28o
Viktor Steska : Koevje.
Pogled na upno cerkev in upnie.
v Ameriko. Kupec njegovega posestva je navadno Slovenec. Zato je mnogo Slovencev na Koevskem, toda brez pravic. Med dvesto razlinimi priimki sem natel malone polovico slovenskih.
Slovenec, ki se takisto naseli na koevska tla, ne zna ne nemki, ne koevski. Za silo se pa kmalu navadi. Otroci skaejo po vasi, obujejo s koevskimi otroki in se igraje na-ue koevske govorice in pozneje v oli nemkega jezika. V oli in cerkvi ni uti domae besedice. Moliti in brati se ue le nemki. Slovenskih molitvenikov in drugih knjig ne morejo rabiti, ker ne poznajo slovenskih rk. e tudi dalje asa pohajajo olo, ne privadijo se slovenskemu berilu, ker se sicer v tretjem in etrtem razredu ue spoznavati latinske rke, a le pod imenom, da so latinske, na slovenino pa se nihe ne ozira. Rojeni Slovenec je torej popolnoma nemki vzgojen, o svoji materinini nima niti pojma. Ni redek sluaj, da mati moli slovenski, otrok pa odgovarja nemki. Ali je torej udno, e uboec pozabi na svoje pokolenje, e se poprime le nemine in nevede zataji svoj rodr
Kako bi si torej Slovenci ohranili svojo narodnost? Ako bi se v olah in v cerkvi nanje ozirali.
Res, da ni v vseh koevskih krajih jednako razmerje med Slovenci in Koevci; res, da je Slovencev po nekaterih vaseh malo, a po drugih vaseh jih je zopet ve. Mnogo Slovencev je uprav v koevski mestni obini in v lienfeldski. V koevski upniji je izvestno ve stotin Slovencev, vendar morajo vsi slovenski otroci obiskovati popolnoma nemko olo. Lani je bilo na koevski ljudski oli 60 Slovencev.
Slovenci se morajo povsodi uiti drugega deelnega jezika, Nemcem tega ni treba. Ge je kje na Slovenskem peica Nemcev, morajo imeti lastno olo, da jih ne okui slovenski
duh; mnoici Slovencev pa ni treba nobene ole, nobenega pouka v slovenskem jeziku, ako so v manjini. Slovenci smo pohlevni in z malimi drobtinami zadovoljni. Zato pravica zahteva, da vije oblasti skoro omogoijo slovenskim otrokom v Koevju in v okolici, da se bodo navadili vsaj slovenski brati in pisati.
Prihajajo po eleznici iz Ljubljane, vidi na desnici pivovarno in nekaj hi. Ta kraj se imenuje Hutterhauser. Na levici zagleda cerkvico, ki se imenuje cerkvica sv. Re. Telesa (Corpus Christi). Zraven nje je kapelica Bojega groba, prav taka kakor drugodi. Cerkev je bila znana e leta 1471., ko je cesar Friderik III. prestavil dva sejma v mesto. Ob Valvasorjevem asu je bila sede bratovine svetega Re. Telesa. Za cerkvijo je nova misijonska hia. Bliajo se mestu zapazi novo poslopje, na pol dovreno, novo sirotie. Na polju za tem poslopjem je velika jednolina zgradba, stara grajska itnica. Med prvimi hiami v mestu se nahaja spodnja gimnazija. Pred Rino stoji na levem bregu prostorno upnie.
Rina! udno ime, kaj ne? Prof. Obergfoll izvaja ime od Runse = Rinsal = Bach. Rina torej pomenja potok". Kadar je voda plitva, ne vidi se prav ni, da bi tekla. Kadar pa deevje naraste, pozna se smer toka. Cez Rino se vspenja lep kamenit most. Na desnem bregu se nahaja cerkev sv. Fabijana in Sebastijana. Prej je bila kapela. L. 1791. so jo poveali in povzdignili v upno cerkev. Veliki oltar nosi zapisano letnico 1766. Stolp je zelo irok, ker je zidan na starem stolpu mestnega obzidja. Tik presbiterija se nahaja dolbina, kjer so shranjena srca koevskih vojvod. V ladiji opazi na listovi strani mal oltar, ki se ni ne vjema z drugimi v cerkvi. Ta oltar je namre iz nekdanje kapele na Frideriksteinu. Narejen je v renesanskem zlogu iz rnega marmorja. Slika predouje Jezusov krst v Jordanu.
To jedino mestno cerkev menijo podreti in na njenem mestu zidati krasno cerkev v romanskem zlogu po nartu umrlega slavnega arhitekta barona Schmitt-a. Stala bo brez notranjine 100.000 gld.
V mestu je ve lepih dvonadstropnih hi. Najveje poslopje je turjaki grad. V tem gradu so vsi uradi, knezov logarski urad, obsegajo 19 udov, in e mnogo stanovali.
Pri gradu se loi cesta na levo in desno. Na levi pride po kamenitem mostu ez Rino in kmalu do pokopalia. Sredi pokopalia stoji kapelica, doim je prej stala na istem prostoru mogona upna cerkev sv. Jerneja. Podrli so jo 1. 1872. V kapelico je vzidanih nekoliko nagrobnih plo, nekoliko jih je v tlaku. Dve sprednji ploi sta spomenika Lenarda in Elizabete pl. Erberg, zadaj
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si