Ke i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 22. aprila 1898. m Politiški oddelek. =5* godbe z Ogersko vsaj za dobo jednega leta, vsaj provizorno obnovitev, za daljšo prihodnost se še ne meni, z njo si še ne beli glave. Avstrija ni še nikdar tirala po- Kakšen bo konec krizi? litike v velikem Angleška misli za slogu celo i kakor Bismarck ali Gladstone stoletje naprej, Rusija tudi, Av- (Mnenje slovanskega drž. poslanca) strija pa ne vidi nikdar dlje, kakor do konca nosa. Av Imeli smo priložnost, govoriti z nekim slovanskim iahko reči strija je še vedno živela iz rok v usta, in zato se da državnim poslancem o političnem položaju in o bližnji ? da odločilni krogi danes še prav nič ne vedo » prihodnjosti v naši državni polovici naslednjih vrstah prijavljamo, kar cam je dotični poslanec povedal kot svoje osebno mnenje. Sedanja notranjepolitična kriza je za državo jako nevarra, zlasti zategadelj, ker jej jemlje ugled na zunaj, ker ubija zaupanje prebivalstva do parlamentarizma in ker je notranjo moč države tako razrahljala, da Avstrija kaj ukrenejo prihodnje leto, danes vedo le jedno: Krona želi, da se obnovi nagodba. Na to delà tudi ministerstvo. Slovani nimajo vzroka temu ministerstvo zaupati, pa tudi za nezaupnost ni še vzroka. Vlada lavira ; proti Slovanom neče delati, ker po-trebuje slovanské glasove za nagodbo, proti Nemcem pa tudi ne, ker jih hoče pomiriti in pridobiti za to, da omo-gočijo redno delovanje v parlamentu. Zadovoljna s tako sedaj faktično ni . v stanu, varovati v slučaju zunanjepo- politiko seveda ni nobena stranka, a vlada tudi na to litičnih konfliktov svoj ugled in zastopati svoje stališče s tisto eneržijo, kakor takrat, kadar je doma konsolidovaná. Da trpi tudi narodno gospodarstvo zlasti Cislitvanske in reflektuje, ona reflektuje samo na nagodbo. Ne da se reči, bo-li imelo njeno prizadevanje kaj da kriza ni na korist državnemu kreditu ) ob sebi vspeha » se-li posreči doseči vsaj jednoletni nagodbeni umevno. naši državi imamo še vedno navidezen parlamen-tarizem, dejanski pa odločujejo izven parlamenta stoječi krogi, dvorni, birokratični in vojaški, še vedno povse te(jen, ko se snide državni zbor, položaj še vedno tako svojevoljno. Zategadelj je absolutno nemogoče uganiti, ugoden. Ako se ne posreči, dognati nagodbene provizorij parlamentarnim potom. Položaj se premeni vsako uro, ker prinese vsaka ura novih komplikacij. Sedaj se sme domnevati, da se vladi njen namen posreči, s tem pa še nikakor ni rečeno, da bodo prihodnji kako se konča sedanja kriza Mogoče je vse. Mogoče je, zorjja parlamentarnim da se narodnostno, jezikovno in ustavno vprašanje reši v potom i ^a provi-pa vlada tudi še ne dobi sivih las. Dolžna je, nagodbene predloge do 1. maja adresnega nacrta desnice, a ravno tako je mogoče, predložiti poslanski zbornici in to se tudi zgodi. Če jih da se reši v smislu nemških nacijonalcev, kateri se zelo tiudijo, parlament ne odobri, se uveljavi nov provizorij izvenpar- postanajo „regierungsfabig", prav kakor da lamentarnim potom, s pomočjo cesarske naredbe, čemur vohajo jutranji zrak. Zmaga levice je toliko verjetnejša, Madjari ne bodo ugovarjali, saj jim je cislitvanska kriza da ker je vsa generaliteta slovanskim narodom jako na na korist. Ta kriza je že itak veliki upliv Madjarov sprotna in ker popolnoma simpatizuje z Nemci. Nihče bi podesetorila in skoro se bo ne misli], da ima Wolf zlasti v višjih uradniških krogih 5i|ni element v državi. reklo i da so Madjari odio jako mnogo simpatij. Konec krize pa še ne pride tako kmalu, kakor To Thunovo ministerstvo ni razvilo nikacega progra naravno. Thun áploh nima pravega programa. utegne kdo misliti. Letos, v jubilejskem letu, že celo ne. dina točka njegovega programa je obnovitev nagodbe i Vlada ima sedaj samo jeden namen, doseči obnovitev na drugo odložil na poznejši, ugodnejši čas. Zdaj 152 gova naloga, posredovati mej stránkami, da mu nagodbo dovolijo. Ako se Thunu ne posreči narediti red v parlamentu, vladal bode letošnje leto brez parlamentu. Tega namena ni prikrival in to je tudi povse naravno, saj vender ne gre, da bi srditi parlamentarni boji motili redko slavnost petdesetletnice cesarjevega vladanja. Odločitev v krizi nam prinese šele prihodnje leto. Takrat pokaže grci Thun, da ni samo mehak kakor vosek in gladek kakor jegulja, ampak da zna biti tudi skrajno brezobziren in energičen. Proti komu pokaže to svojo eneržijo, tega danes morda še sam ne ve. Nemci svojih zahtev najbrž ne bodo dosegli, vsaj vseh ne, ali mogoče je tudi, da se obrne vladna mo6 proti Slovanom. S parlamentom Thun ne bo prihodnje leto več tako ravnal, kakor letos, zlasti neprijetno pa bodo njegovo roko čutili nemški radikalci, s katerimi se on ne sprijazni nikdar, ker je strogodinastičen in je pripravljen rabiti tudi najbrutalnejšo silo, da zatre vsako protidinastično gibanje. Če prihodnje leto ne doseže vlada miru in reda v 0 parlamentu, potem pride katastrofa. Kaj se zgodi, to vedi Bog. Da se niso socijalni demokratje kompromitirali, bi vlada morda oktroirala Taaffejev volilni red ; morda raz-pusti drž. zbor in poskusi svojo srečo z novimi volitvami ; morda oktroira narodnosten in jezikoven zakon; morda oktroira nemški državni jezik ; morda da zopet dež. zborom pravico voliti drž. poslance ; morda sistira ústavo in uvede absolutizem ; morda .... tacih kombinacij je nebroj in Slovanom si ni treba beliti glave ž njimi, Slovani naj store v sedanjih velekritičnih časih svojo dolžnost napram monarhiji ne glede na to, kdo je ministerski predsednik, naj svojim neštevilnim zaslugam za krono in monarhijo dodajo novo. Morda se jim to zopet poplača z nehva-ležnostjo, kakor doslej še vedno, a prebili bodo tudi nove izkušnje. Notranja moč Slovanov je tolika, da jih nobena sila ne stare. Ako bi se ponovil poskus, vladati Slovanom sovražno, se hitro izkaže, da je popolnoma nemogoče, da mora Avstrija razpasti, ako ne zadovolji pravični, teriatev svojih slovanskih narodov. Politični pregled. Državni zbor se je sešel v sredo. Kar se je vedelo v naprej, da se zgodi, to se je tudi resnično zgodilo. Nemci si-., lijo zbornico, da trati čas z obravnavami o predlogih, kateri so bili stavljeni iz same nagajivosti. Ministerski predsednik je skušal pridobiti Neroce, naj bi vsaj dovolili, da se najnujnejše stvari rešijo v večernih sej ah, toda preôirni Nemci so tudi to zahtevo odločno odklonilo, tirjajoč, da mora vlada prej pre-klicati jezikovne naredbe. Vsled tega postopanja Nemcev bo državni zbor le malo časa zboroval, namreč samo do sestanka delegacij, ki je določen na dan 9. maja. Potem se zbornica nc snide prej, kakor konec meseca novembra a tudi tedaj samo da ukrene kar treba za proslavo cesarjeve petdesetletnice, sicer pa letos nic več. i 1 Mladočehi imajo na vse strani jako težko stališče, jt odkar so opustili svojo opozicijonalno pozicijo in podpirajo vlado. Radikalci jim delajo veliko sitnostij. Radikalci so uprizorili veliko agitacijo proti mladočeški stranki, očitajoč jej, da se je izneverila svojemu programu, da pobira drobtinice, kakor nekdaj Mladočehi, zraven pa vladi delà tlako Ta agitacija narašča čedalje bolj in je dobila vidnega izraza s kandidaturo izza pravde „omladincev" znanega dr. Rašina prori finančnemu ministru dr. Kaizlu. Se nevarnejše kakor to pa je stališče ne-katerih drž. poslancev mladočeških, ki hočejo izstopiti iz stranke, ako ne bo ves klub glasoval proti nagodbi z Ogerski. Zmagujoči Schônerer. — Čas velikonočnih počitnic ni bil čas miru in čas počitka za tište nemškoliberalne in nemškonacijonalne poslance, kateri se nečejo pod vreći vodstvu Jurija Schonererja. Nemški radikalci so proti dotičnim poslancem uprizorili veliko gonjo in so volilce tako nahujskali, da je kar deževalo odkritih in prikritih nezaupnic. Facit tega je, da so se udali tudi tišti nemški poslanci, katen so se bili upirali Schonerjevi komandi in da bodo tirali odločno obstrukcijo, dokler jim da vlada priliko za to. Radikalizem je zmagal — Slovaoi nimamo vzroka žalovati radi tega. Hrvatska. — Te dni so Hrvatje slovesno praznovali štiridesetletnico, kar je bila namesto latinščine uvedena hrvaščina kot uradni jezik v Banovini. To je bilo dějstvo velikega po-litičnega pomena, katero je Hrvatsko v narodnem oziru znatno povzdignilo in znamenito uplivalo na razvoj hrvatskih razmer. Ogerska. — Podpredsednik poslanske zbornice Lang, je bil, kakor smo že omenili, izdal spis, v katerem je dokazoval, da Madjari nimajo vzroka zavzemati se za ohranitev prevlade Nemcev v Cislitvanski, ampak da naj se sprijaznijo z mislijo, da dobi prevlade Slovani. Mej Madjari se je radi tega razvnela daljša polemika, iz katere je razvidno, da mero-dajni mad jar ski listi še vedno simpatizujejo z Nemci in da stoje v sedanjem boju mej Nemci in Slovani na strani Nemcev. Morda se bodo še kesali. Kristijan IX. — Danski kralj je prazno val pred kratkim svojo osemdesetletnico. „Tast Evrope41 ga v šali nazivljejo, ker je v rodbinski zvezi malone z vsemi vladarskimi hišami v Evropi. Najstarejša kči Aleksandra, je soproga angleškega prestolonaslednika ; druga hči Dagmar, je vdova carja Aleksandra III. in mati sedaniega ruskega vladarja. Prestolonaslednik i * Friderik ima za soprogo švedsko princezinjo Lujizo in kraljev brat Viljem pa kot Jurij I. kralj uje v Grški. Francija. — Za bodeče volitve v parlament, ki so bodo vršile dne 8. oziroma 22. maja, se je pričela borba na celi črti. Stojita si nasproti dve stranki. Stranka ki zahteva revizijo Dreyfusove afere in ona, ki se tej ustavlja. Torej v imenu Dreyfusa se bo volilo v prihodnji francoski parlament. Azija. — Kakor je Nemčiji, Rusiji in Angliji, ravno tako je ustregla Kitajska Franciji in ji prepustila otok Hainan. Tako imajo zdaj štiri evropske velevlasti svoje pozicije v vzbodni Aziji. Druga druzi ne bode pustila, da bi katera nadalje prodirala in si zagotovila še ugodnejše stališče. v * * " I Spanija in Amerika. — Na obeh straneh se delajo največje priprave za vojsko. Povdarja se, da Amerika zaradi tega tako odlaša z napovedbo vojske, da se dobro pripravi. Največ pa vlada mej Amerikanci zaradi tega tako navdušenje za vojsko s Španijo, ker obilo pripravne dajo znatnega zaslužka ljudem. Spanija tudi ne počiva in nabira marljivo denar za nove ladije. Velikaši darujejo ogromne svoto in nabranega je že par milijonov. Španjci se močno zanesejo na svojo mornarico v preteči vojski. Ta obstoji iz sedmih torpedovk; petih oklopnih vojnih ladij in dveh križark. Poleg tega imajo Spanjci oklopnico „Alfoozij XII,križarki I. vrste „Alfonzij XIII.u in „Reina Mercedec" štiri križarke II. vrste in osem torpedovk. Dogotavlja oziroma popravlja se še deset nadaljnih, deloma oklopnih ladij. Skupaj ima Spanija 36 večjih ladij, katere lahko porablja v slučaj i vojske z Amerikanci. Z nabranim de-narjem hočejo še pomnožiti mornarico. 153 teri bi se morali na poštenost in vestnost Óbrtnija. ____»••......................................... n Kon šumna društva. zadnjih letih so bila v raznih slovenskih krajih ustanovljena konsumna društva, ki so ponekod dali povoda strastnim političnim bojem in spravila že nekaj malih trgovcev in gostilničarjev v obupen položaj. V M § * Mi nismo načelni nasprotniki konsumnih društev in tudi nismo prijatelji posojilnic, katere izkoriščajo posa-mezniki za svoj žep. ;'t tujih ljudi. Sedanji trgovci delajo vsi s svojimi družinami z malimi izjemami vsi v svojih hišah. Konsumna društva morajo vse plačevati, prostore za prodajalnico in trgovske * * i pomočnike. ;V Ako je vino v gostilnah predrago, česar ne zani- kamo, in ako kdo potřebuje pri gospodarstvu kaj več vina, si ga lahko kupi po primerni ceni. Ako komu do-mači trgovci in obrtniki ne ugajajo, si lahko naroči blaga po železnici od koder si hoče Sicer pa mislimo, da morajo živeti vsi stanovi in da vsak delavec vreden plačila. Ako zatremo naš tr govski stan, močnejše davkoplačevalce, komu naj prodaja Pri vsakem novem društvu je treba uvaževati de- kmetovalec, svoje pridelke in kdo naj nosi težka občinska razmere, lokalne potrebe in tudi osebe, katere bremena? Vsak najbolje vé, ke ga črevelj žuli, in radi janske naj društvo vodijo, drugaře se delajo le brezmiselni ekspe- tega rad misli, da drugi nimajo takih boločin. rimenti i ki po nepotrebnem prouzročajo stroške, begajo nepoučeno ljudstvo in delajo razpor in sovraštvo mej so sedi » so vezani drug na druzega. Tudi trgovec se mora učiti in ravno pri trgovcih vidimo razmerno največkrat poraze, ako ne razumejo svojega posla. Za občine bode najbolje, ako se bode-vsakdo Konsumna društva imajo namen, nakupovati za svoje v prvi vrsti držal tega, kar se učil » in ako ne bode člane živila in druge, pri gospodarstvu potrebne stvari preganjal soseda iz zavisti. Notar naj delà pisma, trgovec v veliki množini, dobro blago in po primerno nizki ceni. prodaja in kupuje, kovač kuje, oratar orje itd. Nihča naj Taka društva so nastala najprvo na Angleškem in so se ne pretirava svojih zahtev in šlo bode. širila zlasti v velikih fabriških krajih, kjer ie mnogo prebivalstva delavskega stanu. Na Avstrijskem se širijo počasi in tudi ne prospevajo tako, kakor na Angleškem, ker ni jednakih razmer in potřeb. Namenjena so v prvi vrsti delavskim in vbožnim stanovom. Na mestu so tam, kjer gosto prebivalstvo samo malo přiděla in težko dobiva živila po primernih cenah. Kjer biva še kolikaj zdravo kmečko prebivalstvo, so gotovo bolj umestne produktivne zadruge n. pr. za tt<il^&iifc&iild&cfk & A iti/tî ífe.4ft đfcttAítutiíttA A ^ ....................... € Kmetijstvo. Važna k meti j ska ustanovitev. Že preteklo leto so časniki naznanili, da se osno vala v Žalcu n Kmetijska zadruga za spodnje Štajersko", vknjižena zadruga z omejenim poroštvom. sadjarstvo, vinarstvo, mlekarstvo itd., nego konsumna Okrožno trgovinsko sodišče v Celji je to zadrugo trgovin- društva. Našemu kmetovalcu naj se pomaga. da poveča sko vknjižilo, katera je začela z dnem in zboljša svoje pridelke, da to, kar rabi, kolikor mogoče delovati. marcem pridela sam. Ga podpirati v tem, da se poveča konsum, Namen zadruge je, da posreduje med udi kot ku- poraba ali celo potrata tega, kar mora kupovati, je zanj povalci v vseh poljedelskih potrebščinah na eni, in mej nevarno in pogubno. Skušnje, katere imamo danes s kon- prodajalci na drugi strani zato, da dobijo kmetovalci sumnimi društvi, niso posebno vabljive za nas. Posebno svoje potrebščine skupno, naravnost iz prve roke in ne- ne moremo odobravati tega, da konsumna društva točijo pokvarjeno ter kolikor možno po ceni. Dalje da posre- vino in razno čorbo na drobno in vadijo ljudi pijančevati duje med poljedelci na eni in konsumenti na drugi strani in zapravljati. Mesto da bi se podpíralo domače vinarstvo tako, da bodejo poljedelci vse svoje poljedelske, živino- in kupovali pošteni domači pridelki, širi se petijot in rejske, gospodarske, vinorejske, sadjerejske, čebelarske druga ponarejena vina. Komur je znano, koliko delà, truda jn mlekarske pridelke in proizvode skupno naravnost na in stroškov je z vinogradi, bode že po ceni spoznal, kako odjemalce in kolikor možno dobro prodajali, da izostane jo vino kupi vsi mešetarji in prekupci ter se obvaruje poljedelec škode. Gostilne so do malega vse prazne in tudi trgovci, Zadruga bode posredovala da zavarujejo poljedjelci svojo kateri niso premoženja podedovali ali si kaj prihranili v blago na polji in v hramu zopet elementarne nezgode, boljših časih, le težko izhajajo. V zadnjih letih doživeli ne- da se poravnajo prepiri doma in zabranijo drage pravde, kakih smo mnogo konkurzov in več trgovcev je popustilo tr- da si pridobi vsak poljedelec praktičen in teoretičen poduk govino, videč da ne gre. Skoro vsi delajo brez trgovskih v svoji stroki, sploh, da se dvigne poljedelec do viši stopnje pomočnikov; sami s svojimi družinami, od raznega jutra blagostanja in obvarje pogina. do poznega večera stojé v prodajalnicah in vender se ne Da se pa to zvršiti da, je neobhodno potrebno, da more trditi, da delajo take kupčije, da bi se jih moglo pristopijo vsi kmetovalci in posestniki k tej prvi in je zavidati. Nemogoče se nam pa vidi, da bi mogli konkurirati v trgovini popolnoma neizurjeni možje njimi ka- dini kmetijski zadrugi na Slovenskem i kajti takrat ako bodejo vsi poljedelci zjedinjeni, se bode dalo veliko 154 koristnega vanje napraviti. Eden sam ne zamore nič spe-Ijati, a če jih je zbranih tisoče, potem pa zamorejo veliko dobrega speljati. Recimo da je v zadrugi 2000 polje-delcev, od kojih ima vsak 10 m. st. ovsa pa 20 m. st. sena za prodati, eni manje, drugi pa več a poprečno recimo toliko. Ako hoče to sam prodati, moral bode prvič ponujati, drugič proda prvemu prekupcu, ta drugemu večjemu, in ta šele s prave roke, Prvič je prodal kmet svoje blago po ceni, drugič pa je mogel bog vedi kaj vse za dobíjeni denar kupiti, pijačo mešetarju plačati, doti pi-tnino tako da je njemu le malo ostalo. Ako pa teh 2000 kme-tovalcev naznani zadrugi, da imajo toliko žito ali sena, bode zadruga takoj našla kupca, recimo državo, kateri bode kupil vse blago od zadruge za dobro ceno in gotovi denar. Seve, da se bode moglo vse žito poprej pripeljati v zadružna skladišča, kjer se bode na strojih sčistilo, in le čisto lepo blago predalo. In kakor je v tem slučaju, tako je pri vseh drugih poljedelskih pridelkih in proizvodih. Združeno se da vsaka reč boljše in dražje prodati, kakor če mora kupee od hiše do hiše letati in blago iskati. Vzemimo hmelj. Ako so vsi hmeljarji združeni in pošljejo uzorce svojega hmelja zadrugi, ali pa ves hmeljski pridelek, se bode ta isti lepo razdelil, lepi skupaj, srednji skupaj in slabi zopet skupaj, Kupci bodo prišli, in ker jim ne bode potreba se voziti okrog, ampak bodejo imeli vse blago (ako tudi le v uzorcih) pred sabo, si bodejo zbrali hmelja kojega in kolikor ga potrebujejo, in 'istega dobro plačali. Saj to že sedaj vidimo. Zakaj pa proda veliki posestnik svoj hmelj navadno po 10 do 20 gld. m. st. dražje, kot mali kmet? Zato, ker ga ima veliko skupaj in kupec nima nobenih stroškov, nego dati za eden ali dva vagona skupaj blaga, kojega potřebuje. • Vse to pa je le v zjodinjenju mogoče. Na kmeto-valcih pa je ležeče, da pristopijo k tej zadrugi. Saj tukaj nobeden ud nič izgubiti nemore. Vsakter, kdor hoče ud te zadruge postati, se mora ustmeno ali pa pismeno pri zadrugi zato oglasiti, podpisati pristopnico in uplačati enkrat za vselej 4 krone vstopnine, in vzeti vsaj eden delež družbe koji znaša 12 kron in se s 3% obrestuje, ter se vrne ali izplača, ako ud izstopi. Vsakter ud je deležen čistega dobička zadruge, in je le z svojim deležem za isto dober. Vsakter ud dobi zadružno knjižico in pravila zadruge, ta zamore takoj zahtevati od zadruge za njega v vseh strokah in potrebščinah poljedelstva posredovanja. Ker se bode ta zadruga zvezala z denarnimi zavodi in osnovala po vsem Slovenskem, kjer se bodejo poljedelci zato oglasili, podružnice, bode vstanu konkurirati z vsemi židovskimi špekulanti, da, zamogla bode iste popolnoma onemogočiti. Dragi Slovenci! Letos je 50letni jubilej vladanja njegovega veličanstva presvitlega vladarja Franja Josipa I. Vsi narodí Avstrije delajo nato, da se kaj dobrodelnega napravi v večni spomin na ta redki in preslovesni jubilej. S to kmetijsko zadrugo, katero smo zgol iz ljubezni do naroda snovali in veliko noči prebedeli, da so se pravila navse strani za kmeta koristno sestavila, ustanovimo naš skromni spominek za 50letni jubilej vladanja presvitlega vladarja Avstrije Franja Josipa I. In ako hočete slovenski kmetovalci, pa bode ta od nas postavljeni skromni jubeljni spominek postal eden najznamenitejših, najstalnejših in najkoristnejših spominkov, kajti rešil vas bode pogina, in dovedel do pravega blagostanja. Mi vas ne prosimo nobene podpore, kajti zadruga nepotřebuje dru^e podpore kot da ste vsi njeni udje, in potem bodemo vsi skupaj zahtevali in tuđi dobili podpore od dežel in države. Mi smo pripravljeni Vam, slovenski kmetje pomagati, samo pridite in oglasite se za pomoč. Dal B)g, da postane to našo delo, ta kmetijski jubilejní spominek, trden in in močen v prid in blagor propadajočega ratarja, v prid in blagor naše mile slovenske domovine in skupne Avstrije. Ivan Kač. Ktera zračna toplina ugaja živalim? Srednja zunanja toplina, pri kteri se živali najbolje počutijo, je 10 —16°, poprečno rečeno 13° C. To pri-merno, zdravju najzgodnejšo zračno toploto opažamo jeseni in spomladi, in te sevéda le tedaj, če je vreme lepo. Za lepe jeseni in za prijetne pomladi so torej živali najbolj zdrave, ako ne nagajajo druge, mnogovrstne škodljivosti. Srednja (pomladanska in jesenska) zračna toplota ugaja sicer vsem domačim živalim, ali gledé na vročino in mraz niso vse živali jednake. V tem pogledu so mero-dajni: rod (pleme), starost in navada. Konjem ugaja toplota mnogo bolj, kakor ostali do-mači živini ; oni morejo pri največji vročini počasno delati, in to jim ne kvari zdravja; mraz pa prenašajo konji jako težko. Vendar monam poudarjati, da škoduje plemenitim ali žlahtnim konjem mrdota veliio b)lj, kak>r na-vadnim kljusetom. Pri goveda so razmere baš nasprotne; ono trpi mraz lažje, kakor vročino. Po letu o hudi vročini vol strašno težko delà, a konj se zato le malo zmeni. 11 tega se učimo, da ne smemo delati z voli o pekoči vročini; če jih pa vendar silimo, izpodkopavamo jim zdravje. Noben rod naše domače živine ne prenaša mraza tako lahko, kakor ovca; a tudi nobeni drugi živali ne škoduje vročina toliko, kakor njej. Ovca je o hladném in suhem vremenu mnogo bolj trdna in zdrava, kakor za hude vročine. Izkušnje so to do dobra potrdile. Navedeno velja tudi o kozi. Prašiče smemo staviti v sredino med govedo in ovco. Njim je vročina še bjlj škodljiva kakor govedu, a mrzloto prenašajo težje od ovác. Najbolje se počutijo za čisapD-mladanskih in jesenskih duij. Pekočo vročino prenašajo torej najlažje konji, težje goveda, a še bolj škoduje svinjam, najneugodnejše pa vpliva vročina na ovco. Za mraz so najmanj občutljive ovce, zatim slede svinje in goveda; najbolj kvarna pa je 15ft mrzlota konjem. Goveđa, ovce in svinje (njim je vročina XII. kvarna) zbolé po letu češče, nego po zimi: konji pa bo lehajo po zimi bolj pogosto, kakor za vročine. Tako je odšel stari hudič, ne da bi z vojaki ujel Ivana, Spremeni se v imenitnega gospoda m pride v Sesajoča in nedorasla živina potřebuje več toplote, Ivanovo cesarstvo i da se tam naselil: kakor Tarasa kakor ona v moški dobi. O tem se lahko prepričamo, ako debeluba, hoče tudi Ivana z denarjem podkupiti opazujemo, k?>o se zarivajo mlade živalice za mraza druga v drugo, da ** segrejejo. Tudi stare živali prenašajo mraz težje od odramiih. Domače živali se polagoma privadijo neprimerni gorkoti in mrazu. Telo se navadi sčasoma na obstoječe razmere. Vendar pa se ne odreče živina nikoli popolnoma svoji naravi. navedenega sledi nauk : Odvraćajte od vseh živalij po mogočosti preveliko vročino in prehud mraz. Ne de-lajte z goveđi in ne gonite ovác in svinj o pekoči vro-čini. Preskrbite mladim ter nedorastlim živalim gorkih hlevov. Goved,* starost mnogim boleznim, dalje pa tudi ne donašajo prestare živali dovoljnih dohodkov. Hočem vam dobro storiti, reče cesarju naučiti vas namreč pameti in modrosti. Hočem vam sezidati hišo in jo s pohištvom napolniti. Dobro, odgovori Ivan, ostani pri meni. Imenitni gospod prenoći čez noć pri njem, drugo jutro pa gre na trg, vzame veliko vrećo zlata in list pa- pirja in reče: Vsi živite, kakor svinje j jaz vas hočem naučiti, kako se mora živeti. Sezidajte hišo po tem náčrtu, vi delajte, jaz pa vam bodem kazal in vam sè zlati in denarjem plačeval. Pokaže jim tudi zlato. Neumneži se začudijo, ker pri njih ni bilo najti denarja, ampak me- njavali so drug druzemu reči in plačevali z delom. Čuden se jim zdi zlat denar, češ, lepe reči to. In začnejo delati gospodu za zlat denar reči. Hudič jim je dejal denar Kmetijske raznoterosti. Vpliv plesnivega kruha na domače živali. Skoraj povsod dajó plesniv kruh perutnini. To ni prav in se mnogokrat zelo maščuje. Dasi je kruh sicer, če se pokládá v majhnih deležih, prav dobra krma vsem domačim živalim, plesniv kruh lesom \red. ima celo strupena svojstva in » ks kor pri Tarasu; prinašali so mu za denar vsako stvar in opravljali vsako delo. Hud'č se jim čudi ter si misli: delo mi gre od rok; sedaj bom uničil neumneža, kakor poprej Tarasa i in potem ga bom kupil z dušo in te napenjanje drisko i. škodljiv, ker povzroča klanje, ali pa vnetje in prisad prebavil in tem smrt. Breje živali po plesnivem kruhu lahko izvržejo. Taka tudi Ko pa so bedaki nabrali zlata, razdajali so ga vsem m ženskam za uhane in ga vpletli vsem otrokom v lasé; škodljiva svojstva imajo tudi plesnive lanene preše, ki tudi otroci so se začeli kmalu po ulicah igrati z denarjem; povzročajo vnetje želodca in črev. Kdor hoče plesniv kruh po- vsi so ga imeli mnogo ter ga niso hoteli več jemati. Toda rabiti za krmo, naj ga prej skuha; s tem umori plesen, da poslopje imenitnega gospoda je bilo še le do polovice se- ně škoduje več sadnem drevju, ki raste ob cestah Nekteri gadno drevje radi sade ob cestah. Toda taka drevesa večkrat poškodujejo nespametni ljudje ali pa tudi živina, ki se goni zidano, in živeža in živine še ni imel. Da naznaniti, naj naj bi mu navozili živeža in mu pripeljali živine, za vsako reč in vsako delo b ode prišli ljudje k njemu delat na paso Da takemu zlu kolikor toliko přišel v okom, iz- plačal prav drago. mislil si je neki strokovnjak nekaj, kar je zelo vredno posne manja. Ko se namreč drevo obkoli, pribijejo naj se na one Pa nihče noče iti delat, in nihče ne prinese ničesar. konce kolov pridejo v zemljo, povprečno kosi lesa î vsled Samo včasih je přišel kak deček ali kaka deklica i da èesar jih ni moči izvleči iz zemlje. Med drevesce in med kole prodala jajca, sicer pa se ni prikazal nihče, tako da naj se denejo šopi slame in drevo se potem trdno priveže mu je že jesti primanjkovalo kolcem. To ne bode drevescu nič škodovalo, ker se slama sčasoma zmeči ter se drevescu uda. Da se drevesce prehitro 0 ne posuši ali zaradi suše ne usahne, naj se mu steblo ovije Imenitni gospod se poda od glađu prisiljen po vasi kupovat si živeža ; pride v neko hišo in ponuja cekin za z lubom gladkih lip. Da se pa zabrani pristop drevesu majhno ribo. Ne rabim, dragi moj, mu odvrnejo. Otrok napravi naj se iz navadnega kamenja, ki leži ob cesti, 8A metra visok suh zid v polkrogu, in sicer na nasprotni strani cest-nega jarka, ter naj se napolni s trnjem. Ogibala se bode potem drevesca gotovo vsaka žival, izvzemši koze. nimam, da bi se igrali ž njim, sicer pa imam že taki tri zlate kot dragocenost. Potem pride h kmetu po kruha, pa tudi kmet ni vzel denarja, češ, da ga ne potřebuje. Če hočeš zaradi 4*ft&fc&fcfe&fc Kristusa vzeti, počakaj ; rekel bom ženi, naj ti ga odreže. Poučni in zabavni del. m » g www WW WWWWWWWWWWWW WWWWWWWWWWW * Ko hudič to sliši, pljune in zbeži od kmeta. Ne da vzel radi Kristusa, še slišati noče te besede, bilo uu je Ivan Durak, (Povest, ruski spisal Lev. Tolstoj.) hujše, kakor bi ga z nožem řezal. Tako ni dobil tudi kruha ne. Vsak da ničesar za denar, kamor koli priđe stari hudič, ampak rekel, da ne (Konec.) rečejo mu, naj prinese kaj druzega, ali naj pride delat, Zakaj nam ne vrnete, vprašajo vojaki jokajoče ? Zakaj zapravljate slabó svoje imetje? Ako bi je rabili, vzemite ali naj vzame radi Kristusa. Pa hudič nima ničesar razun denarja, delati se mu rajši Vojaki so postali žalostni. Nočejo već dalje, in ne ljubi; a radi Kristusa kaj vzeti celo noče. Zategadelj vsa vojska se razprši. se razjezi stari hudič ter reče česa pa potřebujete ? 156 ako vam dam denarja. E upi te si lahko zanj vsega in najmete vsakega delavca. Pa neumneži ga ne poslušajo. Čemu nam bo denar, kam ga hočemo dati. Stari hudič se vleže brez večerje spat. To zve tudi Ivan-durak. Pridejo k njemu ljudje in ga vprašajo, kaj nam je početi ? Přišel je k nam imeniten gospod, ki rad dobro jè in pije in se lepo oblači, a delati noče ali vzeti kaj radi Eristusa, ne prosjači, ampak ponuja samo denar. Prej so mu dajali vsega, a naposled so se spametovali in sedaj mu iie dajo ničesar več. Eaj hočemo ž njim početi? Ne videli bi radi, da bi nam od glađu umri. Ivan jih posluša i a jim reče: Zastran mene, rediti ga bo treba. Hodi naj od hiše do hiše in naj pase živino. Starému hudiču ni ostalo drnzega, kakor hoditi od hiše do hiše. Prišla je tudi vrsta na Ivanovo hišo. Přišel je k njemu obědovat, pa Ivanova nema sestra ni prihranila ničesar. Opeharili so jo često takšni, ki pasejo lenobo. Oni, ki nič ne delajo, prihajajo bolj zgodaj k obedu in pojedo vso kašo. Izmisli si sedaj, da bi spoznavala sle-parje po rokah; tega, ki ima žolje na rokah, bode pogostila, kteri pa jih ne bo imel, dobil bode ostanke. Stari hudič sede za mizo ; nema deklica pa ga prime za roke, pogleda, žuljev ni, roke so čiste, gladke, nokti dolgi. Začela je tuliti in vlekla hudiča izza mize. Ivanova žena pa mu reče: Ne terjaj nas, imenitni gospod, naša mačeha ne pusti nikogar za mizo, ako nima žuljev na rokah. Počakaj nekoliko, da ljudje objedo, potem dobiš ostanke. Hudič je bil razžaljen, ker ga hočejo pri cesarju rediti kakor svinje. Začel je Ivanu tožiti : Neumen je zakon v tvojem cesarstvu, ker morajo vsi ljudje z rokami delati. To ste si prav neumno izmislili. Morda delajo ljudje samo z rokami? Eaj misliš, s čim delajo pametni Ijndje ? Ivan mu odgovori: Eako hočemo vedeti, mi neumneži, ki delamo vedno z rokami in s hrbtom. To pride od tod, ker ste neumni. Naučiti vas hočem, pravi hudič, kako se delà z glavo ; spoznali boste, da je koristnejše, z glavo delati kakor z rokami. Ivanu se zdi to čudno in reče. No, ne imenujejo nas zastonj neumneže. In stari hudič jame govoriti, da tudi z glavo delati ni prav lahko. Vi, postavim, mi ne daste jesti, ker nimam žuljev na rokah, pa ne veste tega, da je stokrát težje z glavo delati. Že dvakrat mi je hotela glava počiti. Ivan se zamisli. Za kaj se pa, dragi moj, tako trudiš, vpraša hudiča ? Morda je lahko, kadar glava poči. Ti bi že boljše lahko delo opravljal z rokami in s hrbtom. Hudič pa mu reče. Zato se tako mučim, ker se mi vi norci smilite. Če bi se ne trudil, ostali bi na veke neumni. Jaz sem z glavo že prej délai, zdaj hočem tudi vas naučiti. Ivan se začudi in reče hudiču: Nauči nas, a če si pokvariš v drugič roke, zameniš jih lahko z glavo. Hudič je obljubil jih naučiti : In Ivan je dal naznaniti po vsem cesarstvu, da je přišel imeniten gospod in bo učil vsakega, kako se delà z glavo, in da je mogoče z glavo boljše delati, kakor z rokami, naj bi toraj prišli učit se. Bila je v Ivanovem cesarstvu napravljena visoka stražarnica, in na njo je bila prislonjena ravna lestvica; na vrhu pa je bila soba. Tja gori je posadil Ivan gospoda, da bi ga imel pred očmi. Gospod je stopil na stražarnico in začel govoriti od tam. Norci so prišli od vseh krajev, da bi videli, Mislili so, da bo gospod dejanski pokazal, kako se delà brez rok.  stari hudič je učil samo z besedami, kako je mogoče živeti, ne da bi delali. Norci niso razumeli ničesar. Gledali so in gledali in naposled so se razšli po svojih opravkih. Oni pa je stal na stražarnici cela dva dni in je vedno učil. Pa zljubilo so mu je jesti. Pa neumneži še mislili niso, da bi mu nesli jedij na stražarnico. Mislili so, če je boljše z glavo delati kakor z rokami, tedaj si bo že iz lahka dobil kruha z glavo. Stal je drugi dan na stražarnici in vedno govoril. Ljudstvo pa je prihajalo, gledalo nekaj časa, potem pa se razšlo. Tudi Ivan je spra-ševal ljudi, če je gospod že začel z glavo delati. Ti pa so mu odgovorili, da še ne, da še vedno klepeta. Še jeden dan je ostal na stražarnici, a postal je slaboten, enkrat se je zapotekel in z glavo ob stol butnil. To je zapazil jeden norec, povedal Ivanovi ženi, a Ivanova žena je tekla k možu na pašo. Pojdiva pogledat, pravi mu, ljudje govoré, da je začel gospod z glavo delati. Ivan se začudi. Res govoré? Zavrne kobile in gre k stražarnici. Eo je přišel tja, oslabel je hudič vsled gladu že popolnoma, spodtikal se in se butal z glavo ob strop. Eo je došel Ivan, spodtaknil se je hudič zopet, padal in potakaje se po lestvici udaril z glavo ob kline in vse zlomil. Res je, reče Ivan, imenitni gospod je govoril resnico, da se mu bo v drugič glava razbila. To niso žulji; od takega delà dobiš grče na glavi. Hudič se je zvalil pred lestvico in zabodel z glavo v zemljo. Ivan je hotel pogledati, ali je gospod mnogo izdelal, kar naenkrat se zemlja odpre in stari hudič se zvrne skozi njo, le luknja je ostala. Ivan se popraska in reče ; Vidiš, kaka nesreča ! To je zopet on. Močan je moral biti. Ivan se živi sedaj in vse ljudstvo hiti v njegovo cesarstvo, tudi brata sta prišla k njemu in on nju redi. Edor koli pride, reče mu : Živi me. Ta pa je z vsem zadovoljen. Vsakega sprejme, ker ima vsega zadosti. Samo jeden običaj je tudi sedaj v njegovem cesarstvu: Edor ima žulje na rokah, sede k mizi, a kdor jih nima, ta dobi ostanke. 157 Književnost. »Gozdovnik«. Povest iz ameriškega življenja. II del jako zanimive vsebine, je ravnokar izšel, cena mu je 40 kr predsednik dr. Tavčar je zakljucil z zahvalo podpornikom občni zbor. v Založil in prodaja Ant Dunajska cesta. Turk, kojigovezec v Ljublj Senklavsko-frančiškanška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je priredila minolo nedeljo prav zabovno veselico v Narodnem domu Svirala je vojaska godba in pel prav pohvalno zbor in Četverospev slovenskega trgov- so priredile marljive podruŽniČne odbornice sta vrgla Veselica se obnesla v za- Vseučilišče v Ljubljani. Crnomaljski mestni zastop Slo ! Ljubljanski nemškutarji hočejo tudi letos posku- olitvah, ki se bodo Postavili so v.prvem in drugem po Upanja na zmago hočejo, da sj tu. Ker se tako radi naravno, ko ti iz izvajali konsekvence. Marsikaterega nemškutarja Vipavska in vrhniška železnica. Z zgradbo obeh Delà za vrhniško železnico so Z za- V Gorici bo stal kolodvor južno od sedanjega in in skoz za Vipavo navzgor do Ustij ob kranjski : . 1 skega pevskega društva. Originalna pošta in vabljivi buffet, 1 ítiířufi/tlítiífcříiífcíÝífařftfaítirîïka*-T i Hçj^ iiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnTmi^ «= ^ifMf® = Nni/ino = lepo svoto v prid šolski družbi. TftSSiSPm^š®: llUVll/D. : -fr , , . , -, , m—,;,,,,,...,,..........................bavnem in gmotnem oziru vrlo dobro — A — Imenovanje. Profesor na novomeški gimnaziji g. je sklenil peticijo na poslansko zbornico, v kateri se povdarja Luka Pintar je imenovan skriptorjem licijalne knjižnice v živa potreba ustanovitve slov. vseučilišča v Ljubljani. Ljubljani, g. dr. Pipenbacher suplent na ljubljanski nižji venske občine storite jednako gimnaziji pa stalnim učiteljem na novomeški gimnazijil — Rudeči križ. Dne 16t. m. se je vršil pod pred- sit| svoj0 srečo pri občinskih nadomestnih sedstvom I. podpredsednika, gosp. ces. svetnika Iv. Murnika, vršile prihodnji teden. redni letni obcni zbor deželnega pomožnega društva Rdecega /o prispevek na centralno železmc, se P"5™ v krat^m- ^ . zalogo v znesku 130 gld Koncem leta se je premoženje po- se oddala atavbemku ^ Filipu Zupančiču v Ljubljani množilo za 1111 gld. 20 kr. 15 podružnic je štelo 556 ™amovan)em tira pri Vipavski železnici so pričeh inženirji že članov s 6638 gld. 12 kr. premoženja Pri volitvi novega , m' . , A odbora za dobo 3 let izvolili so se dosedanji funkcijonarji, železniea se zavi)e Potem sredl Pol'a Protl Bll,am' od tam Pa namreč, gg. : Dr Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Emil P°'de skoz , , ... . . _ Bock, Jakob Čik, Peter (irasselli, Vincenc Hflbschmann, dr. me'i. se,ob™,e neko iko1 ^za, proti Patnhom blizu A]dov- Friderik Keesbacher, Emerik Mayer, Ivan Murnik, Ivan Perdan Sèine- Vipavska železoica bo le 30-2 km dolga m imela následní« in Andrej Zamejic za glavno društvo in gospodje Albin Ach- Postale : B,1le' »oraberg, oela-ť užine, Kamenje-Kodrovo, Zabje- tschin, Franc Doberlet, Ferdinand Mahr, Gabrijel Piccoli in Ustje m Ajdovscina. dr. Jos. Stare za podružnice. Za pregledovalce računov so se p^ščico, pri Rojcih pa 300 m. dolg predor. zopet iz olili gg. : višji raČun-ki svetnik Viktor Colloretto, Karol Karingerin Josip Kušar in za namestnike gg. ; Anton Klein škof monsign. in Josip Lozar. Konečno je zbor izrazil s tem, da je vstal s sedežev vanredne misijonske pridige v slovenskem jeziku pri sv Jakobu vsem dobrotnikom in pospešiteljem društva najt.oplejšo zahvalo, v Trstu, posebno kranjski hranilnici, kranjskemu deželnemu zboru, žaški po konci in se vrgel z vso togoto proti slovenskim pro- večim gospodom okrajnim glavarjem za njih krepko pospeše- povedim, češ škof hoče Trst posloveniti. vanje društvenih interesov, potem odposlancem pri zveznem čelu so poskusili vse, da zaprečijo napovedane slovenske pri- zboru, vodstvom podružnic. ljubljanskemu časopisju itd. Pri dige. Župan je osebno protestoval pri škofu in mestni gospodje odborovi seji, ki se je na to vršila, se je zopet izvolilo dose- so vprizorili danje predsedstvo, namreč gosp. Einerik Mayer predsednikom, več narodni fanatizem nego vera, postavili so se ti duhovniki gosp Ivan Murnik I. podpredsednikom in gosp. dr. Frilerik na komando Keesbacher II podpredsednikom. Dalje je volil odbor 3 odpo- prneži slance k zveznemu zboru na Dunaji in sicer 2 za glavno dru- Laški časopisi štvo in 1 za podružnice. Dosedanji razsodiški kolegij obstoječ s strastnimi iz gospodov c. kr. dež sodn. svetnika Jos. Martinak-a, c. kr. cerkvi tudi sodelovanje inestne godbe in pevskega zbora. Tem dež. sodn. svetnika Karola Pleško-ta, c kr dvornega svetnika napadom dr. Jos. Ralič-a, potem c. kr. deželnovladnega svetnika Ludo- povedi za nekaj tednov odložil. Seveda proti nápovědi nemških vika markija Gozani-ja in c. kr. dež. vladnega svetnika Jos. najmanje pa laških propovedi se ni dvignil nobeden. Ko so se Merk-a se zopet potrdi. pa minoli teden priČele v cerkvi sv. Antona novega laške pro- — Dramatično društvo v Ljubjani je imelo 16. povedi tedaj je bil lahonski iredentizem in socijalni demokra- t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila o društvenem delovanji tizem pod vodstvom židovstva zopet ves po konci. Josip Pavisich v minoli gledališki sezoni posnamemo : Vseh představ je bilo je razpravljal socijalno vprašanje in v svoji propovedi pobijal 70 in sicer 35 dramskih, 33 opernih in 2 dramski operni brezverstvo ter nevarne nauke socijalnih demokratov. Zbralo se skupno. Dohodkov je imelo društvo 17.744 gld 51 kr. stroškov je v cerkvi in pred cerkvijo nebrojno najete pouličně sodrge, pa 17.633 gld. 44% kr. Na gažah se je izdalo 14.090 gld. ki je propovednika Predstave so nesle le Čistih 4034 gld. 37 kr. Društvo je imelo vprizorili najveČje izgrede po mestu. 193 udov. Na novo se je volil v odbor g. dr, Zbašnik. G. proč s škofom Pri Dornbergu bo treba mostu čez Vi Razgrajači Štenk — gospodarji v Trstu. Ko je tržaški odiedil poleg laških in nemških tudi iz- tedaj je stopil ves lahon 3 iredentarski Izrael -tr- mestnim zborom na tudi protest 80 laških duhovnikov. Ker jim je tudi židovstva proti svojemu škofu. Poskusili so zo- škota pri papežovem nunciju na Dunaji, katoliški" so pa kar grmeli tožiti židovski" in napadi na škofa. Mestni zbor je odtegnil stolni se naposled škof toliko udal, da je slovenske pro- so motila v propovedanji. Demonstrantje so klici : Proč z jezuiti, rjoveli sem ter tja po ulicah. Policija in mogla več vzdržavati reda, prišli so Da pomoč vojaki. Veliko demonstrantov so zaprli in tekla je tudi kri. Izgredi so se ponavljali vsak večer. Mestni zbor, namesto da bi pomirovalno vplival, je v posebni seji protestoval proti škofovi naredbi, se zavzel za razgrajače in tako dal potuho fakinaži. Vladni zastopnik, ki je seji prisostvoval, ni nasprotoval eklepanju mestnih očetov. "Vsakteri zahtevi mestnih gospodov vselej poslušna vlada seveda ni mogla tudi v tem. slučaju drugače, nego da ustreže razlju-tenim mestnim gospodom. Posredovala je pri škofu in ta je pre-klical nadaljevanje laških kakor tudi odredbo glede slovenskih in nemških propovedij. Vlada in cerkev sta kapitulirali pred poulično sodrgo in mestnim- zborom. Katoliških propovedij ne bo ker tako hočejo židje. Židovska laška iredenta je lahko vesela tega vspeba, Zaprečila ni le slovenskih temveč sploh pro-povedi. Treba ji je le s silo nastopiti in vse se ji uda. Vspeh sile je pri nas pristopen le še Nemcem, ki so zadnji čas želi to-li lepe vspehe na tem polju. Seveda s Slovani je druga. Ti se morajo pokoriti. Zares čudno to, v Trstu, na Dunaji, Gradci, itd., demonstrantje z vspehom nastopajo proti vladi in cerkvi, a v Ljubljani niso imele demoetracije najmanjega vspeha niti proti pičlemu „tucetu" nezrelih našemljenih pobov. — Vodovod v Škofjeloki Škofjelocani so se jeli po- tegovati za zgradbo vodovoda. Mestni zbor je sklenil, da je v izvišitev tega vprašanja pričeti z všemi v to potrebnimi pred- deli. Voda bi se naj napeljala izpod Ljubnika ali Starega gradu. Z napravo vodovoda bi Škofjaloka v vsakem oziru mn go pridobila. — Potres. Minolo nedeljo ob 3/412 uri po noči přiměřil se je v Ljnbljani in tudi drugod zopet srednje močan potresen sunek, ki sicer ni napravil nobene škode pač pa precej strahu. — Požar je vpepelil dne 15. t. m. mizarju Francetu Čehu na Karolinški zemlji delavnico z vsem orodjem. Dela-vnica je bila lesena. Škoda je 800 gld: Pogorelec je bil za-varovan. Ljubljanski gasilci so ogenj omejili. — Jubilejske ustanove Južnoštajerska hranilnica v Celju je sklenila iz čistega dobička prihodnjih let ustanoviti zaklad v zneeku 15.000 gld. za tri dijaške ustanove pod imenom Cesar Franc Jožefa I. jubilejske ustanove. — Pokopali so minolo sredo v Cerkljah pri Kranju mnogoletnega župana g. Vavkena. Lahka mu zemlja! — Umrla je v Kamniku dne 18. t. m. gospa Julijana Močnik roj. Debevc, soproga odličnega rodoljuba, bivšega župana, lekarnarja in posestnika g. Močnika. — Grozovitež. Malovreden Ivan Cergolj iz Rt cala pri Trstu, ki je svojemu očetu že obilo zlega prizadjal je hotel tega na veliko soboto na grozen način umoriti. Připlazil se je skrivaj v očetovo spalnico, privezal očeta z vrvjo na posteljo, potem pa polil posteljo s petrolejem in jo vžgal Očetu se je s silo posrečilo resiti se. Ničvredni sin je to storil svojemu očetu, ker mu ni hotel več denarja dajati. — Nesreća pri streljanji Na veliko nedeljo sta se ponesrečila v Kropi kovača Janez Petrač in Jožef Dermota, ko sta streljala z možnarji. Smodnik se je vžgal pri nabijanji možnarja in poškodovalo je Petraca prav znatno, Dermota pa manj. Petrač je moral v dež. bolnico. Pri streljanji ni nikoli preveč pozornosti! ? r • — Groi Dragotin Khuen-Hedervary ban hrvatski — slepar. Pred nekaterimi dnevi se je izvršila pred gjursko poroto obravnava proti g. Juriju Ertlu, katerega sta grof Khuen in ravnatelj njegovega posestva, Iv. Moller tožila opravljanja in žaljenja časti. Ertl je vzel namreč v zakup grofovo posestvo 2 znatno zakupnino, katere pa ni mogel plaćati, ker se mu je pri sklepanju pogodbe o svojstvih oziroma o nedostatkih posestva nalašč napačno poročalo. To sleparenje pa je Ertl razkril v brošurah in v javnih člankih, v katerih je dokazal, da je .. . i . * . » s Khuenovim posestvom vsled rednih povodenj, radi močvirja in vlage izgubil ves svoj imetek, t. j. 50.000 gld , kateri so £ prešli v žep bana. Ertl je v jedni brošuri tudi zapisal : „Ivana Môllera zajedno sa grofom držim i proglasujem prostim varalicama". Vsled tožbe je přišel Ertl pred poroto, kjer je sijajno dokazal, da sta ga ban in njegov oskrbnik vedoma in hotoma osleparila ter si krivično prisvojila zakupnino, hkratu pa gmotno upropastila najemnika. Vladni listi so molčali o gjurski ra&-sodbi, ki je proglasila Ertla svobodnim ter s tem potrdila javno Ertlovo izjavo. Potem pa so skušali vso stvar pomanjšati z lažjo, da je dal Ertlov odvetnik banu zadoščenje. Toda odvetnik Polonv Geza je tudi to trditev nemudoma o vrgel. — Opozi-cijonalni deželni poslanec dr. Franko Potočnjak je presadi! ta prozaično cvetko iz vrta banovega na politično polje in objavil v zagrebškem listu „Narodna Misao" odprto pismo proti njemu. Potočnjak oštro prijema bana — sleparja — v tem pismu in ga pozivlje, da izvaja konsekvence iz tega. — Čudna beračica. V Clirihu na Švicarskem je pre-iskalo sodišče stnaovanje neke beračice, ki je bila zatožena, nepoštenega beračenja. Neverojetno je, kolike množine raznih živil obleke in drugega blaga se je tukaj našlo. Sodna komisija je našla v sobi, ki je bila skoro vsa natlačena s temi predmeti, tako da je bil samo pristop do postelje prost, nič A manj kot 348 velikih in 1109 majhnih kosov kruha, 294 kosov potvice, 140 klobas, 177 koscev mesa, dalje velike množine sadja, riža, kave itd. Od obleke se je naštelo 219 jopičev, 300 predpasnikov, 170 vratnih rut, 45 parov čevljev, 536 parov nogavic itd. Poleg vsega tega se je našlo še 150 frankov denarja. Pred sodiščem je beračica izjavila, da je le hranila za stare dni. — Praga. Praški župan dr Podlipny je bil z odpo- slanstvom mestoega zastopa pri cesarji v avdijenci, prosit ga, da bi jeden Član cesarske hiše stanoval stalno v Pragi. • S k — Dunaj slovansko mesto. Intimus ogerskega pred-sednika Banffyja tajni svetnik Lang je izdal knjigo, v kateri dokazuje, da Madjari nimajo vzroka podpirati Nemcev v Cisli-tvanski in ne zadrževati uveljavljenja jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov. Konečno prorokuje pisatelj, da bode Dunaj v XX. stoletju slovansko mesto. Tu govori Madjar kakor, da bi bil prijatelj Slovanov, a kaj vidimo ua Ogerskem, sistematično zatiranje Slovanov. — Zaradi jedne krone V Zaluzi blizu Janova v Galiciji je prosil neki delavec gostilničarja Schildhausa naj mu posodi jedno krono. Ker ta ni tega storil, zažgal mu je delavec hišo. Zgoreli sta tudi dve gostilničarjevi hčeri. Mož in žena sta tako obžgana, da ne okrevata vec. — Muhamedanski verski fanatizem je že povzročil mnogo zlega in ga bo še. Muhamedanec je preverjen, da mora potovati v sveto mesto Meko in če tudi ima na poti glađu umreti. Nebrojne čete Muhamedancev tudi res umro. Stradanje, revščina jih primora, da na potu omagajo. Temu sledi kuga in bedno stanje vseh prebivalcev v dotičnem kraju je gotovo. Žalostné so zopet sedaj razmere v Arabiji. Vsled gromadenja romarjev v Meki in Medini je lakota že pritisnila in nevarnosťjje da nastane kuga. Turski sultan, ki je izvedel za to nevarnost hoče s pošiljanjem živil v Meko odstraniti pretečo nevarnost in olajšati bedo. Seveda po edino dobrem sredstvu, prepovedati potovanje v Meko, ne bo segel, ker mu to ne dopušča versko prepričanje. — Katolikov je po najnovejši štetvi 241, 130.000 na celem svetu. Vseh ljudij je 1520,570.000. Katoliško cerkev čaka še obilo delà. — Promet v Londonu. Velikansk se more zvati cestui promet v Londonu. Po nekem poročilu prepeljejo vsako 159 ■ . ř 1 ®; p 4 1 ^ * *CM Eii ^HO H I O lij w leto štiri mestne železnice 191 milijonov ljudij, osem železnic, vsáto roko na jednega konja, ki sta mu jih tako ízpulila. ki vozijo mej predmestji in notranjim mestom 210 milij 1170 konjskih železnic 150 milijonov in okrog 3150 omni- še telo busov 330 milijonov ljudij. To znese skupaj 881 milijonov Ednako so mu odtrgali nogi in konečno so s konji raztrgali ljudij Pri tem pa ni vštetih 11.034 fijakarj Samomor konja. V Parizu je pádel nedavno konj Elementarna nezgoda na Češkem so veliki usadi Libohovicah pri Hebu podrli 39 hiš, mej temi župnišče in šolo. Nad 200 ljudij je izdubilo zavetišča. Usadi so pri drli s tako močjo, da so odnesli nekatere objekte do 20 me trov daleč. Strokovnjaki so se izrekli, nekega omnibusa. Da se umiri, ga je voznik izpregel ter vodil po mostu Seine. Toda konj se mu je iztrgal ter skočil z mostu v vodo, kjer je še nekaj časa plaval, nato pa je utonil. da katastrofa na- aferi dr. Potočnjak-Rubido-Zichy je izšla v Novem Sadu brošura pod naslovom : „Poštenje i moral pod stala vsled podzemskih voda in so se prvotno izjavili, da odvrnitev takih nezgod nemogoča. Vender pa se zdaj bavijo z načrtom, kako v prihodnje onemogućiti jednake nezgode. Cesar je podařil za ponesrečence 2000 gld. in država je takoj na-kazala .5000 gld. podpore. strupom za podgane se je zastrupilo v Bat- tony ji doma, a otroci so ga našli in jeli pokušati. Ker je bil sládek so ga toliko časa pokušali, da so vsega . pojedli in vsled tega vladom Dragotina grofa Khuen-Hedérvaryja, kaže, kako grof Khuen skušal s svojimi pomagači dr. Potočnjaka moralno ubiti in da temu grofu ni druzega mar, kakor na Hrvatskem razširjati madjarsko državno idejo. otrok. OČe je kupil za podgane fctrupa in ga spravil Tržne cene. umrli V Ljubljani dne 13. apr. 1897. Pšenica gld. 13.40 kr. A rž gld. 9-50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. .7*80 kr, Junaški otrok. Na bregu Seine v Parizu se je ajda gld. 9.80 kr., proso gld. 7 30 kr., turšica gld. 6 60 kr. igralo pred kratkim dvoje otrok. Najedenkrat je padlo najmlajše, triletno dete v vodo. Njegov brat, sedemleten deček, je skočil za njim, toda bratca ni mogel naj ti v valovih. Těžko je připlaval zopet na breg, tedaj pa je zagledal utapljajoče se dete ; urno je skočil še jedenkrát za njim ter ga rešil. Prognanci v Sibiriji Po ruskih poročilih je bilo od leta 1823 do 1 1897 prognanih 907 244 oseb v Sibirijo. Vender je bilo mej temi 215.843 oseb, ki so šli prostovoljno za sorodniki v Sibirijo. Največ prognancev je bilo za časa leča gld. 15 kr., grah gld. 14 kr., fižol gld. 12- kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) mm 2J 53 u priporoča carja Aleksandra II. Stevilo prognancev in njih potomcev tvori sedaj eno četrtino vsega prebivalstva v Sibiriji. Nakit žensk Dočim nosijo pariške dame male žel- Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani vice na prsih in po vratu lišpajo se v Aziji s kresnicami Neka ruska grofica na večerno slavj katero podkralj indijski, prišla v lepi in obrobljena s samimi hroŠČi črni obleki priredil bila posuta se po noči svetijo v naj-različnejih in najčarobnejih barvah. Grofica je vzbujala veliko Compagni pozornost s svojimi anrednim nakitom Ženske na Kubi žensk bele črne in Kreolinj Na Naj1 Kubi prebiva troje vrst č je crnih, katere pa gle- dajo z velikim spoštovanjem bele, kakor da so te neka višja bitj Najiskreneiša želj vsake zamorke je, priti v Evropo ter se poročiti z Evropejcem. Bogate ženske na Kubi žive v večnem „dolce far niente", dočim so ubožne jako pridne ter po tvornicah veliko delaj Kreolinje pošiljajo svoje hčere v Pariz v šolo domu přišedši se omože ter prežive večino svo- jega življ v gugalnem stolu bavij se s koketovanjem pušenjem cigaret, lizanjem slašČic in toaletními vprašanji. Najbolj nevedne so pa prebivalke Antil, katere so sicer jako francoska največja parobrodska Redni odhod Havra Newyork vsaki teden. Vozni listek III. razreda lepe pa tudi zelo hitro uvenejo. Kako kaznujejo na Koreji V vzhodni Aziji za katero se toliko pulijo evropske velevlasti so še daleč od kul ture. Grozen način kaznovanja je ondi še doma. Pred dvemi leti usmrtili so koreanskega trgu. Neki Francoz je bil prestolonaslednika na javnem priča tega usmrčenja poroča : Sedanj kralj přišel na koreanski prestol s tem da rotniško dal umoriti svojega brata, prejšnjega kralj za- Nečak umorjenca je smrti bil določen za prestolonaslednika. Po kraljevi ubežal ta v Pariz in ondi preživel kot sluga v ne-kem muzeju dve leti. Sedaj ga pokličejo njegovi pristaši domov. bi imela pahniti sedanjega kralja in prestolonaslednika ter Stopil je na čelo zaroti s prestola. Toda zaroto so izdali njegove pristaše so vjeli in vrgli v nepokrit 8tolp Neznosno solnce je pripekalo na nje in krvniki so jih mučili še s tem, da so jih polivali z živim vapnom. Slednjič so peljali ujetnike na javen trg usmrcenju Prestolonaslednika so privezali za stane izvrstno postrežbo na parniku. vinom Prodaja voznih listkov samo vsaki ponedeljek izkljucljivo Zagreb Posredovalnica Margaretska prevažanje ljudi in blaga onkraj mor ja 160 Loterijske srečke V Brnu dne 20. aprila t. 1. : 74, 63, 10, 11, 19. Na Dunaji dne 16. aprila t. V Gradci dne 16. aprila t. 1.: 64 11 51 83 6. 32 64 13 75 Razpošiljava sukna samo zasebnikom i odrezek dolg za- (gld 3*10 iz dobre 4-80 do s trio moško obleko stane samo i 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 > fine i i finejše angleške grebenčaste ) pristne ovčje volne odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden mičrih bárvah 1 odrezek 6 gld. — 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- blago, kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (8) Jedino pristen Da se preprećijo vse prevare, imam edslej to oblastveno registrováno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana intrgovinskosodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Gelotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domaće zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke. krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini. ope- klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je 12 malih ali 60 z zabojem vred: 6 dvojnih steklenic 30 4 krone. 13 kron. % Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok.nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (21) 5 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem ih z a sem od moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravi Ini sok vsim prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf A u s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali papopoštnem povzetju Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza- htevo zastonj in poštnine prosto Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. V Bosno in Hercegovino SO kr. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom 0) Lekarna Jedino pristuo ange!a varuha Stklzengel-ApoUieke Centifolijsko mazilo 4 V (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo se-danjasti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-sprotnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, vsaj naj manj zboljšanje šanje bolečin prouzroj oče. olaj- Manj nego dve škatljici ne raz- desATHIERRYin :pošUjati; razpošilja se jedino le proti RRE&RADA poprejšnjemu nakazu proti vzetju zneska. Cena s poštnino. voznim listom zavojem lončka krone vin. Svarim nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj prosim na tan ko na paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka firma »Schutzengel- Apotheke zavit znamko Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora navodilo Ponarejalce vporabo, katero ima varstveno posnemalce mojega jedino pri- stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry Razpošilj brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. Tivsk in iHio/Aa: Blasnikovi uasledn.ki