Sv. Martin pri Vnrbergu. Dne 15. t. m. se je preselil v večnost eden najstarejših mož naše župnije: Franc Škofič, bivši posestnik v Zgornjem Dupleku, oče č. g. kaplana M. Škofiča, v 85. letu svoje starosti. Bil je globokoveren mož, stare krščanske korenine, blagega, mirnega značaja, znan daleč na- okrog zlasti po svoji gostoljubnosti. Zato so ga tudi sosedje in znanci spoštovali t«r ljubili, kar je pričala velika množica molilcev, ki so ga hodili kropit in ki so se v obilnem številu udeležili njegovega pogreba. K zadnjemu počitku ga je spremljalo šest duhovnikov. Pevski zbor mu je zapel ganljive žalostinke pri cerkvi in na grobu. Bodi na tem mestu izrečena vsem najpi-isrčnejša zahvala, kakor tudi č. g. dbmačemu župniku Antonu Lajnšiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Blagi pokoinik naj v miru počiva in ljubi Bog mu bodi milostljiv Sodnik in velik Plačnik! P.emšnik, Dravograjski pevci so se pripeljaii preteklo nedeljo na velikem gospodarEkem' vozu k Sv. Pankraciju na izlet. Pomagali so pri službi božji ter v družbl občinstva z lepim petjem. To je bilo kultur- no dalo, zato s« vabijo še drugi v naš obmejni kraj. Zopet na svidenje z lepo pesmijol Sv. Lovrenc na Pohorju. Zadnja huda to<?a, ki nas je obiskala, je dala povod neumnim govoricam, češ: fajmošter so napravili točo! Vedno pridigajo, da v nedeljo ne smerao delati, pa so jezni, da jih ne ubogamo. Zato pa je segala tudi samo do Križne cerkve, dalje gor, kjer se začnejo njihove njive, pa je ni bilo. Ne, ljudje božji! Če so se mogoče prej kedaj v »črni šoli« učili delati točo, sedaj se to ne učijo več. Sedanji duhovniki prav tako malo znajo točo delati, kakor dandanašnje stare babe! Točo delajo naši grehi, posebno onečešeevanje nedelj in praznikov, pred katerim nas duhovniki zopet in zopet svarijo, a žalibog brez uspeha. Verovati in govoriti, da zna kak človek, pa bodisi duhovnik, bodisi stara baba, narediti točo, pa je srednjeveška bajka in povrh še neumnost! Takega praznoverja bode pa tem več med ljudmi, čim manj bo prave, žive vere. — Kakor se sliši, si je v sosedni Puščavi posestniški sin Janez Korman z vojaško karabinko prestrelil nogo nad kolenom! Ormož. Na Štuhecovi opekarni je prišel neki delavec Ferdinand Šenveter z roko v stroj. K sreči so na njegovo vpitje stroj na mah ustavili, tako da je ponesrečenerau roko samo hudo razmesarilo. Kako brezvestni, brezsrčni in nespametni so danes tudi mladi ljudje, kaže ta-le dogodek: Nekje v bližini v sosedni fari služi za pastirja 18leten Hrvat, ki je v pameti nekoliko omejen. To omejenost so izrabili njegovi tovariši in ga nagovarjali, naj spleza na drog električnega voda in se dotakne žice. Siiomak je na svojo veliko nesrečo ubogal, pa mu je električni tok prežgal do kosti levo roko in laket ter mu na hrbtu napravil dve strašno zevajoči rani. Le čudno je, da ga tok ni ubil, kakor se je to v podobnih slučajih že večkrat zgodilo. Ne igrajte se z elektriko, pa tudi ne z majhno pametjo drugih! Oba ponesrečenca se zdravita v tukajinji bolnici. Poleniak. Vsepovsod tarnajo in vzdihujejo ljudje o grozni suši. Vkljub temu, da že c»li mesec ni bilo dežja in da so dolgi lepi dnevi, da ljudje lahko spravljajo brezskrbno pod streho poljske pridelke, t. j. rž, pšenico itd., pa moramo z žalostjo gledati, da nekateri niti nedelje ne puste v miru. Ne dado ne sebi, ne živini oddiha in počitka. Zato pa se nič ne čudimo, ako nam nebo ne da ljubega dežja. Ako bo šlo to tako naprej, nam ne bo treba v jeseni spravljati jesenskih pridelkov niti ob delavnikih, še manj pa ob nedeljah — ker jih ne bo — bode se vse posušilo. S strahom ljudje gledajo v bodočnost, a oskrunjevalci nedelje in praznikov trkajte se na prsa. Zakaj oskrunjevati nedelje in praznike in še bolj klicati na se jezo božjo. Opustimo torej nedeljsko delo in Bog nam bode dal svoj blagoslov. — Tukaj je umrl 17. t. m. za vnetjem pljuč Janez Kranjc iz Polenec, dolgoletni mrliški ogleda naše fare. Mnogo mrličev je pokojni ogledal, saj je bil star 82 let, a nazadnje je tudi njega pokoslla smrt. Rajnemu bodi Bog milostljiv sodnik. Ksaverij v Savinjski dolini. Tukajšnja požarna bramba je obhajala zadnjo nedeljo 301etnico svojega obstanka. Pri skupni službi božji je govoril monsgr. prof. Vreže o bogoljubnem delu takih ustanov, ki so bližnjemu na pomoč. Popoldne pa smo imeli z vsemi sosednimi društvi prijateljski sesta nek in veselico »Na pošti«. Blagodejni dež nas je nekoliko motil, pa vendar smo ga po dolgi občutni suši presrčno pozdravljali. Ua bi ga le še več bilo! Mislinjska dollna, Iz Mislinjske doline nam poročajo, da je na predvečer biserne sv. maše precej deževalo. Četudi nam zemlja ni zadostno namočena in je zelo težko orati za ajdovo setev, snio vendar bogato obdarjeni za trud in delo ob pripravi na našo izredno veliko slovesnost. Vencev in šopkov so nanosile mladenke, da je bilo vse prepreženo z njirai, a mlajev najlepših in najmočnejših so navozili in postavili naši mladeniči, da smo se jim le kar čudili. Naši možje pa so se postavili z okusno pripravljcnimi tremi kapelami in s prisrčnimi pozdravi ob slavolokih pri postaji, pred cerkvijo in na Mostnarjevi strani. Nikdar ne bomo pozabili veličastnega vhoda v cerkev, krasnega petja in prisrčnih besed za biserno sv. mašo in še posebe pogleda na biseromašnika v umetniško - dragoceni mašni opravi, katero so mu preskrbele in po prelepem nagovoru Marijine družbe podarile tukajšnje žene in mladenke. Razbor pii Slovenjgradcu. Pred kratkim nas je posetil sreski ekonom, g. Dolinar. Predaval je v priljudni in jedrnati oblild o gno.jenju in oranju, potem pa nas je naučil delati domači sir, kakor ga delajo po Švicarskem ter nam vse to tudi nazorno pokazal. Obljubil je, da bo ves ta nauk podal v »Slovenskem Gospodarju«, kar je ludi v zadnji številki izpolnil. Hvala mu lepa, a ob enem ga prosimo, da nas še več- krat obišče. — V nedeljo, dne 29. julija, bo pri nas izredna cerkvena slovesnost; blagoslovila se bo spominska plošča z imeni padlih in pogrešanih vojakov. Bržkone pride zato posebni govornik. Slovesnost se bode začela ob 10. uri dopoldne. Prijazno povabljeni tudi sosedje! Šmarje pii Jelšah. Mnogo romarjev in tujcev dohaja tu sem. Pa vsakogar oko s« obrne proti vratom pod zvonikom, kjer sta vzidana dva velika kamenita spomenika. Posebno lep in zanimiv je posebno oni na levi strani, ki ga pač vsak Šmarčan zadovoljno gleda, pa malokateri razuiue. Kaže nam izbočene kipe treb. bratov-duhovnikov: Janeza, Blaža in Jurja Jurešič, z biretom na glavi in križem v roki. Nemški napis nam pove, da je Janez tukaj župnikoval 37 let 1700—1737), da je bil njegov kaplan in sicer Blaž skoz 14 in Jur skoz 16 let. Blaž je postal potem župnik na Ponikvi, Jur pa v sosednji Zibiki. Na stara leta pa sta se vrnila k svojemu bratu Janezu in tukaj umrla, prvi 1732 in drugi 1734 leta. Tri leta pozneje jima je sledil Janez, ko je bil že preskrbel za Sv. Roka in za župnijsko cerkev šest novih zvonov ter tudi dosegel posvečenje župnijske cerkve 1721. in romarske cerkve sv. Roka 1729. leta po Pičanskem škofu Juriju Francu Ks. Maroti, kakor nam pričata kameniti plošči pod prižnico Marijine cerkve in na desni strani malega oltarja pri Sv. Roku. Zaslužni tukajšnji župnik Jaaez priporoča sebe, svoja brata in verne duše v vicah dohajajočim vernikom, da se jih spominjajo v molitvi in sv. daritvi. Domačini in tujci, vzemite si to milo prošnjo k srcu in se mnogokrat radi spominjajte svojih ljubih rajnih in še posebno molite za nje, ko stopate na cerkvenem prostoru po njihovih grobovib. in se nahajate v lepo prenovljeni in okusno preslikani ceerkvi, kjer so tudi oni toliko radi klečali in prosili za vas. Dramlje. V nedeljo, dne 29. julija, se bo v Dramljah ob 10. uri predpoldne slovesno vstolpil novi veliki bronasti zvon iz Maribora od zvonolivarne »Zvonoglas«. Vabimo tudi k blagodarnemu darovanju! Vojnik. Ozračje, kakoršnega dela svobodomiselni tisk z »Jutrom« na čelu, postaja tudi pri nas neznosno. Posebnost, s katero se ta tisk odlikuje, je zlasti*v tem, da stalna čitatelje njega tako izbega, da na urnazano preteklost lastne stranke popolnoma pozabijo in jih stori čisto nesposobne za trezno sodbo. Ni še dolgo tega, odkar so naši »Jutrovci« splošno govorili, da Radič ni za po- litiko. Če danes čujete iste ljudi govoriti o njem, boste zvedeli, da je Radič najmodrejši in najboljši človek v naši državi. Vsak pameten človek se sramuje takšne nedoslednosti, »Jutrovce« pa je njihov tisk tako pdneumnil in ubil v njih tako vsa plemenita čustva, da bi sploh najraje videli, da bi vsi klerikalci z duhovščino v ospredju, poginili čez noč v najhujših mukah. Koliko »Jutrovcev« si lahko slišal v zadnjem času po onih nesrečnih dogodkih v Beogradu izraziti željo, da bi še dr. Korošca ustrelili! Torej najboljšemu sinu slovenske matere želijo njegovi bratje po narodnosti smrt le samo radi tega, ker kot veren katoličan, kot človek velike ljubezni do svojega naroda ne more pasti pred »Jutrovci« na kolena, ampak vedno le reče: »Poberi se, satan!« Na velikem ljudskem taboru v Žalcu so se dale gotove smernice, kako ravnati z Ijudmi, kateri imajo naročeno liberalno časopisje, zlasti s trgovci, gostilničarji ter obrtniki, da se jih namreč pusti popolnoma pri miru in se jih ne obiskuje. To zlasti je zanje dobra pot, da amaga poštena želja do življenjskega blagostanja nad vsestransko škodljivim uprav satanskim vplivom »Jutra« in sorodnega časopisja. Ti zagrizeni stalni čitatelji tega časopisja so pravzaprav usmiljenja vredni ljudje, ker se namreč iz svoje moči ne morejo otresti tega strašnega demona, kateri vedno in vedno vleče njihove misli k sebi, zato se jim mora na takšen način pomagati. Ko pa se bodo enkrat otresli tega čudnega vpliva, potem nam bodo hvaležni, ker bodo spoznali, kako lepo je, če je človek prost in lahko trezno brez strasti misli. V smislu resolucije žalskega tabora pa bodi odslej vse naše delo! Jurklošter. Trije zvesti služabniki so obhajali pri nas skromno slavnost: 1. Pismonoša Martin Kozmus prenaša že 30 let pešpošto iz Laškega v Jurklošter čez Št. Lenart. Pot je dolga 14 km, ki jo prehodi vsaki dan razen nedelj in praznikov. Pa ima še od svojega doma do pošte dobre pol ure. Ie pa vsaki dan že ob sedmih zjutraj v Laškem. V 30 letih bi bil prehodil pot od zemIje do lune, ki je menda dolga 384.000 km. Zanimivo je pač to, da v vseh 30 letih na tem zelo samotnem potu ni bil nikdar napaden in da se ves ta čas ni izgubilo nobeno važno pismo. Zvest in pošten pismonoša je bil. Naj še nadaljuje svojo službo. dokler bo mogel! 2. Graščinski koeijaž in hišnik lurek Ulaga že 40 let službuje štirim graSčakom, ki so mu vsi dali spričevalo posebne službene zvestobe. Ob enem obhaja letos 701etnico svojega rojstva. Mož je zelo dovtipen in šaljiv. 3. Tudi farovška penzijonirana kuharica Franca Sušnik obhaja letos 251etnico, odkar služi pri sedanjemu g. župniku. Odlikujejo jo vse dobre lastnosti, zlasti delavnost, zvestoba, pobožnost in potrpežljivost. Hodi ob palici, pa vedno še rlela. Dramlje. Smrt, kaj si nam zopet storila! Nismo se še potolažili nad izgubo Martina Vodušeka, dne 16. t. m. smo položili v grob Mihaela Vengušta, p. d. Topolskega, blagega moža, starega 65 let, kateri je š svojo sestro Mico na svojem posestvu modro gospodaril. Udeležba na pogrebu je priča, kako je bil rajni obče spoštovan. Bil je vrl pristaš naše stranke. Preblagi nam Miha, za dobrote, katere si nam delil z odprtimi rokami, naj ti bo Bog obilen plačnik! Žalujoči sestri pa bodi mili tolažnik! Bočna. Č. g. Jakob Kitak, župnik v Bočni, je slavil dne 16. t. m. dvojni jubilej: 701etnico rojstva in 401etni jubilej mašništva. Na predvečer tega dne so mu župljani priredili prelepo podoknico. Nastopili so: mladina, gasilno društvo, pevski zbor in številni drugi častilci blagega slavljenca. Pevski zbor je zapel tri slavlju primerne pesmi, nato je kot prva pozdravila jubilanta učenka M. Žehelj, ki je v lepo zbranih besedah pozdravila slavljenca, prisrčno častitala in mu poklonila v spomin lep šopek. Cerkveni ključar Firšt je s častitkami vred podaril blagemu gospodu dar župljanov, ki so mu ga namenili v ta namen. Ko so še častitali Jože Čeplak in drugi, se je č. g. župnik vidno ginjen zahvalil za vdanostne častitke in darove ter izrazil srčno željo, da bi župljani in on nadaljevali skupno pot v Bogu k Bogu! Sv. Lenart nad Laškim. Lansko leto in letos se je naša cerkev od zunaj in znotraj precej olepšala. Pobelili smo jo od zunaj. znotraj pa skoro vso prenovili. Položili smo v cerkvi nov tlak, preskrbeli k vsem oltarjem nove svečnike, prenovili vse altarje, prižnico in krstni kamen. Prenovitev alta.rjev, prižnice in krstnega kamna je izvršil g. Anton Pavlič ml., slikar, kipar in pozlatar iz Buč pri Kozjem, in sicer v splošno zadovoljnost vseh župljanov. Da bi postavili tem delom nekako krono, smo sklenili letos prav posebno slovesno obhajati nedeMn -)0 godu sv. Cirila in Metoda, ki se tuk -,i /.e 25 let obhaja kot lepa nedelja. Letos ie povzdignil celo slovesnost s svojo navzočnostjo mil. g. kanonik Franc Časl, ki je bil tukaj svoj čas 14 let dušni pastir. Med pokanjem topičev in sviranjem godbe je vodil v spremstvu treh duhovnikov veličastno procesijo s presv. Rešnjim Telesom, katere se je udeležila ogromna množica prebivalcev od blizu in daleč. Nato je imel slavnostno pridigo in slovesno sv. mašo. Po poldne je imel nauk za dekliško Marijino družbo in sprejel v Marijino družbo lepo število novih članic. Lepa hvala mil. g. ka noniku za njegov trud, Bog plačaj tudi vsem dobrotnikom, ki so prispevali s svojimi darovi za prenovitev naše župnijske cerkve!