Številka 12 TRST, v torek 12. januvarja 1909 —IZHAJA VSAKI DAN — «a »ediljah m prazaiklh ofc 5-, ik pcnadeljkfk §. zjntra). FMAtniine štr*. se prodajajo po 3 nvd. (6 stol) r oaaogik prodajajo po 3 nv6. (6 stol)__^_ iobakarnih t Trstu in okolici, Gorici, Kranj«, Šl Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, St. Lucij l, Tolmiam, Ajdor-Ižini, Dornbergn itd. Zastarele (ter. po 5 ari. (10 stol). 90LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 -icione. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. nm, ,-mrtnice, zahvale, poslanice, oelaae denarnib zavodov po 3O st. mm Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 30 K, vsaka *ad&ijn& vrsta K 2. Mali oglasi po S stol beseda, naj- —- Uta« m s-ao, pol lata 2IO ■■ Y«i dopisi naj m pošiljajo na uredništvo lista. NefrankO' vana pisma •• h sprejemajo la rokopisi to ao vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: olloa Giorgio Gafattl 18 (Narodni do■) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost" v Trotu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoHne-lirajillnl&il račun It 841 652. TELEFON It 11-57 Brzojavne vesti. Prihodnja seja državnega zbora. DUNAJ 11. Prihodnja aeja državnega zbora se bo vršila v sredo 20. t. m. ob 11, uri predpoludne, Na dnevnem redu je mej dragitn razprava o vseh doslej še ce agnosci-ranih državnozborskih volitvah od meseca maja 1907 in poročilo jubilejskega odseka glede zakonskega načrta o ustanovi sto milijonov krcn za starostno in invalidno zavaro-vaaje povcdom cesarjevega jubileja, Avstro-ogrsko-turška pogajanja. CARIGRAD 11. — Minister za unanje etvari je izjavil, da ni resnična vest, da je bii avetro-cgreki predlog odklonjen. Minister-feki svet ni še ničesar sklenil. Sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo je gotov, vendar zahteva poslednja večo svoto. DUNAJ 11. Glasom izvestij od kompetentne strani, ni še potrjena vest, da bi bila Turčija odklonila predlog Avstrc-Ogrske. DUNAJ 11. „N. Fr. Presse" poroča danes iz Carigrada : Minister za unanje stvari Tevfik paša je pooblastil dopisnika „N. Fr, Presse", raj dementuje poročilo turških listov, d i je porta odklonila avstroogrsko ponudbo. Tevfik paša je izjavil, da ni ministeraki svet 0 tem še ničesar sklenil. Tefik paša smatra sporazum z Avstro-Ogrsko kakor zagotovljen. PARIZ 11, „Petit Piirisien" piše: Rešitev spora med Avstro-Ogrik) in Turčijo ima tem veči pomen, ker bi te tako mncgo lažje istočasno rešilo orijentsko krizo. Slovanske balkanske države, ki bi utegnile z oairom na eventuelno podporo turške armade napasti Bosno, bodo sedaj zasledovale pre-vidnejo in za njih morda srečnejo politiko. 28 oaeb (mrtvih pod razvalinami cerkve. SITTEN 11. Glasom nainovejih porotil, €0 n<- sli pod razvalinami cerkre v Naxu 28 oseb mrtvih, 30 pa težko r&njenib. Vse osebe su iz vasi. Doslej ni30 mogli še konstafcc->ati. ka> je vzrok, da se je cerkev zrušila. Štirje roparji obglavljena PARIZ 11. Danos zjutraj so bili obg!a\- 1 eni štirje člei i roparske bande Pollet, med temi brata Abel in Avgust Poilet. Ž^ tri leta ni bila na Francoskem izvršena nobena smrtna kazen. Serolin 11. Danes je praznoval grena- diriki poik cesarja Fran Josipa 60-letni jubilej cesarja kakor imejiteija poika. Rim 11. Vojvoda Connhught je d?nes prodpoludne odpotoval v Messino. Rim 11. „F,gi.ro" poroča, da je na svojem povratku iz Rima nedavno umrli kardinal Lecot pri papežu nujno prosil, nai Gi bi kard nalski klobuk pariški nadškof Amette, ki je po ločitvi c rk^e od države takorekoč niti z dnevnega reda neštevilni obstrukcijski j liberalne stranke. Ta predlog je stavila itali-nujni prtdlogi ter sta ta dva kluba takoj j lanska liberalna stranka, dobro vedoia, da sklenila, da se ne udeležita seje, sklicane s i ga italijanska ljudska stranka ce vsprejme, takim dnevnim redom. Ob 5, uri popoludne je bila galerija nabita radovednega občinstva, ki je nestrpno pričakovalo seje. Kmalu po 5. uri so prišli v zbornico poslanci italijanske liberalne in slovenske klerikalne stranke v polnem številu. Deželni glavar dr. Pajer je čakal okolu četrt ure na poslance drugih dveh klubov ter je potem konstatiral. da je seja nesklepčna. Prej nego jo je dvignil, je dal piečitati sledečo izjavo slovenskega kluba, podpisano od vsen členov istega : „Preblagorodnemu gospodu dr. Alojziju vitezu Pajerju. deželnemu glavarju T u. Slovenski klub je šel v svoji spravljivosti ▼ zadnjem hipu nekaj samo da pokaže spravljivosti. Pri tem jo je vodila misel, da bi baron Locatelli, ki je itak zaposlen kakor korminski župan in ki je vsako poletje za vefi časa odsoten, ne mogel večinoma izvrševati odbor-uiškega mandata, v katerem slučaju bi ga nadomestoval italijanski liberalec ter da bi bilo tako omogočeno italijanski liberalni stranki važnejše stvari obravnavati, kedar bi bil ooeenjeni poslanec baron LDcatelli odsoten. Naravno je torej, da tudi takega prozornega predloga ni mogla vsprejeti italijanska ljudska stranka ter da ni preostajalo druzega nego abstinenca. Deželni g'avar je sicer naznanil ________________________w koncem seje, da skliče prihodnjo sajo pisme- in dobri volji tako daleč, da je hotel cd^tG-lnim potom, ali skoraj gotovo je, da ne pride niti jedno odborniško mesto slovenskim kleri- j več do nobene seje sedanjega dež. zbora ter kaićem, Vkljub temu ni došlo do zaželjenega j da mora priti do novih volitev — ako se sporazumljenja med strankami, da bi se do-j italijanski liberalci ne udajo, v kar pa je segla delavnost deželnega zbGra. To nam dokazuje tudi obstrukcijski dnevni red. urcčen nam tik pred napovedano sejo. Ker nočemo, da bi se ponavljali burni prizori jesenskega zasedanja, tratil čas in denar brez slehernega vspeha in smisla, naznanjamo Vam, da ne ne udeležimo ne današnje seje, ne kake druge, ki bi bila sklicana pod enakimi razmerami. Gorica dne 11, janu&rija 1909." Slede podpisi. malo nade. Omenjati je namreč, da obstoji italijanska liberalna stranka iz dveh skupin in sicer iz skupine Pajerjevih privržencev in iz skupine privržencev dr« Maranija, kateri poslednji hrepeni po časti deželnega glavarja in ki bi se torej rad znebil dr. Pajerja na en ali drugi način. Privrženci d,ra Maranija imajo večino v klubu ter imajo dosledno interes na tem, da pride do novih volitev, pri katerih upajo, da izvoljen ter da pade glavarstvo kakor zrel bi pa priti tudi dru-na suhem eden in To izjavo je dal gosp, deželni glavar i Pajer splch ne bo več prevesti tudi na italijanski jezik. Nadalje je d.ru Maranija deželno priobčil deželni glavar, da je sličao izjavo sad v naročje. Znalo podal tudi klub italijanska ljudske stranke ter gačije, da bi ostala je v svoje opravičenje pripomnil, da je da-1 drugi. našnji dnevni red prav za prav ie nadaljeva- _ _ ¥!_••• nje dnevnega reda zadnje seje prejšnjega zase-! 1 /plf Lrf HOfPP^ U KflmhPTTT danja, nskar je sejo med splošnim molkom UG1II\I \JVUW V 1VU1UU1 l]i na klopeh navzočih poslancev dvignil. Tudi i |n SICILIJI. galerija Be je mirno razšla. Slišati je bilo le'. REC4GIO 11. — Za gradnjo barak je par klicev : „Pojdite domov, *aj niste zadelo! priBpelo semkaj mnogo materijala. Vkljub vi- j harju in nočnim nalivom z gradnjo pridno In tako je končalo sedanje zasedanje, nadaljuje. Jutri pričnejo delov .ti poljske kuki je bilo sklicano od vlade v nadi, da se j hinje, ki bodo daiale jedila zastonj ali pa po vendar posreči sprava med strankami v de?, i zelo nizkih cenah. Razdeljevanje živil po zboru. V to svrho je zastavil namestnik princ odboru potem odpada. — Potre?n; sunki so Hohenlohe vse svoje sile. Bil je v Gorici minolo sredo, četrtek in petek in tudi danes. A ves njegov trud ie bil zaman radi nesprav-Ijivosti italijanske liberalne stranke. Kakor ee razvidi iz garnje izjave, je bii Blovenski klub radi ljubega miru in da pride vendar enkrat do dela v deželnem zboru, pripravljen odstopiti slovenski klerikalni stranki en deželno-odboroki mandat ter gi dr. Tako so so pogajanja razbila ter st.i Rimom in Dunajem). „Tribuna" pravi na-Marar.ija za verificiranje itaiijauskih manda- slovenski kiub in klub italiiangke liul>ke dal e, di ee dalmatinskim „Itaiijanoai" ne lov. Nit to bi ii^elo priti na vrsto kakor 144. >»trank^ sklenila, da se »eje ne udeležita, s sme delati no^a „offrsa", ker bi to vnovič toča* konjtituna ije deželuega odbora in čemer je bila isti nc^mo^očeoi?, kakor izk fja dokazalo, da „obstoji nepremost-k .kor 145. totka \olite/ dežclnozborckih cd- iz g rnjeg i poročila. ljiv prepad med politiko barona sekov. Ne glede na to, da bi bila seja neza- Kakor se nam nadalje poroča, je itali Aehrenthala in one ostalega av-k nita že radi t-ga, ker se dnevni red ni janski liberalni klub še v zadnjem trenotku, strijskega ministerstva." priobčil d želnim poslancem vsaj dan prej ko je doznal za abstinenco, se izjavil priprav- Tukaj suio. Uprav tu, kjer smo že iakor to zahteva deželn: pravilnik, so po- Ijenim ped vagini gori omenjenimi pogodi zdavnaj slutili, da tavamo. Ofisijczna „Tri-slanci slovenskega kluba in italijanskega kluba (te«na zveza obeh italijanskih klubov) odste- bunaM ali bolje : italijanski minister TiitDni l;udake stranke takoj, ko so dobili v roke piti en deželnozborski mandat italijanski 1 ud-i poroča italijanski javnosti: Aehrenthal je za dnevni red, uvideli, da vladajoča „m a n j- §ki 6tranki pod pogojem da ista d »loči svojim i nas, za italijansko univerzo v Trstu, za itali-š i n a" nima resne volje do koristmga dela kandidatom barona L>catellra. Namestnik j janski uradni jenk ▼ hrvatski Dalmaciji, in do sprave, kajti sicer bi bili morali izgi- istemu pa naj bi bil zopet člen italijanske , za absolutno gospodstvo italijanske manjšine v alovansko-hrvatskih deželah na vztočni obali Jadranskega morja.... I Ali... v tem čudnem avstrijskem ministerstvu je tudi drugih elementov, ki ne mislijo kakor Aehrenthal, in ki računajo nekaj tudi na glas parlament). Zato bo najboljše (tako pravi „Tribuna" skrito in zavito), ako se vzdigne italijanska ulica in potem že poreče vlada svojo: p 1 a čaj Avstrija ceno zavezništva! A mi Slovani da bi vse to samo gledali, pasivno in nehajno, kakor da bi v naših deželah imeli besedo jedino Tittoni in Aehrenthali ? ! Nikakor ne. Signor Tittoniju moramo zaklicati: roke k sebi! A barona Aehretbala nam je pozvati na red v parlamentu, ker so primorski Slovani presiti njegove italijano-filske politike! Ne grajamo njegove miroljubivosti, ali nočemo, da bi bili vedno mi cena za isto 1 Čemu ni baron Aehrenthal tako odločen nasproti Italiji kakor je £roti Srbom ?! Iu vendar bi se vsaj gleda Dalmacije moral baron Aehrenthal odrezati kolegi Tittoniju: to je hrvatska dežela, ki ne prihaja v ceno za avstro italijansko zavezništvo 1 Vendar zdi se, da ni tako. „Tribuna" odkriva namreč, da jo to zlousodno zavezništvo zagotovilo premoč ne samo Italijanom v Trstu, Istri in Gorici, ampak tudi peščici italijanašav nad vao da-želo, ki je skozi in skozi probujena in pomlajena v hrvatskem duhu. Nadejamo se, da niti ta grožnja k Rima ne zakasni naravnega razsoja jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Ali zapomnimo si dobro to dosledno umešavanje italijanske vlade v vsako naše domače narodno vprašanje in uredimo temu primerno dosledno in vztrajno tudi svojo borbo proti tujinski premoči v n&ši domovini. Te dni smo 9i prizadevali, da pokažemo politfčno stran italijanskega vseućilisč-nega vprašanja in pozivali smo vse Slovence iu Hrvate, da se iznebe sentimentalnosti ter da vsprejmejo brez pardona politično bitko. Iz Dalmacije — tako je moralo biti — pojavila se je izjema. Ali ta ni pobila praličnosti naše borbe ampak je samo potrd la pravilo. Pravilo, ki jo postavljamo mi: da se primorski Hrvatje in Slovenci morajo boriti z Italijani na polju kulturne in gospodarske ekspainivnosti, kakor tudi na polju politične premoči! Ne pravimo, da se ta borba mora izvesti do uničenja italijanskega elementa na Primorskem, ampak do dosege popolne enakopravnosti obeh narodnosti, kjer jima je domovina Bkupna. In dokler bo tako trajalo, da se za 2°/o prebivalstva pokrajine (vštevši v ta odstotek tudi „italijanska" novinarja Dudana in Bozicha) izpostavljala italijanska vlad i in da ta preaira na dunajski kabinet, da na korist te smešne manjšine dela krivico nam Siorencem in Hrtom, — dotlej ne smemo niti misliti na premirje, kamo-li na kako prijateljsko konvivenco ! ! Mari ni smešno govoriti o prjateljsk^m rešenju slovansko-italij&nskega spora na Primorskem, ko Italijani izzivljajo nič manje nego spopad dveh držav radi tega, ker je avstrijska vlada sicer zelo kasno in bojazljivo, prišla nasproti zahtevi jedne cele dežele, Dalmacije ?! Slovanske Kolonije v južai Italiji V te italijanske naselbine pripada pri-b'.žno 4800 duš ; toda skoraj 1000 (večinoma moških) je v Ameriki. Ko so si prigospoda-rili v Ameriki densr, vračajo 6e domov in gradijo si nove hiše. Tako se degaja, da sa stara Kruč pemika z griča na priprav Le ši teren. NajvsSja izmed teh naselbin je Kruč 2212, imenovana tudi „Mali Neapulj". Toda niti iu ue najdeš ni ledne gobtilne, da niti „alberga" ne. Ljudje bo tam sicer še vedno fetaroslc-vansko go-toljubni, toda na dul;še prebivanje ptujcev nep>ipra-ljeni. Prof. Rešetar je frta-uo>al 3 soprogo celi me ec v prtznem fctan ■-vanju, k^tsro je za n e^a še-le župan in domača inteligenca oprem la s pohištvom. Ti arbsko-hrvat^ki kolonisti so se naseli'i v okolicj Moliie v drugi pclovici 15. stoletja. Njihov jezik kaže že „cmlajeno" jezikovno fazo; prof. R;še:ar navaja dokaze z numizmatike in zg jdovine (napise) in dokuzaje vera-jetno, da pohajajo ti caselienci z dalmatinskih okrajtv; Makarska in Metković. Za to govore fiiologičoi d kazi. Narečje pripada k ikavski skupini štokavcev, tore nikakor ne k čakavšMni. Toda posamični izrazi, kakor cirkra, hiža, iz nemščine prevzete skare (Sehere) in rehtar (Richter) in m&sc. part c. praet, act, reka, vidija (izrekal, vidi) kažejo na to; da je bilo narečje sosedno čakav-skejcu. Stran II > EDINOST c »tev. 12 V Trstu, dne 12. januvarja 1909 In Se nekaj. V dolini Narente (Neretve) ee pripoveduje bajka, da so pri Bačini razvaline dvorov Mirkovih. K'.ez Mirko je ta e pobegnil s svojim 1 ud,term za morie. Je v tem posebno so-g'a*je, da je pri Kruču (Acqaviva) najpngo-s ejše rodbinsko ime Mirko. Verjetno je tore;, da »o se ti Slovani izselili iz doline Neretve 7 Italijo po padcu b samskega kraljestva, torej po 1. 1483. Piot. Rešet&r nam podaja t svojem po-zoeilu kratko raziikavanje jezika teh na=e:bin. Vpliv italijanščine je videti sedaj tudi v tem, da začenjajo zginevati p:samični skloni. N. pr.: rec moju sestru (reci moji seatri). Na drugi Btrani so se ohranile stare forme dekli-nac'je n. pr. ruk, volov, gusak, ali pa stare besede: most, desa (čelju3t), jelitica (naša ietrnica). Vpliv italijanščine na besednjak je ogromen. To je podoben tlučaj, kakor oni v Ma'cm LoSmiu. kakor se je dr. Karasek pri-t ževal v svojem „Vorbericbtu" na dunajski Akademiji. Zato pa so ti Jugoslovani ohranili svoj s*ari akcent in kar je iudovito (morda zopet vpliv italijanščine) : imperfectum v taki meri, da piof. Rešeta doma baje v celem desetletju (on pohaja iz Dubrovnika) ni slikal toliko m-p.rfektov, kakor ta v jedaem mesecu. Aorist je izginil docela. Nekateri izrazi so zadobili nov pomen: lastavica p > lenja pri njih metu ja ; in ženska, kada: ; -di . .. sa teli! O jeziku bo še prof. Rsšetar obširno pis.L Dj sedaj so bila eamo „predpo-ročla". Za narodopis je bila tu mala žetev. J udstvo ne pozna slovanskih pregovorov, s-Tro nobenih pe3mi niti molitev (v Italiji molijo z duhovnom talijansko ali latinsko) niti navad nimajo, razven o božiču badnjaka. Toda na sv. Mibaela je tukaj žegnanje in tri dni pri muzlki veselo. Ljudstvo na jugu je vedno poetično in umetniško nadarjeno. S prvotne narodne obleke ni ostalo mnogo, navzlic temu, da se ljudje tukaj nosijo drugače, nfgo njih sosedje. O narodni slovanski zavednosti ni seveda tukaj niti govora ; toda trg v Kruča imenujejo vendar le „Piazza Itaio-slava". Pismenega jezika ne orne j o ; samo posamični čitajo br-t atake kn ige. To je iiekaj podobnega, kakor Kuco^lahi ne urnejo romunsko. Toda tudi rojenemu Hivatu ali Srbu, in če tudi zna d «bro it ilijanaki, dela to narečje teža. e, ker se zveneče končnice besed na pol p' ž.rajo ali pa sploh izpuščajo. Njih pravljice so vse skozi vsorejete iz it lijanščine ; iz bogate jugoslovanske poezije da opoziciji, petem naoi mora biti jasno, da je misel na koalieijo v parlamentu brez Cehov jednostavno blazna. Zato ee moramo le Čuditi optumizmu v vladnih krogih, ako računejo na sporazum-Ijenje med Čthi in Nemci v bližnem času. — Brez tacega sporazumi jenja pa s e mis^l na koalicijo ne da urejničiti. Perspektira t bodočnost je torej preeej temna in nam kaže na možnost trajanja uradniikega miniaterstva, morda celo b pomočjo tistega gU»oviteg* § 14, ki v kritičnih časih pravice parlamenta jednostavno odpravlja. Žilestna perspektiva je to, ki se je N^mci morejo le veseliti. Ne bo jim slabo, dokler bo v Avstriji gospodarila birokracija. Proračun drž. železnic za leto 1909 je določen ca 548,919.072 k dohodkov in 417 679 505 k stroškov, tako, da bi prebitek iznašal 131,239.562 K. Pripomniti je, da so stroški jako nizko računani, in sicar za več nego 80 mil. kron, tako, da pravi prebitek ne prese za niti 55 milijonov. Ako se uvažuje, da odpade na amortizacijo osnovne glavnice in na plačanja obresti za posojila, na leto okroglih 180 milijonov, jej razvidno, da so državne železnice pasivne za okolu 120 mil. kron. rajo vplivati na t^gniti za seboj peti'a iurant! Gg. odborniki široke mase in končno tudi narodne voditelje. po-Re- lastnpm interesu morali želeti vspeba češki, vanja cest, sprehodov itd. Javnosti ni menda ohrane in zato tudi izražajo resnico Jn mo- --------- ! 6o znano, da je omenjena zadruga že meseca —--------~~ ------ novembra m'nolega leta stavila zelo temeljito sestavljeno ponudbo na magistrat, naj se njej edia vozniška dela, ki sta jih do sedaj izvrševali &icer iiti delavci, tod« v službi zasab- nostc se uljudno vabijo, da se udeleže n.h podjetmkov, fa so izkoriščal iste kakor- da v -e redue odborove Se;e ob 7. i , uri polit, društva »Edi- DOGODKI NA BALKANU, s^j«: • i „„ u današnje redue odborove seje ob 7. 1 . in kjer so ie mogli. . . . ~ • • j ai Bedno etanje okoličanskih voznikov je zvečer v pisarni dr. Uregorina in dr. bla-splcšno zaino in rekli bi, celo proverbij&loo. ; vika. Predsedništvo. In to je ravno hotela zadruga voznikov odpraviti ia sicer s tem. da bi zagotovila vozni- !9re nam : Ni dneva skoraj, da ne bi se videlo ali čulo o nalaniu k-^nj sredi glasnih tržaških ulic. Te u'ice so dane* naravnost take, da | nas Vaemožni varuj meglenega ali tudi suhega vremena ! Miaoli teden sem bil na Borznem trs«. Vreme je bilo suho in tlak svitlo gladek. V dveh minutah sem ridel dva konja ležati na tleb, a izvoščeki so nrav p3 turški proklinjali upravo tlaka — oziroma magistrat. Zravtn večine p istransk h ulic so tudi Borzni trg, Corso in ulica Cirdueci — posebno v bližini Chiozza — prepotrebni, da se nemudoma popravijo. TURČIJA. Carigrad 11. — „Jeni Gazeta" Znhteva po slovenski univerzi v Tr^tu jn! ali po utrakvistični slorensko-itslijanski uni- „Ikdam« poročata, da poda" veliki verir svojl^rzi ali pa za prvi po5etek zahteva utrak-ekapoze v sredo, ker je'v četrtek pravoslavno; vistične italijanskc-?lovenske trgovsko-pravne novo leto. C a r i g r a d 11. Porta je poslala rese- ; s t a l i S č a p r a v a \ akademije pa je tudi iz taktičnega Dalje citira dr. Tuna svojo izjavo nekemu italijanskemu poslancu v dežel, zboru goriškem : ... • „S svoiega skromnega stališča hočem Bel igra d 11. Vest o ponudbi, ki jo 8|0vensko univerzo v Trstu, ker zahtevam, avstroogrski poslanik markiz Pallavicini da ge veD(^ar že enkrat emancipiramo cd lucijo sobotnega krečanskega sh-jda taiškim poslanikom, da jo izroče veievlastim. SRBIJA. 3® napravil turški vladi, je napravila tukaj globok vtis. V resnih političnih krogih priča kujejo z bojaznijo odgovora porte. — Večioa arbških listov se omejuje na to, da je predlog Avstro Ogrske na kratko zabeležila. Rusija. Sprememba 'ruskega poslanika na Dunaju. Iz Petrograda javljajo, da na sedanie mesto ruskega poslanika na Dunaju Urusova, pride bi ši poslanik v Tokiju, Prosen aii pa Calien. Nasljednik Izvoljskega. Iz Pariza javljajo : V diplomatskih krogih menijo, da bi v slučaju odstopa ruskega ministra za unanje stvari I-.voljskcga zamenjal poslanik Nelidov, ki bi izlasti delal za zbliže- germanstvs in naslonimo na ita'ijen-tvo, ki nam je bižje in sorodneiše. Sem za Trst poleg tega iz povsem objektivnega stališča, ker nam to me3to d 'jo predpogoje, da se . ondukaj ustanovi modernejša univerza, združena z viš o trgovsko akademijo, torčj univerza, ki bi imela nekako novo trgovsko ia- ti niso nič zapomnili. Zanimivo je, da v - d ** t r i * srbo*brva§čini pripovedujejo v pravljic,h (fi^be),. vaoJe KuslJe lut&kl' ali pa legendah samo dogodite. Kfidar pa \ govore v pravljici o-.ebe, potebno vzvišenejše, n.j Ull6Vn0 p", kralji, princezinje, svetniki, t»daj govore vtd o ital;jsn ki, Seveda, *i$oka gospoda vendar ne uuieio — srb-ko ali hrvatsko- H. vestt Kriza v Avstriji. j.Zentium* zatrja, da zadnji miahteraki s-et ni ničesar sklepal g!ede preobrazbe politične in parlamentarno situacije. Pogajanja Pogreb pok. R. Skuljevića se je vršil popoludne ob 3. uri. S,rdvcd s3 je pomikal iz-pred hiše žalosti na trgu Giuseppina po glasnem trgu, Corso ia v pravoslavno cerkev. V sprevodu je bila ogromna masa ljudstva — Italijanov in Siovanov. Z i kr~to so stopali mestni župan Sand^inelli in več drugih zastopnikov mastne občine, zastopnik vlad? in raznih korporacij. Korporativoo so stopali v za pailamenta iz;ran]e ministerstva da se - . . - .. . , . . ;v» in oričan z v,o energijo Me po sestanku dr- ± "1 stitucij, ki jim je bil pokojnik velik in stalen provizorično mini"! dobrotnik. Na krsto je bilo položenih maogo r - - - vencev, med temi štirje s trak m v srbski žavnega zbora. Dokler no bod3 ta pogajanja zaključena, ostane sedanje sterstvo. Mej tem pa baron Bienerth pridno t ^ , - - j i- i u u rriučuie teren za plrlamentariziranje in kon-! trobojmci. V cerkvi so odperali molebstv.je terira s posamičnimi parlamentarci' Odločilna i triJ? "bsko- in trije grško-pravoslavni sveče-bodo seveda pogaianja s češkimi in mki. Pred krsto se je poslovil v ganljivem nemškimi zastopniki. V vladnih krogih baje »»oru od pokojnika v imeau srbske cerkrens še ,edno preeej optimistično sodSjo in se na- g; Popovsc. Posebno je naglašal po- dejaio ugodu-ga rezultata na p3dlagi spora- komika blago srce in njegovo dobro- zuuujonja vsaj glede najaktuelnejih spornih j vprašanj. Mej tem pa sodi ostali svet veliko bolj j hladno in ekeptično. S^atč pa srditosti boja,; ki ravno zadnje čase Vihra med Cehi in' Nemci bi morali smatrati kakor pravi čudež, nko bi došlo v doglednem času do kake spo- tvornost. Na pokopališče je spremljalo pokojnika veliko število žalovalce/ v nepregledni vrati kočij. Na grobu je govoril eden srbskih svečenikov. Včeraj že smo naglašali, kakov dobrot- rnzuralien a, Seveda so začeli hlasti Nemci! £,ikPokoinik srbski pravoslavni „opštini Č* ■ _ ••• 1 rTi«. I m mm. mmI« m ms/- r\ -v f nA/IIAr e'kera propagirati misel, naj bi s? usta To ni la versko ampak tudi narodno središče Smrt Skuljevića pomenja vse nosilo koalicijsko miaiiterstvo - brez Čehov, tukajšnjih Srbov. Ali na kaj takega morejo misliti le pobesnali" zanJ° udarec, da-si je skoro politični fanatiki, ne pa trezni politiki', rača-!8V°Je Premoženje zapustd -opstim . Mi ia r in Ki ^nm« Aa i&mo svojim bratom svoje iskreno sozaije, dustrialno fakulteto". Dr. Tuma pripoveduje dalje: „Djčim sem povdt.rjal to svoje stvarno stališče glede visoke šjle na seb', ter sem dostavil: „Lejte! Sloveaci, kateri stoje po Vašem mnenju tako daleč za Vf-.mi, ne boje se stopiti s svojo m2adino v vaSe „ zgolj* italijansko mesto Trst; ne bojimo se učili Vašetja jezika, spoznavati in naslaniati se na Vaš živelj, Naravnost rečeno : z zadovoljstvom konštatujem, da Vts je mova izjava tako presenetila, kajti s tem ate priznali, da ne rabite italijanske univerze na sebi, ampak da jo rabite kot politično sredstvo v podporo svojih narodnostnih ia irredentovskih stremljenj na avstrijskem Primorskem. Seveda je bil kontni odgovor : „Trst je čisto itali ansko meito. Na damo ni najnižje slovenske šole za celo italijansko univerzo. Ali vam v vaši Ljubljani in nam v našem Trstu vsacemu svojo univerzo — ali raje n'č —u. Kak>r so si italijanski politiki v svesti svojega cilja ii svojih pravih namenov, tako si slovenska javnost Š5 dane3 ni; in le zaradi tega je moia ide;a u^tanovitvo uni^erfce v Trstu in ne v Ljubljani, nova za pretežno večino slovenskega političnega občinstva. In ne le to: ta ideja je za nje odurna in ani-mozna, ker ignorira tako zvano srelišča Slovenije: „belo Ljubljano". Stališča Italijanov pa na3 venda-le sili taktično postopati drugače; in če se naših politikov v Ljubljani ne gane. privede morda vsaj osrednjo vlado, da stavi junktim slovenske univerze in slovenskih nišjih in srednjih šol v Trstu s italijansko univerao ondukaj Objektivnih momentov vitev večje u ni verne v Trstu dovolj je odgovor obema strankama lahek : non fit iniuria ! boje slovenske univerze Tržaška kronika. m a*a Junak revolverja. 28-letni uradnik Joiip C. iz Trata se je včeraj na vožnji koperskega parnista „S, Giusto" iz Kopra v Tret prepiral biljeterjem radi ničevnega razloga. Na enkrat je potegv.il revolver iz žepa. Biljeter je na s/ojo sreč) odvrnil stran roko preeej vinjenega potnika kajti v istem trenotka sa je revolver sproži'. Kcoglia pa rani a drugega potnika, lekarnarja g. Karla Depangber, na desni nogi. Med potniki je nastala strašna panika. Besnega mladeniča so razorožili in ga stra-žili do prihoda prihoda paruika. Tu so ga izročili redarjem. Raaa g. Depangherja, ki se je zatekel v boluišnico ni na srečo težka. Težka nezgoda. 31-letni oglar Andrej Burunič je predvč .-ražnjem zjutraj nakladal premog ia parnik „Clara" iz neke ma»ne. Ker je včera; moral začeti ?g )d*j delati, legel je na nek hodnih parcika ia tam spal. Speč jc tekom noči palel v nakladaa prostore podpalubja. Tam so g v zjutraj n&ili nezavestnega s težkimi ranami na nogah in na hrbtu. Potoni zdravniške postaje spravili so ga v bolnišnico. Sumljiva čebula Aretiran je bil predsi-uočoieiu ni Korzu pol:cijaki nadrranec BV-liks Tomšič, 3Metan Už^k iz Trsta, ker ja icael pri sebi 10 ve-jcev čebul, pu ni znal povedati, od kje iih je dobil. Lov za zimskimi suknjami. R)tn-jo Pete-ani, 37-ieten rim«ra;ski vodnik, je naznanil redarstvu, da s> mu v5erai v gost^ni ul. Olmo št. 3 vkrad i zimsko sukn;;), v kateri se je nahajala službena trab?nt ca. Hrupna rabuka v gostilni. Strel iz re-volvarja. Pred»inočajem okolu 12. ure bil >e goscilbi „pri malem Sv. Bernarda" y ul. Nuova strašea pretep. Letela ^o steklenice in stoli. Več posode in tri svetilke so šle v kose. Gostilničar, da bi pomiril duhove ie potegni revolver ia streljal v zrak. Ne da bi se prikazal kak redar, je več pr tepačev odneslo več a'i manj zn.tns rane, uajhuje po-stre^ček Anton C ipolin ; ki je bil v s krvav rali praak na obrazu. Krčmar je bil poškodovan za kakih 100 K. Nenadn i slabost. H lena Potnika, sta^a 22 let, stinujoča v ŠiiO.klii št. 489, se je včer vs^ed hipne slabo iti zgrudila v ve?i bi^e ul. Ghega 17, kamor se je zatekla. Na krik njenia otročičtv je pritekal »-elar, ki jo je spravil v bolnišnico. Pj pr^em lečenju so jo spremili na dom. Koledar in dij muč. — Jutri : j tura včeraj ob 2. ! Cels. Vreme včaraj vreme. Dane?: Arka-Ve^nika dev. Tempera- uri popoldne lepo. Vremenska napoved za Primor- - flko : Večinoma jasno, s^mtertja megleno. ' x™a vlada za ustano- :Hladai vfetrovi. Mraz. V začetka lepo, poteai v Trstu dovolj! \z teb j .volenti i motno. Tršafika gledališča: SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Iznebe se 'retaa burka Ope- Moč uniforme*4, ki se bo n priti. m., se pridno pri ca oči z de-stvi in realnostjo. Ni dvoma, da bi se v tfckrm elučaju založile vse češke na rodne stranke v c>ajskrajnejo opozicijo. Že to bi bila moč, ki bi mogla preprečati vsako Nemci se t3rej v Trstu bolj kot ona v Ljubljani! po tej večjega dela slovenskega dijaštva iz zorila v nedeljo 17. svojim oratom svoje iskreno soza!je, a Gradca ter ob enem preprečijo, da se slo- pravlja. 1-pokojniku kličemo: VjeČnaja pamjat! - venst^o ne more razvijati s hitrejšim korakom -To operetno delo ogiHsbil je ni5 dab ro * * * i ob Adriji, to je tam, kamor merijo končni'znani in pri ljubljeni koiipoaist gOBpod H. O. Tu naj omenimo še nekega incidenta, ki cilji gern&anstva, ker smo jim nevarni mi in Vogrič. parlamentarno delovanje, ne gle3e na okolnost, meCe Čudno luč na kulturo izve^taik italijan-ine Italijan5. Italijani bi mu pa z vso silo; Njegovo ime nam jamči, da bo to delo, ča tudi čtški socijalni deraokratje predobro pczna;o lazpoloženje v Češkem narodu in vedo, da bi rizkirali vsojo pozicijo, ako bi, ko se je vse združdo. v sovražno falango, še oni ir teli slabiti cdporno silo skupnega naroda v časih Lajvcče nevarnosti. Sicer pa podaia parlamentarna zgodovina neve ih časov dokaz, da je koalicija brez Ć hov in proti Čehom nemožra. Znani bivši predsednik (žalostnega spomina) poljskega „kola" vitera Javoriki je po odpravi jezikovnih naredeb, ko je v Češkem narodu vse vrelo, &kih gospodov. Ko se je sprevod pomikal podpirali pri stremljen u univerze v Ljubljani kar se t če glasba gotovo vspelo. Gospod mimo kavarne Specchi, se je neka družba — ker se nas odkrižajo izpred Adiije — komponist vodi osebno pevce in orkester. 4—5 gospodov zazrši trakovi v srbski tro-.Morda je torej zahteva po slovensko-italijan- Vodil bo tudi na dan premijera osobao pc- " ~ polni orkester in pevce.' VERDI. Dinei CUalanijega opera ^Lo- ob viada bi proti emineatnemu državnemu in teresu bila v stanu odkr-žati se na3 ■ pravno No, mi bi to roko- bt jnici, začela glasno smejati. Z lačilno zares' ski univerzi v Trstu taktična pot — da dozi tako kulturo, ki ne more brzdati »voje— bimo čisto slovensko v Ljubljani! Avstrijska poskusil sestaviti večino brez Čehov. Ti pa _ težnost. surovosti niti vspričo veličastja smrti in pogrebu velikega dobrotnika za vse mesto. Morda je k-pelo v njih, ker so vzlic „tri- j akademijicJ v Ljubljani coloro tubso" videli stopati mestnega župana; ljube i sprejeli?! ▼ Bpravodj. Ima pač ta poslednji nekoliko " boljšo — vzgojo, da drugače umeva dilžnoat, ki jih nalagata socijalni takta in dolžna hva- n c- releyu, V čttrtek „Mojstri pevci r i m b e r š k ia. FENICE. Danes zvečer se uorizorita dv® so vprizorili takih viharjev, da so bili ne le vsi načrti Javorskega pokopani, marveč ni ostalo vladi druzega nego, da je vrata državnega zbora zaprla. Tako in nič drugače bi priš'o tudi sedaj, ako bi hoteli Čehe izključiti iz koalicije. V takih slučajih znajo biti Cehi jedini. In če se računa,' da kri ai to da tudi v ostalih S.Tora- ih in da bi le-ti tudi v življenikem Za shod okoličanskih voznikov, ki se bo vršil nocoj v prostorih „Konaumnega društva" o Lonjerju, vlada Bplošno zanimanje med vsemi vozniki naše oko ice. Z veliko napetostjo Ee piičatu e poročilo o korakih, ki jih je storila nov u tanovljena zadruga voz n;kov na Primorsk-m pri tukajšnjemu magistratu ('ebniikeiLu uradu) za pre?zetje v lastao režijo dobavljanja gramoza, v sfrbo vzdrže- T polemičnem odstavku z nekim člankom v celjski „Domovini" iziavl a dr. Tuma: „Dotični članek zgrešuje temeljno svoj cilj le s tem, da se vrača k zahtevi slovensko trgovske iole v L;ubl?ani, da ne vidi m o-gočnosti našega položaja ob Adriji, da ne vid:, da mora pojtati ekonomska moč Slovencev v veliki trgovini, potom trgovskega emporija v Trstu. In edino le tu! Važno je vendar, da s« take ideje porajajo po časopis.h, ki so namenjeni širokim masam. Priba;ajo iostiktivno tz «astva sebe- komediji: rLa lokandiera" in „I* sent3 na 6olnce". Jutri B3 nprizori nonfeta ,Tainost gospo Veron:ke" (E1 segreto de »iora Veronika); to komed jo je spisala g ca G. Gallina. V kratkem b» imela goipa Baldanello sroj častni vučer z upriiorit-ijo drame „L^ RozenoM. Od danea naprej pričnejo v J tem gledališču predstave po znižanih cenah, ia sicer: v pritličje 60 st., sedeži 1 krono, galerijo pa 30 stir,k. POLITEAMA ROSSETTI. — Danes 8. zvečer uprizori dram etična družba Verg'- V Trstu, dne 12. januvarja 1909 »EDINOSTc štev. 12 Stran HI ni?e Reiter s?ojo prvo dramo v 4 dejanjih „Fedora". EDE. Nocoj se vrši tu običajna predstava. _ Društveno vesti. Citalniški orkester pri sv. Jakobu se I rip roča si, društvom na p'ese koncerte i'd. O krater šteje 16 mci ia se po potrebi po-mn ž*. Vsa p-jjasnila da;a odbor „Čitalnice" pri i?. Jakobu. Kolesarji! P: dpiđaui nijuljudnpje vabi vse svoje č;ane in ■ - \ šii v nedelj t-' ,'i'Jji točno ob 2. uri pop. v V ,; : : prostorih Trž. podpornega * -CiJL-'in bralnega društva (u*. Stadion št, 19). N : t?m občnem zboru, ki se bode vršil ob že 0 >ifajnem dnevnega redu, se bode uresnifeil tudi na5 ideal po katerem smo že dolgo hre-p neli t. j. ustanovila se beda naša dru^t.ena fanfara. Vodstvu se je posrečilo pridobiti si (v t> srrho) ]ako izvežbenega učitelja ia češkega rojaka g. Karol Stejskdla. k&teri je eden izmed rajboljših strokovnjakov, na tem pO'ju. Upamo in smo prepričani, da br?do naši vrli kolesarji v lepem številu pristopili k far.fari, ter zagotovili tako najlepšo bodočuost našemu društvu. A ne 9f;m:> fnnfaro, temveč tudi odsek za pešhojo in, kar naa največ razveseli tudi d-imski oddelek se bode ta dan vs:anovilo, K temu poslednjemu ao se priia* vile že n-katere slovenske kolesarke, nadejamo 3e pa, d>i bodo pristopile k istemu ostale ljubiteljice tega športa. Ce naše vrie dame in ^ospice nam gredo na roki, mi kolesarji ne ainemo Likarkor zaostati ? Z .to Vas vnovič vabimo, da ee gotovo v deleži te občnega zbora. Kolesarski „Zdravo" 1 Osrednji odbor Trž. kol. d. ust a „Balkan" Načelnlftvo Ciril Metodove podružnice v avt Iv irm poleg Trsta vabi rodohube ua Vr-deii na zelo važen pogo or glede otroškega tr c*. Sestanek ae bo vršil v četrtek 14. t. m. ob 8 in pol zvečer v prostorih „Pogr^b-n' g^i dcu$t*a". Prid te v i, ki Vam ie mar la toi napredek. Odbor. Čitalnica pri sv. Jakobu n^zuanja vsfm v hsn m ml .drn č^m, da začne p uk na psh. in^Uumente v &tdo, dne 13. t. m. Ta večer na; prideio vsi uč. na skupno posvetovanje z uči eij'. last; unaentov še ni potreba priuesti e s 11 h) j. Kdor želi rpis^t«, lfhko to st.ri omenjeni večer Ker je v sredo od 6. do 7 1 pol ure z ečer. pouk gliibene šale I. te-ča , prosi te di priie^o točno vsi ob 8. uri, ca ti;ko ne motijo prej navedenega pcuka. H&r. deiav. organizacija Opozajamo še enkrat na dva. shoda, hi jih priredi drevi N. D. O. in sicer : ob 7 uri zvečer na Opčinah v prostorih yKonsumnega društva" m ob 7 uri in pol zvečer v Skednju, v prostorih „Gospodarskega društva Slovenski delavci pridite vsi ! ¥estl iz Soriške. Za komensko podr. dr. sv. C. in M. je1 jcsiaia občina < ziroma županstvo v Brezovici ob priliki sklepanja letnih računov jubil. dar 20 K. Občina selska -e podelila ob isti pril ki )n v is^i n> msn 10 K. Občine kraške ! Po dite in storita tudi ve Uko! Posnemajte a-.mbke občine, ki darujtjo veliko in veliko svojemu šaif-r?jou ii ga y tem podpirajo v r.";egovem peklenskem delovanju za ponemče-vcire in p janičare je naših otrok ob meji/ Iz Ajdovščine. Dne 6. I. 09. se je vršil tui.'a] občni zbor občb naš h podružnic 3v. C. in Met. t, j. ženske in moške. Gospod notar Lokar je kakor pr dsednik pozdrevil precej š evilno zbrane člen.ce in člene, povdaril pa-men podružnic za razvoj Slov nstva in šoUva p sebej ter je v navdušenih besedah priporočal v jem na^zečim družbo sv. Cirila in Meto dija. Sledil je pjzirav gospe L jkarjeve kukor i redsedaice ž-.nske pod-užnice; govorila je tudi ona v istem smislu in p lagala našim gospicam in gospem n« srce v toplih besedah, na| nikdar ne zabijo, kartrega nareda hčere &o. Poročilo blagajnika gosp. Štekarja je bilo vsprejeto z veji*im navdušenjem. Moška po-družn ca je odp slala centrali nad 800 K in ženska nad 300 K. To je res lep napredek ! Vsa čast t-kemu blagajniku in blngajnici, g,ci G diuovi — posebno pa našemu žvastvu, ki se ;e ob v.-aki pri iki žrtvovalo in nabiralo v aaiske namene. La tako naprej ! Ako bomo imeii veino ttko zavedne dame cb bvoji strani, nas sovražnik ne pogoltne 5o in trdno bomo 6:.ali kakor skala sredi burnega morja. Naprej po začrtani poti I Naše občinitvo pa bedi vedno naklonjene prepotrebni Ciril-Met. družbi! — O ibf ra sta bila izvoljena zopet p:-i^nj«. Česar je bilo tudi pričakovati po ve-!>kih vspehih. Upati je. da bodo vipehi novega leta lan -ke še pr^ašali, v kar pomozi bog in sreča junaška ! x Bratsko sočutje Lahov. Neko ultrara-rika uo društvo imelo je te dni navadno večerno zabava s p-esom, pri kateri ie govoril rekio v vijok donečih besedah o nesreči, ki je Zi'ieia no iu mnogo drugih italijan- skih krajev. Po dovršenem govoru je stopil društveni predsednik na oder ter predlagal da bi se za omenjeni večer običajni ples s katerim se navadno končuje zabava, opustil v znak žalosti, ki je doletela brate in sestre v južni Italiji. Predlog je bii sicer vspre et brez prigovora drušlvenikov obeh spolov, a !e v toliko, da se je večina njih podala v neko restavracijo, kjer so plesali in bili židane volje do četrte ure zjutraj, no meneči se za za svoje ponesrečene brate in ne za itaiijan stvo. — !z Divače. — Mislil sem, d* bo dopi* v v „Sočo" od lanskega poletia zadostoval, ali vse eno je prišlo drugače. Molčali so vsi, katerim smo povedali, kar jim gre, a oglasil ae je, komur je najmanj trebalo. Ker imamo dotičnega gospoda zelo radi, nočemo iskati dlake v ja;cu, da m« napravimo kako veselje, ampak napraviti mu hočemo z njegovim lastnim delom novoletno presenečenje. Gospod iz najbližje naše okolice in njegov pribočnik sta uradno poslala na d žeiniodbor v Gorici dopis, kakor da ga pošilja gospodarski svet. Toda smola je bila taka, kakor še nikdar. Ne samo, da smo mi ovrgli z resnico vse, kar sta ena dva napisala, marveč se je gospod tajnik mibo-ega gospod sveta brzojavno odpovedal tajniški časti, ker sa mu je gabila neresnica, ki se je podah; deželnemu odboru na njegov in račun gosp. sveta. Ker ne mislimo vleči zadeve na dolgo, povemo gospodoma edino to-le : da so naše divaške zahteve za samostojno občino opravičene; da sta govorila aeresmeo, ko sta omenjala napravo klavnice v edino korist Divače same, omenjfcli podpore za Divašk« javne naprave, podporo Divaških obrtnikov in isposlc-vanje mesečnih semnjev od Naklega, Zato ima pravimo, da ei gotovo priborimo S7oje pra-: vice! Ona dva pa bosta v letu 1909 boljše! izhajaia, ako bo-ta uvaževaia pregovor : Laž ima kratke noge. Zima v dežel. — (Iz gornjega Krasa.) • Menil sem, go?pcd urednik, da me vreme ne pri-šili več z lepa, da bi prijel za pero in v&m pisal o njegovih muhah. Od 15. avgusta minulega leta ni Jupittr Piuvius oblekel radovoljno deževnega pla&ča,1 La eemtertja mu je spuččrdo psr kapelj, tod* i jako nerad nam iih je dal. Le pokazal nam je, kakšne učinke povzroča dobrodelni dežek na polju. Gospodar bila sitna burja, ki ie vla- i dala kakor pravcata ab^olutistinja. Vedno j nam je razganjala oblake in jug je morai v kotu čepeti, čakaje boljših časoT. Ž ? parkrat nam je dal po par snežink., a danes se je pošteno vjezil. Včeraj, 8. t. m. 39 pridrveli oblaki odi jnga io danes zjutraj je bila narava že v beli i obleki kakor nevesta pred oltarjem. Oblaki so se že tigali, a proti poludne ]e začelo snežiti, da ie bi«o veselje io snežilo je ves -po poludne. Na tleh se je nabrala že precej 8aega. ki ga je burja začela spravljati na kupe v zamet h. Mrzlj ni, a nebo nam obet 93 > a -M oa H S U fi > o O 5* ai M m Ui % Q < & tN O G> P O RD >1 (D P< BB r* < O M P> pr o < M» P O CV CB cr o .K © p o O ur o ti o o* A^BERT bhosch Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trdtu leta 1882. Zastopnik Alberto Tefleschi, Trst Corsa 4,111. Vesti iz Kranjske. t Deželni poslanec Ivan Luvrenčič. — Včeraj z utrai jo v Vrh polj u pri Vipavi t 3:aro:ti 47 let umrl deželni poslacec Ivan Lavrenčič, aačeinik vipavske „Kmečka zveze" ž'ip-:n in posestnik ? Vrhpolju. Javni shod za slovensko vseučilšče v Ljubjani. V ntdeljo dopoiudne se je vršil v veliki dvorani ,.Uaiona* v L ubliaai ;hod zi \ slovensko vseučilišče. Udeležilo se ga je okolu 300*3 l udi. mod Djimi voč državnih in dež. poslancev. S hodu je predsedoval jurist Trampu!. Govorili ao : Jarc. juriat Natlačen, akademik Č.rnič iu dr. Ivan Tavčar. Vsprejetih ,ie bilo enoglasno šest resolucij. Impozantni shod je bii zaključen ob 12. uri opoladne. ( iled petjem rHrj Sloraui" so se zborov&lci razšli. Darovi. — Pevskemu dru't^u „Ilirija" je pristopil kot vstanevni člen z nebkom 20 K veid-cenjeni gospod Ic. Peao vodia pisarne dr. Rjbiifa, za kateri velikodušni čiu se mu odbor „Ilirije" najcrčne:e zahvaljuNaj bi našel cbi!o pDsaemovalcev. Josip Prak preds- daik. — Z* moško pod-užuico družbe 87. Cr. in Mrtida je nabral goap. Ivan Dekleva ▼! gostilni „Pri Francu" 4 K 20 štor. Denar brani uredništvo. — moško podružnico sv. Cirila in Met. ie nabral g. Furlau v družbi K^laš^v kron 4.24 v gostilni „Andemo de Franc" Denai-ima uprava. Za žensko podružnico sv. Cir. in Met. je nabral* gospodična Marica^ Primožič na svatbi gosp. Miloš io Justina Švab K 11'— D .nar brani uprava. Velita zaloga tožniio^in in iaD 2a Tojaie ia tiriliste. Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; »prejemov Bhrambo zimske kožuhoviuo ter jamči za Skod > nrovzroČeno po moljih in po požaru. V ulici Bachi št. 6 se odpre izključna m zalomit ■ s prociajo ra drobno in debelo furlanskega vina lastnega pridelka, sloveftih kleti Beni Bonaparte v Villa Vicentini. Postrežba na dom. Za gostilničaije in krčmarje cene po dogovora. PEKARNA in SL,-\DClCARNA . L.iii-iiuin iti »ji- 'HJ^i^nni^n UINKO SKERK, Trst, ul. Atqueeotto 15, podružnica ui. Hiramure 9 ^ moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK. Skraina natančnost 3 — Dvorana za sodbsna dražbe. Ulica Sanitt 23—25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v sredo 13. t. m. od 9. do 12-opoludae. Nočne omarice, chiffoniers, umivalniki z marmorjem in ogledalom, mizica, miz«, modi-Ijoni. slik«, kuhinjska oma-a, stenske hromo-metrične ure, ogledala, svetilka za obesiti, fuštanj in popolna molka obleka. TRPEŽtlOST Vidna pisava i prodno kapi drug pisalni stroj prihrani denar in jezo IZKLJUČNO ZASTOPSTVI Ant Ed. Roeper TRST ulica deli* Istituto, io, III. i ii Decimalni tabulator fohištvol in elegantno 5££57 po zmernih cenah Rafaele italia TRST — Vla Maioanton 7 • t IV ►EDINOST« »t 12 V Trstu, dne 12. januvarja 1905 i, , - Umrl atoletni starec — oče 24 fvnjjzevnost I n umatnosi otrok. y Ivancvcih blizu Valpova na Hi- vatskrm ie te dni umrl it»rec Josip Fine, redom iz goBpiške Kanize. Rodil &e je meseca julija 1809, umri je pa meseca decembra 1U08, star je bil torej 100 let in 6 me'ecev. S svojo pokojno soprogo je imel pcko r.i 24 ctmk. od katerih ga je najmlajši »in Trmaž, Mmirov'reoi fiaacčni nadpaznik in" nase "seLfiiliško vpra- j ^drževal do smrti. P« kopan je bil ob Tel,H vdfležbi rodbine m rstga okraja. Promet a tujci v Zagreba v letu 1908. V mino'em letu se je v zagrebških hotelih nastanio 31.514 oseb. Največ jih je bilo meseca oktobra. 3260. llnArinn n I i 1# o I Proda se partija Sin-UgGUlla prillKd i gnjevih šivalnih strojev za doitačo u pore to po K. 64*— Preprodajalcem popuet. rilca S. Caterina 9. DveriSČe, skladišče I,A. 66 vala kot sluga v pisarni ali tTgo-vini. - Ponujam dobra spriče- 61 ISC6 Naslov pove Inperatni oddelek Edinosti. ,Ljubljanski Zvonu. Vsebina laruar^kega i ve- k : 1. Rafael Mirt: Izgubi, pne ptsmi. 2. To.e=»lav M lć: Molitev. 3. Ivan Cankar: Krivica. 4. Nataša-P* sem. 5. Dr. Josip To-rri: šek : V večnem mestu. 6. C. Golar : M>d >it-m m klasjem, 7. Dr. Ivo Š.rli: Sam, 8. 1* . Karel Hioterlecbner: Slovenska znar. btvena orgr.ni acija tanje. 9. G. Koritnik : Od brega se reka ze- j vali. 10. Ivan Lah: Grob. 11. Rusmii :' Poklic. 12. L. Pintsr Satuia. 13. Vojeilav ! Mold ; An&nke. 14. Podlimbarski: Poveet Ivana Polšja. 15. Pctruška-Grob ob cesti. 16. | Vojeslav Moifc: Selnčna pe=em. Ostale rubrike j (književne novosti, glasba, gledališče, med re-; vi'&mi, splošni pregled) obsegajo prinose dr. j Jo j. Tominška, dr. V. Foersterja, dr. Zbaš- j Biku, dr. Janka Lokarja, Vojeslava Mu b itd. > ..Dom in Svtt*. Vsebina jamarske v. vilke: S etovečerni biseri. Črtica Venceslav j OlUZDO Belft. — Dr. Lenard: Pesem žerjavov. — Vekoslav Remec: V viharni noči. — Prof. Andre Plečnik: Beuronska umetnost ta Monte Cassiro. — Ant. Medved: rra. Lea Fatur : Za Adrijo .. nskosko-benečanakih boje.-. - G. Koritnik: j Slovanska knjigarna Jaz ljubim boj... —Vekos'av Remec: Ona.; .______________ Janko Barle: Ipavc\ Prilog k zgodovini slo venske peemi. — Siivin Sardenko : Božične i —--— ■uelcdije. — Rudolf Badiura : Križcaiama. —! KBSlO Vek. Remec. Poslednji -sen. — Dr. Lee p. Leoaid: Sveti vtčer na Ukrajini. — Književnost. To in ono. Ssh. — Siike : Bož čnn noč. — Monte Carino. — Pravljica. H. Smrckar. — Fran Ipavec. — Popovo polje, ke;c> gorsko „Cirkuiško jezero". Jurij Slatka n'a, nagrobi.ik v cerkvi sv. Steft.Da na Du-na u. — Križna ama pri Ložu. Tloris križne jame. Dunajska hiša, razsv:tljena 2. decembra. — Dva starca. — Bar, črnogorsko prista- jnp.in Stnlfjl m(gster» 1 miče. črnogorski knjaz Nikola. - Letovišče JUSIH °LUI1* Belvedere štev. S, partijskega šaha. Zapomnite si dobro. 5$J- < slikal elektrofotogTaf JEP.KIČ, via delle Poste 10, I. nad., do 9. ure zvečer, ako «e mu prej javi. Telefon 21-43. Vorlatna praktično izurjena knjigovodka ve5ča Vcvlclild sloveuski, hrvatski, nemški in italijanski, kakor tudi trgovske korespondence, ki poseduje dobra spričevala želi premeniti službo. Blagohotne ponudbe na Inaeratni oddelek Edinosti pod -Vestna 24". 24 e © » • PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari i t ■ i k*n«*ij*nir«nk od «. k. nain«tniitr* ulica Bachi št. 12, II. nad. UHOD POD PRBUODISCEM. Kuharica — ali dobre, priletna dekla, ki je zmožna samostojna hišna dela opravljati, se sprejme takoj. Dela ni posebnega, samo za 3 liudi. Oglasi pod „M. S. S 10", poate restan*:?, Ajdovščina. 10 Hma m |t inQ mi Je nekdo pr.:menjal suknjo UIIC iU.j'.jUO V gostilni nAlla Grotta- ulica Našl> pisa-! Tivarnella št. 5. Dotičnik je naprošen, da jo prinese , Po^e^t ir. j T „Upravo Edinosti".__62 JOSIPA GO-REN JO A "; sprejme praktikanta sa trgovino. Zahteva se 2 srednji šoli. 65 V novi prodajalnici = F. COSTANTINI TRST, uliea S. Lazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stotink. Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vi>ako vr-»to prolenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolaih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vspreietja v Tojaške Šole itd. — Pooblaščena je zastopati atran!:e pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Ke-ševanje hitro in točno URADNE DRE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10-12. opol. S m [□i (ši m m u IH] m pisarniškega praktikanta išče mladenič, dober slovenski korespondent, v kakoršni-koii \eČji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta.1 Kanlov po\e -EdinoBt". 1958 ' ali dam v najem trgovino v ulici j Giulia 7. radi zdravstvenit ozirov, pod i jako ugodnimi pogoji. Zglasiti se je za podrobnosti j pn Jos. Gregorič-u. ulica Olmo 1, Trst. 33 j i5če tem potom znanja z izobraženim dekletom. Ponudbe, »ko mogoče s sliko na Inreratni oddelek Edinosti. 2090! Prodam Učitelj pod „A. P,- V prodajalnici jestvin . Domenico Morettl Trst, ul. Ctiuseppe Oatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodaja »o po nšjzmornejiili oenata sladkor, kava, rlž, zmesi, moke, naravno maslo surovo in knfaano, vino, j>ivo in likerji v bnteljkab itd. Speoijaliteta praških in S. Danjelskih ffnjati. Poštne poiiljatve po zmernih oenah. ovali mehanična delainica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela k&kor tudi nikelovanja. Hočete se prepričati ? Gospodarsto. vsakovrstna mizarska dela. Trst, ulica j izvršuje : 33 i Bojkot žita in ndiriar&k.h izdelkov iz Nemčijo sklenili švicarski ceiuški mlinarji r & th .du v Oitenu. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu decembra 1908 ie 208 strank vložilo K £1.698*54, 145 fetrank vzdignilo K 69.963 80, 3 (strankam izplačalo se je hipet. posojil K 5.100— Stanje hrannnih vlog brez II. semestru k»p!*£lizo*Lnih obresti K 1,759.133 31, j g S:a:i;e h.potečrih poso.ii K 1,254 o64'03. De-Ltrni promet K 200.16467. Zemljiški davćk. — V Avstriji pride na! ^lfavo vbtko ieto zemljiškega davka po 2*07 K. j i>» O^r&fc m po 3*48 K. na Nemškem po j 0 84 K, v Anghii po 0 45 K, na Fiaircoakem 2 ®d K m v Iraiiji 2'85 K. Jaboika se lahko obranijo čez zimo dobra, če se zak"f 1 e;o v zemljo, kakor repa. V ta n: men se izkoplje gl-boka jama, dno ce pok i e a umrečjimi vejicami ali s slamo, pottni se ntfeiplie iabtlk, pokrije z vcjieami ali s sli mo, slednjič p^l metra visoko z zemljo, m jabolka ostanejo do p< mladi zdrava, soćrftd. PnCPnrlirnS nekoliko izobražena in neko-UUOptu'bllu liko premožna se želi seznaniti ToVctrilćl z mjf.deničtm sli vdcTCfm brez otrok z gotovo fclbžbo. Kaslov : E. B., pc£ta Corso Stadic n. 51 iJrh.ro petruzzi pok. kovač-mehani k za strole In motorlo w kovač-mehanik za stroje In motorje štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. Trgovina z manifakturnim blagom Aut. Saiiziii pok. Frana TBST — ulica B&rrlera veoohia St^v. 11 VELIKA IZBERA: barvanega fuštanja in lav anteni a, maj, ženskih in otroških spodnjih hkč za zimo. — Posteljna pekrivala, moderci (perilo) in razne potrebščine. Ponte della Fabra 2 ul. Poste Nuo/e (vogal Torrente) Alla citti di Londra Velik izbor izgotovljenih oblek za moSke in de'se kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovej:i modi, točno, solidno in elegantno po nizkih česati. Koristi združeni v sestavi Koliko hranilnih vlog upravljajo avstrijski denarni zavodi? Na Av^trijdkein upravim bil hraiiiioic (cbčinskih, okrajnih, deželnih); 4748 milijonov kron, 6375 dt-namih zadrugi (1 h ilr.ic in posojilnic, raifajzenovk i. t. d.) 1454 m i jmov kr« n in 79 bncik 426 mi!, kron hranilnih viog Denarne zadruge uprav-1 Sjh'0 toiej že bkora) etio četrtino vseh fcra j nilnih vlog, vk'jub temu. da bo ti zavodi' mii go žs n go so navadue (občinske iti.) j STEKL»E-NlCA hranilnice in banke. ' Koliko potrošijo Amerikanci za razsvetljavo ? V Zjedinjtniu državah severnoameriških »e izda na leto 1800 milijonov kron za raz-! sverljav >, in sicfr za vodene in stear nove bieče 55 mili onov, 2a pttroiej 664 miliionov,! z« plin 300 m; ijo. ov. za tlekt'iko 750, 2a : aceiiltn 30 milijonov kron. —Ako vzanumo, ■ dn »rebiva v Zjidmjenih dtža1 ah 90 mjlij> bov iji.dij. potem bi prišlo na vsbkega prebivalca ra 1« to povprečno 20 kron stroškov za raz-svetlavo. Razne vesti. j Pogrezujoča sa mesto. Mesto 01 nitzna; K^šketij ki bt i v oh^irrem premi govniš- j i -jm c Lrau in tte e 14 000 prebiva-cev, je v tevsrnesti, d^ se pogrezne. Vse hiše so raz-puk*net da morajo trebi alci Vrak hip pričate. vati. da se zrušijo nad njimi. Zapreti en i- orali iz enakt-pa vzroka tudi šolo, ki je bila 1 pfar> H Beneš za d»mski odbor v Pr Toletno darilo 30.0o0. Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo 3elllir%i št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Maseimo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurenco. Za elučaj potrebe se uljudno priporočajo HEAiRlK &TIBELJ in d/u&i Pekarna Josip Stritof Trst, ulica S. G i ust o S Zaloga ca debelo ulica S Giusto fit. 1 Fllijalka Piazza Veoohla št. 6 (Rosario} svež kruh trikrat na dan Angleški iu narotlni prept-ćeuci (biAkotiiii) {Postrežba na tlom). — Jc-»tTine iu kolonijaluo blag.i. — Izliera uapalj^be iu boloojske zmesi :er uiolte i* prvih ogrskih mlioo*. — Olje, je^ih, milo Jvl. — . - Pošljejo se poštne pošiijatvc od 5 kg naprej. A je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črn. ta vo. 3 K ¥ odlikovani lekarni PREMOIK! Pcšiljatve po poštnem povzetju. se v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena ?a!ags Napoljske in iiolonjske zmesi s pridejano tvornico domače zmesi ::: vsak dan Svežo. Podpisana se priporoča Blav. občinstvu, gotova d« zadovolji vsaki potrebi, udana MELANY MINZ3L vseh pisalnih :: strojev so pisalnem stroja i)i?ši u ar ? ima svojo noto iGlnito proda- » TšiSTC ul. Vinc. Bpllini 13 i?< nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne vcriž'cc po pravih tov. cenah Restavracija Milano Trst, ulica Stadion Štev. 10 Danes mm Koncert dam Pnčne ob 7. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča udani C. LUUoh. Pisalni stroj : VIKTOR : na razkaze se povsod zahtevo brezplačno. Zahtevajte prospi k če poštnine prosio. Glthiio zastopstvo društva za pisalni stroj VIKTOR: RONEO, deln. družba Trst, ulica Saaita 14,1. Telefon it. 29 VIII. 11 Prodaja tudi koruzno perje za pos!et;e M. ud. ZEBQUENIK ulica Lniji đa Pairsiriea 2 (ogel o1- Coro en Odprlo se je veliko sltladl-če nev o i POHIŠTVA in tapetarij PAOLO GASTW3R7t v ulici Stadion št. 6 z veliko zbero pepolnih sob vsakega s!oga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. a^ Zamore si Tsaido ogledati, ne da bi Ml uritoran tupili.