Dopisi.
V Buda-Peštu 15. svečana. V. B. — Velike priprave se delajo na poslavljenje dneva, kadar bode ogersko ministerstvo po dunajski vladi oklicano , in to se ima, kakor pravijo, jutri zgoditi. Sploh je tukaj tudi govorica, da je političnim, sodniškim in vsem drugim deželnim gosposkam ukazano, naj bodo pripravljene, da se uradna opravila brez opovere morejo ogerskim ministrom izročiti. — Iz tega vidite, da je Magjarom obveljalo, dunajsko vlado popolnoma nadvladati; oni niso v nobeni reči ne piČice odjenjali, in dunajska vlada jim vse dovoluje, kar koli zahtevajo. Magjari so kaj čudni svetniki; o političnih zadevah druzih držav imajo vedno ^liberalizem" na jeziku, o političnih pravicah avstrijskih Slovanov in Rumunov pa neČejo nič slišati 9 Še tega ne trpe, da bi Slovani in Rumuni o prospeš-nosti dvalizma za avstrijsko državo svoje misli v državnem zboru na Dunaji izrekli! — Ne vem, ali je še kteri Košutovih ministrov v prognanstvu ali ne, ker Klauzal, Pulskv, Horvat so se že domii vrnili. — Kaj bode iz vsega tega, sam Bog ve. Bati se i'e zelo, da to, kar se danes sprava imenuje, utegne iti kvas razpora.
Iz Celovca. — V deželnem zboru sedijo: 2 grofa, 2 barona, 4 župani, 4 advokati in notarji, 3 cesarski uradniki, 5 privatnih uradnikov, 9 fabrikantov, 9 posestnikov, 5 trgovcev, 1 apotekar, 1 lutrišk fajmošter pa 1 inženir — od konca do kraja vsi Nemci; tedaj je 120.000 koroških Slovencev brez zastopnika! Pa kaj hočejo Slovenci zastopnikov imeti — kriče nem-škutarski zastavniki — naj so zadovoljni, da plačujejo davke!
Iz Gradca 17. febr. r. — Ravnokar so došli iz juga prihodnji brambovci štajarskih Slovencev, naši poslanci. Sprejelo jih je na kolodvoru mnogo tukaj biva-jočih bratov s srčnim klicom in pozdravom: Živili! Veselje navdajalo nam je srca, vidi vsi namesti poprejšnjih dveh zvestih zastopnikov narodnih pravic, jih zdaj Štirikrat več. Kaj bodo zdaj rekli nasprotniki, ki so imenovali poprej Hermana in Razlaga — „sanjača", in „usurpatorja" , kterih misli narod ne trdi? Bodo li zdaj spolnili naše pravične tirjatve ? Upanja imamo malo. — Žalostne novice nam dohajajo iz slovenskega Stajarskega zastran volitev v okrajna zastopništva. Skoraj povsod so nesrečne, in že kričijo sovražniki našega naroda: „Glejte glejte, v koga vaši kmetje stavijo veČe zaupanje!" Zares se pri teh volitvah kaže jasno, na koga se opira pri Slovencih ona četa, ki vkljub ravnopravnosti hoče narod držati v gospodstvu nemštva. Menim župane,   kteri par besedi lomijo nemški,   pa
se zato dajo voditi od kulturonoscev za nos. Da bi pač naše srenje spoznale, da še nikakor ni dober župan, kdor zna kaj nemški, ampak le ta je, kdor je prebrisane glave in poštenega srca, bodi si tudi trd Slovenec. Gosposka se ustavno mora ravnati po kmetovem jeziku, pa ne kmetje po gosposkinem. — Beseda s plesom, ktero je 13. t. m. napravila tukaj slovenska mladež, bila je prav lepa in vesela, mnogo se je je udeleževalo posebno mladega sveta obojega spola.
Dostavek. Sliši se, da naš zbor namerava ovreči volitve dr. Dominkuš-a in Vošnjak-a. Ako se to zgodi, rojaki, saj veste svojo dolžnost: enoglasno izvolite pri novivvolitvi sopet Dominkuša in Vošnjaka!
Iz Stajarskega. — Trg Mozirje na Štajarskem je za častnega tržana izvolil Alojzija Pesariča, n to prav zarad njegovega govora, s kterim se je meščanom in tržanom priporočal za deželnega poslanca. To bodi vrlemu narodnjaku častno zadovoljstvo za neolikano vedenje celjskih protivnikov 28. januarja.
Iz Istre 14. sveč. — O dveh dopisih iz Istre v 6. listu letošnjih „Novic" imam nekaj opaziti: K dopisu iz Materije o „zadovoljnosti" dopisnikovi in sreči naroda, da mu je v pomanjkanji sposobnega narodnjaka sopet tujec zastopnik v porečkem zboru, molčim, ker sem prepričan, daje zado volj nost le satirična, — al zavoljo šol sledeče opazim: Istina je, da gosp. c. k. namestnik tržaški marljivo za šolo skrbi in da postopa v tem obziru po visoki odloki c. kr. ministerstva, po kteri se kolikor mogoče šole s civilnimi učitelji namestiti imajo.    V  ta dokaz   vam   dam   en   sam izgled  te
vrste šole na znanje: V B.....je bila že več let šola
kaplanu izročena,   in  ta je   za   svoj   trud leto in dan 60 gold. od cerkve dobival.    Kjer je pa nastalo v naši škoiii pomanjkanje duhovnov, in tudi tukaj ni bilo kaplana, je c. kr. ministerstvo za civilnega učitelja odredilo iz šolskega zavoda 105 gld. 50 kr.; 94 gld. 50 kr. je pa ukazala prečastita škofija iz  cerkvene   peneznice plačati, tako, da ima skupaj 200 gold. na leto.   Od občine ima nekaj malega za stanovanje,   drva  in  pavšal prejemati; al za te dohodke se mora močno priklanjati starešinom.   —   Na tako plačo bil je leta 1855. poslan mlad učitelj; al ker je težko izhajal in marsikrat lačen bil, zato si je koj preč pomagal, in res je le 7 mesecev in 20  dni ondi šolo val.    Kdo ima  sedaj prevzeti šolo? Plovan  (fajmošter)  je  bil  za to  naprošen.    Ta kakor izkušen večleten  učitelj se je   vrlo   obnašal   in   od 25. novembra 1865. do 31. decembra 1866. šolo oskrboval. — No  sopet pride   mlad  učitelj   F. G.,   na  videz   izobražen mladeneč;   al narodovega jezika ne zna,  pla-čica mu je premala, ljudstvo ž njim ni zadovoljno, on žalosten,   in komaj komaj čaka,   da  bi bil rešen tega mesta — sam izpove,   da je samo zavoljo vojaščine to službico nastopil — nikakor ne more tukaj ne pol leta šolvati.   Kaj pa po tem? Sopet plovana v šolstvo vpre-žejo — dokler spet  kak revček pred vojaštvom tukaj zavetja ne išče itd. — Kako tedaj tako osnovana šola napredovati more, lahko vsakdo razume.    In kdo bode kmetu zameril,   ako   svojega   otroka   ne  pošlje  v šolo (zmutnje) vremena gubit?  —   Drugi dopis iz Kastva je marsikoga močno razveselil.    Iz  srca čestitam vrlim Kastavcem zavoljo napredka.    Naj bi nova  čitalnica blagovolila razglasiti svoj program in zabave (veselice), da se tudi daljni sosedje Liburnije pridruže, in se kad-kad narodsko razveseleč okrepi duh slovanski!  Kar pa se tiče dopisov c. k. uradnije okrajne v narodovem jeziku ,   nismo tukaj  tako srečni kakor Kastavci,  barem meni slovansko   pisečemu se  ne odgovori ne privatno ne službeno v narodnem jeziku.
Iz Materije na Primorskem 17. sveč. •-- Ker je dopisnika  v  5. listu očitno vodilo posebno prijateljstvo
63
64
do prejšnjega gosp. nadžupana, ne bo mi za zelo vzel, ako jez v imenu več odbornikov isto storim za sedanjega gosp. Ga š p ar Kastelca. Saj ni na svetu nikjer, da bi ne moglo več mož za župane pripravnih biti. Že to, da novi gosp. nadžupan je bil z vsemi glasovi zoper enega izvoljen, priča očitno, da je sposoben za svoje mesto. Da ni častilakomen, kakor mu dopis v 5. listu očita, kazal je njegov lepi govor po volitvi. Rekel je, da čuti važno nalogo, ki jo prevzame se župovanjem; al zanaša se na prizanesljivost svojih odbornikov in svetovalcev, da bojo z novincem potrpeli, saj le „Eden" je,  ki more vsem vstreči.    Resne volje,
{»omagati svoji občini, nikoli mi ne bode manjkalo. — n da te besede niso le prazne besede, pokazal je vrli nadžupan kmali s tem, da je na svoje stroške za vsa-cega župana, ki spada pod njegovo nadžupanijo, naročil po en iztis „Novica, ker iz poduka dandanes izvira najbolj pomoč kmetom, za te pa skrbijo ,,Novice" od nekdaj. — Tudi je dopisnikov strah v 5. listu le prazen strah, da bode občina zdaj več stroškov imela, češ, da novi župan si bo vdinjal plačanega tajnika. Gosp. dopisnik nam lahko verjame, da tako priklado občini naložiti, se domoljubnemu gosp. Kastelcu še sanjalo ni. To smo na čast novemu nadžupanu našemu primorani bili  očitno   odgovoriti  na   očitni   govor   v 5.
listu „Novic."
Eden v imenu več odbornikov.
Iz Idrije 18. sveč. — Naša čitalnica bo 26. dne t. m. zvečer svoj začetek slovesno obhajala. Prijatlom mile naše domovine, ako se te veselice udeležiti hočejo, zaklicali bomo iz srca: Dobro došli!
Novomesto 15. sveč. — Naša narodna čitalnica je pred kratkim prosila P. Ladislava, da bi čitalnične ude slovenščino učil kakor prejšnji čas gosp. Lesar v Ljubljani. Bila ga je volja to storiti in sicer brez plače, ako mu gospod provincijal to dovoli. Al ta mu ni dovolil boje se menda gospodov, ki se zdaj tužno po-prašujejo: „Quis contra torrentem?" Kratkovidnost mi-lujemo, -- radujemo se pa misle, da bodo še vnukov vnuki slavili domoljubnega jezikoslovca P. Ladislava, ko se že nihče spominjal ne bode ljudi, ki ne spoznavajo potrebe, da se po vseh dobrih prilikah razširja potrebni nauk maternega jezika.
Iz Borovnice 13. sveč.*) — Včeraj popoldan, po naši uri pet minut po eni uri, je bil v naši okolici potres. Ako se ne motim, zibala se je zemlja od juga proti severu, prvikrat kake 4 sekunde; 14 minut kasneje kake 2 sekunde, o pol dveh sopet hudo kake 3 sekunde, in 7 minut čez dve je pa butnilo kvišku kakor da bi skorjo zemlje hotelo dvigniti. Med drugim in tretjim potresom so čutili drugi še dva mala. (Tudi v Ljubljani je bil takrat potres.   Vred.)
Iz Ljubljane. (Kranjski pridelki v pariški razstavi.) Kmetijska naša družba je v saboto kupčij ski zbornici izročila to, kar je namenila za razstavo v Pariz. Odbor družbeni je potrdil nasvet dr. Blei-weisa, naj družba v veliko to razstavo le kaj posebnega, to je, kaj tacega pošlje, česar nima vsaka dežela, in to so pridelki močvirnega sveta ljubljanskega mahii (morasta). Gospod dr. Orel in gosp. Pod-krajšek sta prevzela skrb, da sta nabrala vse (žita, trave, korenstvo itd.), kar se prideluje na mahu. Res, kaj lepa zbirka je, ki jo je po predpisu centralnega razstavnega odbora g. Brus prav marljivo razvrstil v 24 tružicah, v 25. tružico pa djal šoto, ki dela svet močviren. Dodal se je tej zbirki Podkrajšekov zgodovinski popis obdelovanja ljubljanskega močvirja, ki ob-
*) Drugi dopis porabimo ua drugo stran,   ker nam kažete ,   da je gotovo tako.                                                               Vred.
sega 40.000 oralov sveta, in ktero se je 1. 1829. pričelo. Gosp. Podkrajšek, ki je iz prvega pričetka na strani stal za obdelovanje močvirja ljubljanskega na veke ne-pozabijivega župana gosp. Hradeckega, in se še danes z očetovsko skrbjo žrtvuje napredku tega obdelovanja, je na drobno popisal vse, kar se je od leta 1829. noter do konca 1866. leta za osušenje močvirnega sveta godilo na mahu, čegar pridelki v 33 letih se morejo ceniti na 2 milijona 656.694 gold. Se ve, da stroški, iz kterih so zrastli toliko vredni pridelki, so bili tudi sila veliki, kakor je bil sila velik trud posamnih gospodarjev, da so nekdaj nerodovitni zemlji, ktere oral leta 1826. seje prodajal po 20 kraje, izvili sedanjo rodovitnost. Mislimo tedaj , da vse to je bila vredno, da se je poslalo v parižko razstavo, da svet vidi, kaj zmore um in marljivost slovenskega naroda, kterega tuji omikonosci tako radi svetu razglašajo za neumneža.
—  Za deželo našo zel6 važno novico so nam prinesli gospodje dr. Toman, dr. Costa in dr. Klun, ki so ob priliki slovanskega shoda na Dunaji bili, kot odborniki za železnico ljubljansko-belaško, pri gospodu ministru kupčijstva. Rekel jim je, da priznava veliko* važnost železnice iz JBelaka v Ljubljano, in da se bode prva med novimi železnicami delati začela; že to spomlad se prične snovati pot (trasirati) na državne stroške.
—   (Nova vredba [cesarskih sodnij na Kranjskem.^ Kakor smo zadnjič povedali, bodo sodniške gosposke po vsem našem cesarstvu popolnoma ločene od okrajnih (kantonskih) gosposk. Zdaj že tudi vemo, k o-liko bode sodniških gosposk na Kranjskem in kje da bodo. Cesarski ukaz od 12. dne t. m. veleva, da ima biti 26 sodniških gosposk, in sicer: 1) v Kranjski gori, 2) v Radolici, 3) v Tržiču, 4) v Loki, 5) v Kranj i, 6) v Kamniku, 7) na Brdu, 8) v Litii, 9) v ldrii, 10) v Vipavi, 11) v Bistrici, 12) v Ložu, 13) v velikih Laščah, 14) v Ribnici, 15) v Koče v j i, 16) v Žužemberku, 17) v Trebnem, 18) v Ratečah, 19) v Mokronogu, 20) v Metliki, 21);v Crnomlji, 22) na Vrhniki; — vse te sodnije bojo za vse te kraje, za ktere so do-zdaj bile; 23) v Postojni za postonjski in senožeški okraj in za občine Strmica in Studeno; 24) na Krškem za krški in kostanjeviški okraj, 25) v Planini za planinski okraj brez občin Strmica in Studeno in 26) v Višnji gori. Mestna delegirana sodnija v Ljubljani in sodnija v Novomestu ostanete. Pri vsaki sodnii je en sodnik glavar, kteremu so dodani adjunkti, ak-tvari in kancelisti z dninarji in služabniki, kolikor jih je treba; če je treba, se dado sodnii tudi voditelji gruntnih (zemljiščinih) bukev. — 10. dan sušca začnejo nove sodnije svoje delovanje. Minister pravosodja je-izmed dozdanjih okrajnih predstojnikov, ki niso obdržali svoje prejšnje službe, sledeče izvolil za okrajne sodnike: Fr. Omahen-a za Trebno, Jur. Levic-ni k a za Loko, Jož. Logarja za Litijo, Jan. Rotha za Brdo, Jan. Lappeina za Mokronog, Jan. Logarja za Črnomelj, Val. Susteršiča za Ribnico, Jož. Ver-dovca za Lož, Vina Jevnikarja za Postojno, Fr. Schullerja za Metliko, Jan. Elsnerja za Kamnik, Lud. Semena za Višnjo goro, Jan. Koširja za Kočevje in Jož. Paeuerja za Idrijo. — 12 sodnikov ni še imenovanih.
— V pondeljek se je na povratku iz Italije v Ljubljani mudil slavni poslanec hrvaškega deželnega zbora gosp. Mraz o vič. Prinesel nam je pozdrav od preuzvišenega biškupa Strosmajerja, ki še kakih 14 dni ostane v Rimu. — Kje da biva nekdanji vrednik izvrstnega  „Ost und West-a",   nismo  vedeli;   zdaj   smo
65
slišali, da je v Fiorenci pri ministerstvu vnanjih oprav v dobri službi.
Iz Ljubljane. — Zopet je domovina naša zgubila vernega sina, ki ji je bil z dušo in telesom udan: gospoda Jožefa Pleiweis-a, po deželi spoštovanega trgovca, načelnika ljubljanskega društva za podporo bolnih trgovskih pomočnikov, mestnega odbornika, odbornika kupčijske zbornice in družbenika vseh domačih društev, kterim je bil vseskozi djansk podpornik. Po šestletni bolehnosti je 13. dne t. m. naglega mrtvuda v miru Gospodovem zaspal, še le  52 let star.
Bodi žemljica lahka poštenemu možu, iskrenemu domoljubu!
Vrednik „Novic", brat rajncega, dostavlja tem žalostnemu naznanilu še posebno v imenu pretužne vdove njegove in hčerke in sinka njegovega presrčno zahvalo vsem, ki so 15. dne t. m. pogreb prelj ubij enega in ne-pozabljivega očeta s sprevodom svojim v tolikem številu počastili, kakor tudi gospodom društva „sokola" in ,,čitalnice", ki so truplo rajnega nesli na pokopališče, sprevodu svetili in nadgrobnico  peli.
— (Iz letnega poročila ljublj. društva za pomoč bolnikom in oskrbljenje onemoglih) povzamemo sledeče vrstice s to opombo, da se društveni račun in spisek premoženja nahaja v današnjem „Oglasniku". Konec 1. 1865. — se piše v sporočilu — se je zbralo več spoštovanih mož našega mesta, da bi pomagali uboštvu, ki ga napravlja bolezen in smrt v družinah bolj nizkega obrt-nijskega in delavniškega stanu. Da bi spolnovali to nalogo, zato se je v Ljubljani 1. januarja 1. 1866. z dovoljenjem slavne c. k. dež. vlade 21. okt. 1. 1865. s št. 2363 vstanovilo društvo v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje onemoglih. Ker je v to društvo v letu 1866. stopil 301 ud, zato je bilo društvo letos zmožno, da je 23 udov zdatno podpiralo z 250 gld. pri bolezni in eni smrti, tako, da je pri malem vplačilu z 10 kr. na teden 2 gld., in ko je en ud umrl, so njegovi rodovinci dobili 15 gld. povračila, kar kaže, kako je vsakem družinskemu očetu z malimi darovi mogoče braniti se v sili, in kako bo po drugi strani tudi društvo, ako ga bodo lepo djansko podpirali udje, zmožno, da bo svojo dobrodelno nalogo najboljše izvrševalo. Pri spolnovanji teh dolžnosti si je pa društvo pri vseh velikih težavah, s kterimi se mora vsako novo vstanovljeno društvo prva leta boriti, vendar toliko zmoglo, da si je pridobilo vstanovnega kapitala, kakoršnega se je komaj pričakovalo, t. j. 1413 gold. 68 kr., kakor kaže spisek društvenega premoženja. . Ako bode društvo dobivalo kakor do sedaj tudi vpri-hodnje toliko zdatne podpore in če se ga bo vdeleže-valo toliko udov, skoro je gotovo, da se bode dosedanja podpora z 2 gold. na teden po moči zviševala, pa tudi da se bode preskrbovalo, da bodo udje zastonj imeli zdravniško pomoč, da bodo brez plače dobivali zdravila. Izreči se mora pa tudi srčna hvala ne le samo tistim udom, kteri v bolezni niso tirjali svoje pravice, da bi jih bilo društvo podpiralo in so tako dobrotniki tega društva, ampak hvala bodi tudi tem, kteri so z darili pripomogli, da se je vstanovilo to društvo, kteri so gospodje: Franc Resman, Oto Lintschinger, Anton Samassa, Ludvik pl. Rechfeld, Ignaci Szentin-ger, Martin Ivanetic, Jožef pl. Pagliaruzzi, Vil. vit. Fritsch, Ivan Tanšek in Viktor Brus. Enako hvalo naj sprejmejo tudi gospodje: dr. Emil vit. Stockl, dr. Franc Fuks, dr. Adolf Eisl, apotekar Alb. Ram m, unim, ker so ude brez plačila zdravili, temu pa, ker je precej boljši kup dajal zdravila udom. Upa se, da bodo ti dobrotni gospodje tudi za  naprej ,   kakor   do   sedaj
pospeševali to društvo, ktero jih bo še dalje čislalo za svoje dobrotnike. — Za vodja družbi je bil v poslednjem zboru 10. dne t. m. voljen g. Fr. Resman, za namestnika njegovega pa g. dr. A. Schoppl; glavni de-narničar je g. Alb. Samassa, kontrolor g. L. Biirger, zapisnikar g. Oton Linčinger. Družbini denarničarji so za šenklavŠko faro g. A. Miklavčič, za št. Jakobško g." Fr. Debevec, za št. Petersko g. Jan. Novak, za trnovsko g. Jan. Komar, za kapucinarsko predmestje g. Fr. "VVaidhauser, v Gradišču g. Jan. Mauser.
—   V pondeljek je hranilnica imela občni zbor. Razun nekterih druzih manjših daril se je sklenilo, da ubogi v Mihovem in Stopiču dobo 1000 gold. — Volili so se tudi novi udje; potrebno število glasov so dobili le dr. Zupan, dr. vitez Stockl, dr. Pfeffrer, okrajni predstojnik Pajk in mladi Lukman. Da ne pride ^nemirni" narodni kvas med patrijarhalno življenje v hišo na sejmskeui trgu, zato so dr. Etb. Costa, dr. Jan. Blei-weis, trgovec V. C. Zupan, trgovec Ivan Vilhar itd. na cedilu ostali. Direkcija je za to volitev iznajdlanovo bistroumno proceduro; dala je izvoljence ,,trgati", in nobeden narodnih mož se ne more pritožiti, da ga je ona ,,strgala."
—  ,,Južni Sokol" je razposlal te dni svoje 3. letno sporočilo. Neugodnemu času vkljub držalo se je društvo krepko in je vedno spolnovalo svojo nalogo. Udov je imelo konci i866. leta 195; izstopilo je med letom 40 udov, pristopilo 38, umrli so 3. Premoženje društveno znašalo je 604 gld. 39 kr; od lanskilh dohodkov jo ostalo 56 gld. 19 kr. gotovine. Dodan je letos tudi prvikrat — imenik udov. Pri tej priliki naj omenimo, da je načelnik praškega Sokola, dr. Miroslav Tyrs, izdal knjigo z naslovom: Statisticko - historicky pfehled jednot Sokolskych, ktera obsega zgodovino in statistiko vseh sokolskih društev in med njimi se ve da tudi to našega „Južnega Sokola". Priporočamo to lepo in za-nimljivo knjigo vsem prijatlom Sokolovim, posebno pa našim čitalnicam; velja 80 kr. in se dobiva v Ljubljani pri gosp. bukvovezu E. Honu. Naroči se lahko tudi od „odbora južnega Sokola." Kdor jo želi dobiti, naj se oglasi skoraj, ker imamo le malo iztisov še.
—  Te dni je vrednik „Novic" iz severne Amerike dobil nemški časnik „Wahrheitsfreund" od 2. januarja t. L, kteri izhaja v Cincinnati. In kaj neki tako važnega nahajamo v tem listu, ki je dolgo pot po morji in po kopnem hodil, da pride v Ljubljano? Podčrtan smo našli v dopisu iz ,,Oesterreich" sledeči stavek: ,,So rumort z. B. auf dem Krainer Landtag in Laibach Herr Bieiweis, welcher bocksbeinig darauf beharrt, ausschliesslich in slavonischer Sprache zu reden, was beim Umstande, dass die andern Mitglieder meist dieser Sprache gar nicht kundig sind, natiirlich eine ganz un-verminftige Confusion in die gefiihrten Erorterungen bringt. (Auf diesen slavonischen Don Quixote spielte im niederosterreichischen Landtage Herr Schindler an, als er sich gegen die erkiinstelten slavischen „Blei-weisse" ausliess, allerdings zugleich mit Anlehnung an bel, welches in slavischen Zusammensetzungen weiss bedeutet)." — Da si Slovanojedci s tem še ne olajšajo svojega trebuha, da črni svoj žolč v eno mer razlivajo po dunajskih, graških in druzih avstrijskih časnikih, to jim radi verjamemo; al da v kolosalni aboti svoji mislijo, da Amerikance to interesira, kako nam je nemškutarija starodavna popačila celo lastna imena, tega bi ne bili verjeli, ako bi nam ne bil amerikanski „Wahrheits(?)freund" povedal črno na belo. Res, da vsaki dan imamo prilike več pokušati nemško „kulturo" in da čedalje bolj Boga hvalimo, da nas je obvaroval te nesreče.
—  Jutri v četrtek je zopet sokolski shod v Viran-tovi gostilnici. Ker se bodo obravnavale in določevale važne stvari, zato   se odbor nadja,   da se snide veliko
udov.
—  V poslednjem listu smo omenili, da se na Dunaj i snidejo 15. dne t. m. mnogi deželni poslanci iz slovanskih avstrijskih dežel in se pridružijo tudi nekteri iz Tirolov. In tako je bilo. Gospodje dr. Toman, dr. Costa in Luka Svetec, ki so iz Ljubljane šli v t$ zbor, in kterim se je na Dunaji tudi dr. Klun kot dež. poslanec kranjski pridružil, ne morejo nam dosti dopovedati, kako sijajin je bil ta zbor, ki je štel mnogo najveljavnisih gospodov iz visocega plemstva in druzih slavnih mož, ki jih Ceska, Moravija in Galicija med svoje prvake šteje. Bili so namreč v tem posvetu iz Češkega: grof Leon Thun, grof Clarn-Martinic, knez J. Lobkovic, knez Adolf Schwarzenberg; dr. Ladislav Rieger, Skrejšovskv (lastnik „Politike"), dr. Sladkov-sky, profesor Zeithammer, — iz Moravskega: knez Salm, grof E. Belkredi, baron Konigsbrun, dr. Pražak in Brandl, — iz Galicije: grof Ad. Potočki, grof Wodzicki, vitez Graholski, dr. Zvblikievič, dr. Zemial-kovskv, — iz Tirolov: grof Brandis, — iz Kranjskega: dr. Toman, dr. Costa, dr. Klun in L. Svetec,— iz Štajarskega: dr. Dominkuš. — Od 10. ure dopoldne do 4. popoldne je trajalo pomenkovanje, ravno tako temeljito kakor prevdarno, ravno tako lojalno kakor skrbno za veliko družino avstrijsko; v popolni slogi in globoki zavesti solidarnosti slovanske se je raz-šel zbor, z obljubo, da svojih razprav ne obesi na veliki zvonec časnikarski, kakor je to storil zbor nemških centralistov in dvalistov, ki je bil 4 dni pred tudi na Dunaji, pa se je, razkačen med seboj, ločil, ker ni dosegel porazumljenja. Minister Beust je, kakor dr. Kie-gerja in nektere druge, tudi dr. Tomana povabil k sebi v pogovor. Da mu je odkritosrčno razodel, kar zahteva pravica za narod slovenski in v obče blagor Avstrije, ni nam treba še posebno pritrjevati. — Po zboru so gori imenovani deželni poslanci imeli. pogovor tudi s slavnim poslancem srbskim v ogerskem zboru, generalom Stratimirovičem.
66