih obolenj v severni Evropi mnogo več kot v južni. Po mnenju dr. Michela de Lorgerila s francoskega narodnega inštituta za raziskave na področju medicine je več razlogov za neusklajenost števila obolenj. Najpomembnejši razlog naj bi bile različne prehrambene navade, predvsem različne maščobe, ki jih uživamo.
Na jedilniku Evropejcev je povprečno 35 do 40 odstotkov različnih vrst maščob. Finci povprečno pojedo 15 kilogramov margarine in le 0, 04 kilograma olivnega olja, medtem ko pojedo Italijani kar 11, 9 kilogramov olivnega olja in le 0, 4 kilograma margarine. Razmerje med margarino in oljem je v omenjenih državah ravno obratno, vendar je na Finskem skoraj štirikrat več srčnih obolenj kot v Italiji.
Ko so v šestedesetih letih označili maslo za glavnega krivca za povečanje holesterola v krvi, s tem pa tudi za srčna obolenja, se je v evropskih državah močno povečala poraba margarine. Nedavne raziskave v ZDA so pokazale, da velika količina nenasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebuje margarina, utegne povzročiti porast holesterola v krvi. Rezultat te raziskave dokazuje, da je med največjimi potrošni-
ki margarine: Belgijo, Finsko, Norveško in Švedsko, prisotno tudi največje število srčnih obolenj v Evropi.
Dr. de Lorgeril je v raziskavi med srčnimi bolniki proučeval odvisnost med količino zaužitih nenasičenih maščob in tveganjem srčnega obolenja. Rezultati njegove raziskave niso pokazali močne povezave med spremenljivkama, vendar De Lorgeril meni, da bi morali to raziskavo narediti na večjem in naključno izbranem vzorcu populacije. Za točne rezultate raziskave bi potrebovali dve skupini ljudi; eno, ki zaužije veliko količino nenasičenih maščob in drugo, ki jih zaužije zelo malo, vendar to, po mnenju francoskega zdravnika, z vidika medicine ne bi bilo moralno.
Dolgoročne posledice uživanja nenasičenih maščob naj bi postile posledice tudi na kasnejših generacijah. Dr. Gerald Horstra z nizozemske univerze Lim-burg je predstavil domnevo, da imajo novorojenčki mater, ki uživajo veliko količino nenasičenih maščob, nizko porodno težo, kar naj bi močno vplivalo na razvoj srčnih obolenj. To še ni povsem dokazano, vendar pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) - na podlagi nedavnih študij - ljudjem odsvetuje pretirano uživanje nenasičenih ma-
ščob. Tako menijo tudi proizvajalke margarine. Podjetje Van den Bergh, ki proizvaja znano margarino Flora, se je odločilo za zmanjšanje količine nenasičenih maščobnih kislin v svojih izdelkih. Podjetja v boju za kupce poskušajo najti nove načine proizvodnje margarine, ki naj bi vsebovala manj zdravju škodljivih nenasičenih maščobnih kislin.
Olju navadno dodajo hidrogen, ki omogoči strjevanje, povzroča pa nastajanje maščobnih kislin. Olju lahko namesto hidrogena dodajo tudi nasičene maščobe (palmovo olje), ki povzročijo nasičenje snovi. Visoko nasičene maščobe utegnejo v različnih prehrambenih izdelkih povzročiti zastrupitve, če jih uživamo v velikih količinah. Ker hitro oksidirajo, se nabirajo v človekovem telesu in tako spodbujajo nastajanje prostih radikalov, Iti spreminjajo strukturo celične membrane, kar naj bi olajšalo nastanek rakastih celic.
Vprašanje je, katero vrsto maščob sploh še smemo uživati, ne da bi se nenehno obremenjevali z možnostjo številnih obolenj. Dr. de Lorgeril svetuje olivno olje, ki ne vsebujeta nasičenih maščob. Priporoča tudi večjo količino vitaminov C in E ter betakarotenov, ki so v v sadju in zelenjavi ter preprečujejo posledice radikalov, denimo nastajanje rakastih celic.
Miniatura iz Sueškega evangelija
vsem kasnejšim javnim knjižnicam, ki so zrasle kot sad preporoda.
Celotni rokopisni zaklad knjižnice sestoji iz
slovanskih in grških spomenikov od 11. do sredine 19. stoletja. Razen literarnega, imajo ti spomeniki tudi velik ume-
tniški pomen. Večinoma so opremljeni z orna-mentalno-dekorativnim okrasjem.
[Se nadaljuje)
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 11. oktobra 1995
SREDIŠČE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE -----..
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
mm
Izmerjene včeraj i o b 7 in 13 url.
rDOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.12 in zašlo ob 17.24. Dan bo dolg 11 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 19.01 in zašla ob 8.57.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.03 najnizje -27 cm, ob 10.06 najvišje 47 cm, ob 16.45 najnižje -49 cm, ob 23.01 najvišje 26 cm.
lutri: ob 4.25 najnižje -20 cm, ob 11.26 najvišje 42 cm, ob 17.13 najnižje -45 cm, ob 23.36 najvišje 20 cm.
S-..
	TEMPERATURE MORJA IN REK				
	Trst	L 19,8	Mura	°C 14,5	
	Portorož	19,5	Sava (Radovljica)	10,4	
	Poreč	19,0	Sora	12,7	
	Rovinj	20,0	Ljubljanica	13,3	
	Malinska	21,0	SoCa (Solkan)	12,3	
	Hvar	22,0	Iška	10,9	
	Dubrovnik	21,0	Gradascica	11,4	
	v				
				n	
	"temperature vgoiEH		BI0PR0GN0ZA	'		
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
NE 4 do 10 vozlov
popoldne:
NW 6 do 12 vozlov
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
“C
21
18
14
12
8
6
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden.
V0X POPULI
Zima rada z repom bije, Ce dolgo toplo sonce sije.
® & &
Tudi zlata krona dol tisci.
*0«-^ (^$3*
O VIDEM 13/24
TRŽIČ 10/21
„...... CEUE
O 1.1 /22
a-s'
---,	ZAGREB 13/22
N. MESTO	O
11/21 „	C
V Sloveniji: V Četrtek se bo nadaljevalo lepo jesensko vreme.
Obeti: Tudi v petek še ne bo spremembe vremena.
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE
Zmagoslaven nastop popka in zaton oblin
MILANO - Lahkotno, zabrisano, nakazano - italijanska visoka ženska moda se odločno odpoveduje ostrinam predrznosti in se zavestno opredeljuje za skladnosti elegance. Milanske modne revije za naslednjo spomladansko-poletno sezono, ki se dejansko že iztekajo, so jasno nakazale trenutno usmeritev italijanskih modnih oblikovalcev, ki ob poudarjanju posamičnih stilističnih posebnosti ubirajo zmernejša pota. Tako so se vsi odločili za zaton bohotnega oprsja, ki je bilo še do nedavnega v ospredju njihovega (profesionalnega) zanimanja. Že v naslednjem poletju bodo oprsja povsem iz mode, takorekoč v napoto, ker bodo kvarila lep videz rahlo padajočih svilenih H Kratkim hlačam sodi dolg suknjič, za prihodnje leto oblekic. Ce so modni moj-zapoveduje Prada. (Telefoto: AP)	stri odpisali prsi, pa so se
Zaročenka Hugha Granta ne bo šla v samostan
MILANO - Elizabeth Hurley, zaročenka britanskega filmskega igralca Hugha Granta, ki se je v Los Angelesu spečal z neko prostitutko, je na milanski modni reviji zanikala, da bo šla za nuno. (Telefoto AP)
prav tako složno opredeh-h za poveličevanje popka: v poletnih modelih vitke manekenke radodarno razkazujejo ploske trebuhe, medtem ko so prsi pokrite, če že ne povite.
Tem smernicam sledi tudi slog slovitega Versa-ceja, ki se je namesto izzivalnosti odločil za ironijo. Njegova dekletca bodo poleti oblekla kratka lahkotno »plešoča« krilca ali pa hlačke. Vitek pas in popek na ploskem trebuhu bosta lepo prišla do izraza zaradi tesnih dolgi-h hlač. Zvečer pa bosta dekle in gospa oblekli strogo krojene ravne črne obleke ali pa svilene obleke kroja chemisier.
Med prikazanimi so nekoliko izstopali modeli hiše Moschino. Modni ustvarjalci, ki so po Mosc-hinovi smrti prevzeli podjetje, so se spet želeli pokloniti veliki inovativnosti mojstra in v nekoliko spremenjeni obliki predstavili stare Moschinove modele, ki so tedaj dvignili veliko prahu, na primer krilo, »posuto« s kondomi.
Strogi, čmo-beli so modeli Jil Sander, medtem ko so obleke Lame Biagi-otti nežno cvetlične, kar je značilno za njen poseben slog. Značilnost tokratnih milanskih modnih revij so tudi velike zamude, povsem upravičena pa je bila zamuda hiše Prada, ki so ji so groziti s podtaknjeno bombo.