192
                                         Želod in buča
'teioeticjeMal v sencipod košatini hrastom in je premišljeval Mčevino, ki je rastla zraven njega ob plotu. Kar začue z glavo odkimovati, rekoč : ,,A.j, aj! to mi vendar ne grž v glavo, da nna slaba in inajhna biičevina tako
velikintežek sad rodi, a ta močen in visoki hrast pa tako ma-lovreden sa-dek. Ko bi Ml jaz svet ustvaril, bil bi'to gotovo drugače na-redil. Hrast bi moral ro-ditivelikein pocentutež-ke buče, a btičevinasa-me   drobne
želodke. To bi bila kra-sotain vese-]je pogleda-ti!"
Komaj je to izrekel, potegne ve-ter in odter-ga želod z hrasta. Pade mu ravno na l bos ter ga tako čverk-m, dasemu mahoma kri poeedi. ,,Joj sigameni!"
"zavpije prestrašeni kmetič,  ,,zdaj sem pa prav govko po nosu dobil za svojo modrost. Ako bi bil ta želod buča, gotovo bi mi bila glavo razbila."
Vse modro stori, Kar Bog naredi.