PROLETAREC
Slovenska Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 784.	CHICAGO, ILL., 21. septembra (September 21), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
Uprsvniitro (Office) 8689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 28S4.
| Imperializem žanje, kar je sejal.
Vrenje na Balkanu.
i V Mali Aziji divja vojni požar. Ne, da se je pričel ielc zadnji teden ali teden pred zadnjim. Ko je bila Turčija zaeno z Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Bolgarijo premagana, so se pričele sklepati "mirovne" pogodbe. Leta 1920 so zavezniške velesile sklenile pogodbo s Turčijo, ki je razdejala otomansko cesarstvo. V Carigradu so pustili brezmočnega sultana in turško vlado, kakršno so imenovali v Londonu. Prava Turčija pa je prišla na dan v Anatoliji. V Angori se je formirala nova vlada — vlada maščevanja za ponižano Turčijo, i Kakor vse pogodbe ,tako tudi sevreška pogodba sloni na imperializmu. Turčijo so si zavezniki med seboj razdelili, in kar jo niso direktno vzeli, so jo sklenili izrabljali indirektno s tem, da so si razdelili "sfere vpliva", ki naj bi ga imele prizadete države v posameznih delih nominalno turške države. [ Anatolija, ki je predstavljala ostanke prave Turčije, se ni tako brezpogojno podala. Kemal paša se je postavil na čelo nacionalistov in pričel z zavezniki boj. Pomoči je iskal v Moskvi. V interesu sovjetske Rusije je oslabiti angleški vpliv v Mali Aziji. Tudi carska Rusija je imela ta interes, dasiravno v drugem smislu, kakor današnja Rusija. Moskva je poslala v Angoro svoje zastopnike, z nacionalistično turško vlado je bila sklenjena pogodba in od tistega časa je imel Kemal paša v Rusiji dobro zaveznico. Toda Anatolija s trn ni postala boljševiška dežela v smislu kakor Rusija. Turčija je Turčija. Medtem pa sta tekmovali za prvenstvo v Mali Aziji Anglija in Francija. Ne samo v Mali Aziji, ampak povsod, kjer se križajo imperialistični interesi teh dveh držav. Druga drugo sta izigravali. Žogali sta se z Italijo, najbolj pa z Grško. Grška, ki je šla v vojno za "demokracijo" na tisto stran, lii ji je največ obljubila, je prišla iz nje zelo povečana država. In kakor so sanjali v Rimu o obnovitvi rimskega imperija, tako so sanjali v Atenah o obnovitvi bi-lantinskega cesarstva. Grški kralj mora biti kronan v Carigradu! Anglija, stara mešetarica, je hotela spravili kemaliste na kolena. Ni jih mogla, pa je dajala Grkom potuho v njihovih naporih okupirati nadaljne turške teritorije. In tako je trajala vojna med Grki in Turki ves čas po sevreški pogodbi, pravzaprav ves čas, od kar je stopila Grška v vojno na stran zaveznikov.
Danes je Grška tepena, gospodarsko izčrpana, njeno ljudstvo obuboženo in obupano, toda nesposobno, da se reši svojih krvnikov. Odstop kralja Konstantina zahteva, toda mesto njega pride na krmilo toga imperialistična vlada, mogoče Venizelos, v ka-lerein vidi ljudstvo danes zopet odrešenika, dasiravno je čisto navaden imperialist, orodje v rokah angleške diplomacije.

Francija, tekmovalka Anglije, je na tihem podpirala kemaliste. Tudi z orožjem jih je zalagala. Anglija pa je oskrbovala Grško z orožjem in financami. Boj med Grki in Turki je bil torej boj francoskega in angleškega imperializma, angleškega v prvi vrsti. Grški vojaki, že leta pod orožjem, so se pričeli upirati. Njihova morala je padala, in da se jo povzdigne, so v Atenah sklenili okupirati Carigrad. Francija se je odločno uprla tej nameri in v Londonu so ji morali u-streči. Grška vlada pa je vpraševala: Kaj sedaj? Kemal paša ji je odgovoril. Z vso silo je udaril na grške čete in jih pognal v divji beg. V Londonu, Parizu in tudi v Rimu je nastala panika — panika v uradih imperialistične diplomacije. Ali je svet pred novim splošnim vojnim požarom?
Bežeče grške armade so požigale vasi in mesta, morile so, kakor delajo navadno obupane, nedisciplinirane armade. Neturško prebivalstvo je bežalo za njimi.
Pred tremi leti je grška armada okupirala Smirno. Pet tisoč mohamedancev je pomorila. Governer Sinir-ne, ki se je udal Grkom, je bil tudi umorjen. Po treh letih so turške čete potisnile grško okupacijsko armado iz Smirne—v "kristjanskem" svetu je nastal trepet. Kaj se zgodi z gjavri v Smirni? In čudno: Turške čete sO prišle v mesto in niso pričele z masakrom kristjanov. Vse, kar so turške čete storile prve dneve je bilo to, da so oplenile branjarije kristjanom. Izet paša, turški poveljnik, je začudenim poročevalcem "kristjanskih" listov dejal:
"Izprevideti morate, da so se stvari predrugačile in da so tisti časi, ko so zmagoslavne turške čete pomorile in uničile vse pred seboj in za seboj, daleč za nami."
Štiriindvajset ur po tej izjavi je.bila Smirna, mesto z okoli 300,000 prebivalci, v plamenih. Tisoče jih je zgorelo, na tisoče je bilo pomorjenih. Krščanski svet se zgraža nad Turki in po pravici. Toda ali niso bili kristjani, ki so zakrivili današnje krvolitje, bedo in nered v balkanski Evropi in v Mali Aziji?
Grki, četudi kristjani in še dobri kristjani, so morili Turke in provocirali turško prebivalstvo v okupiranih krajih. Mohamedanci ne pridigajo ljubezni do "krivovercev". Nauk njihove vere je, naj se gjavre pobija. Ali če so turške regularne in neregularne čete pričele z masakri na debelo, imajo ta zločin-na vesti gospodje, ki grade svetovni mir na imperialistični podlagi. In ali ni možno, da so evropski provokatorji ta-korekoč izzvali razjarjene Turke k masakrom? To je namreč zelo dobro sredstvo, da se maščuje "javno mnenje" proti Turkom, tem barbarom modernega veka.
Kemalisti zahtevajo Carigrad; če ga dobe, pridejo v njihovo posest tudiyDardanele. Teh Anglija ne da. So prevažen izhod v sredozemsko morje, prevažen vhod v Črno morje, prevelikega pomena za pomorsko plovbo. "Dardanele ne smejo biti nikdar več zaprte", povdarjajo v Londonu. Toda kdo naj jih kontrolira? Danes jih Anglija, oziroma zavezniki, ki skušajo še zmirom biti zavezniki. Ali iz sedanje zagate je treba najti izhod. Liga narodov naj jih kontrolira, svetujejo nekateri. Drugi, prevdarnejši, priporočajo novo mirovno konferenco, na kateri naj se reši vprašanje Carigrada in Dardanel. O njem naj odločijo Anglija, Francija, Turčija,'Bolgarija, Grška in Rusija — da, tudi Rusija 1 Ob 12. uri so se spomnili nanjo.
Carigrad, oziroma morska ožina ob njemu, ima za Rusijo velik pomen. Carska vlada si je s tajno pogodbo ob pričetku svetovne vojne izvojevala v diplomatskem svetu Carigrad. Carizem je padel in z njim tajne pogodbe, v kolikor so se tikale Rusije. Carigrad ni prišel v ruske roke, niti ga sovjetska Rusija ne zahteva. Zahteva pa prosto pot skozi Dardanele. Sovjetska vlada, ki pazi na svetovne dogodke, je naznanila zaveznikom, da ne bo priznala nobene rešitve vprašanja Carigrada in Dardanel, ako se bo o njemu sklepalo brez Rusije in proti nji. Kajti, če je vprašanje Dardanel za kako državo važno, je važno prav gotovo za Rusijo. Zato sedaj nasveti, naj se povabi na bodočo mi-rivno konferenco, ki bo sklepala o tem vprašanju, tudi Rusijo.
Turčija, anatolska Turčija, se ne bo sprijaznila z nobeno rešitvijo, ki bi ji odrekla absolutno posest nad Carigradom in Dardanelami. To je razumljivo. Ako mesta ne dobi nazaj zlepa, ga bo skušala vzeti. Tako izjavljajo v Angori.
Tudi v Bolgariji vre. Imperialistični mir je zelo obščipal jn zrahljal bolgarsko kraljestvo. Imperialistični mir je tudi ponižal premagane države — ponižani in oropani pa hrepene po maščevanju. Vojni oblak je nad Evropo. Jugoslavija rožlja, Romunija tudi, Ogrska pazi, kje bi dobila kak kos zemlje nazaj, in tudi Rusija ne spi.
Do vojne, do splošne vojne najbrž ne pride. Poskušali bodo krpati "mirovne" pogodbe. In na Balkanu bodo pričeli —- ako bodo. Balkan, ta ognjenik vojnih nevarnosti in začetnih sporov, je še vedno ognjenik. Balkan in Mala Azija je žoga imperializma raznih dežel. Splošna vojna, če bi izbruhnila, bi pomenila anarhijo v Evropi, kaos po vsem svetu. Tudi preobrat bi prišel, toda pred vsem anarhija brez primere v zgodovini. Današnja družba je preveč komplicirana, da bi se mogel po krahu sedanjega družabnega reda takoj roditi boljši družabni sestav.
Ljudstvo — to je v splošnem mentalno utrujeno. Vojne nikjer ne želi. Boji se jo, toda pritisniti svoje imperialistične vlade ob tla, tega še ne zmore. Ampak vojne se boje tudi kapitalistične vlade. Če mogoče, bodo za enkrat preprečile splošni vojni vrtinec. Z vojno sedaj spravijo tudi sebe v nevarnost — v še večje težave od sedanjih, iz katerih ne vedo izhoda in ga ne bodo našli — kajti pravi izhod je samo eden, in ta je socialistična družba narodov.
Kapitalistična družba ne more ustvariti 'pogojev za svetovni mir, ker sloni n'a ropu, na izkoriščanju in potlačevanju. Svetovni mir, resničen svetovni mir je mogoč samo pod socializmom. In če je bila kedaj solidarnost delavskega ljudstva potrebna, je potrebna danes. Graditi na ruševinah, na splošnem razdejanju je težko, počasno, in za ljudstvo pomeni nepopisno trpljenje. Graditi v normalnejših razmerah je ložje. In
mednarodni proletariat ima danes dovolj moči, da lat ko omeji imperialistično igro in ustvarja podlago, trdno podlago, za prehajanje iz kapitalizma v socializem« Ta način bi preprečil trpljenje miljonov in miljotoi ljudi, ki pride neizogibno, če se dopusti stebrom stw rega družabnega reda pognati človeštvo v popolet] krah, iz katerega se stoletje ne bi moglo dvigniti.
Vojne se bodo tu in tam še dolgo dogajale. Barbarizem je še premočno ukoreninjen v človeštvu, da bi se jih moglo na mah odpraviti. Toda vojne, kakor je bila zadnja splošna vojna, se lahko preprečijo, ako ima ljudstvo voljno in sposobnost, da jih prepreči, lo kadar pridemo tako daleč, tedaj šele se prične resnični konec kapitalizma in s tem konec barbarske civilizacije.
^^
Mamon in osebnost.
Česar priroda ni sama dala osebi, tega ji gotovo socializem ne more vzeti. Ampak marsikaj, kar ji je kapitalistični družabni red vzel, ji socializem lahko povrne. Seveda je treba, da smo glede pomena indi-vidualizma na jasnem. One megalomanije "absolutnih" individualistov, ki jih uči prezirati maso, ljudstvo, altruizem, se je vsekakor treba otresti in priznati, da je individuim bitje, ki ne pomeni ne začetka ne konca, temveč samo majhno potezo v neskončno dot gi črti; porojeno in porajajoče bitje, ki je tudi v svojem času vezano z vidnimi in nevidnimi vezmi na vse strani.
Človeška volja ni svobodna. To je danes za vse pametne ljudi neprepomo, ker je prav tako temeljito dokazano, kakor je dokazano, da so vse trditve osvo-1 bodni volji izraz tajnega hrepenenja ali pa prekanjena zofistika. Čim pa priznamo, da individualna volja ni svobodna, se zgrudi do neba segajoči steber, na katerem misli ošabna individualnost, da stoji in hipoma se zavemo, da smo atomi, ki se gibljemo po brezpogojnih zakonih, ki nas prav nič ne vprašajo, ali nam je všeč, da smo taki in taki, da se gibljemo takointako, da mislimo tako in tako, da živimo tako in tako ter da u-mirarno tako in tako.
Prav za vse so enaki prirodni zakoni. Prav vsi smo priklenjeni ž njimi. Ali naj priznavamo, da je velikost, če jetnik kriči, da je cesar?
Toda degradirati ne mislim človeka in tudi ro-gati se mu nočem. Če je res, da je on in njegovo živ Ijenje rezultanta mnogih pogojev, je tudi resnično, da na neko množino teh pogojev lahko vpliva. To sicer ne rekonstruira njegove absolutne svobode, ki je lahko večja ali pa manjša. In na to velikost se lahko zavedamo vpliva. Naše vezi postanejo lahko prožnejše, kakor so; doba in prostor našega svobodnega gibanja se lahko poveča.
Vprašanje je pa to: Ali more biti več relativne svobode v kapitalistični ali v socialistični družbi?
Govorimo povsem vulgarno, pa se ozrimo najprej po kapitalističnem svetu. Kako je tukaj, vemo precej natančno. Kdor ima glavnico, živi od obresti, to se pravi, od denarja, ki ga drugi ustvarjajo, v njegovi direktni ali pa indirektni službi. Navidezno je to prav velika svoboda. Denar mi daje možnost, gibati ,se po moji volji. — Če mi je všeč potovanje po Orientu, se peljem v Malo Azijo, v Indijo, na Kitajsko, na Japonsko. Če ljubim gore, si lahko izberem Alpe, Šumavo, Pireneje, Tatro. Ako mi ugajajo južna dekleta, si jih poiščem v Italiji ali v Egiptu. Če je Nietzsche moj Ij

bljenec, si kupim "Zaratustro" in "Porod tragedije" v zlatorezu. Čim več denarja, tem več svobode. . . .
Toda proden pogledamo drugo stran te zlate medalje, se ozrimo malo tja, kjer žive tudi individualnosti in navadno od prirode močnejše individualnosti. Moj sosed Tone je tako bitje. Umetniška natura. Velike oči ima, sanjave in bogve kaj vse vidi, česar jaz ne opazim nikdar. Deset barv razlikuje, kjer ne vidim jaz nič druzega, kakor svetlobo ali pa temo. Tone razume vsako skrivnost črte. Neznaske daljave se odpirajo njegovemu pogledu. Povedati sicer ne zna nikdar prav, kar vidi. Jezik mu je težak, beseda nerodna. Toda če ima čopič in barve, govori ž njimi tajno, kakor sam Cicero ne bi mogel govoriti z besedo. Umetniška je njegova individualnost. Vsak kos platna se izpre-meni pod njegovimi rokami v del čudežnega sveta, jasnega in vendar polnega bajnih skrivnosti.
To se pravi: Izpremenilo bi se platno, če bi ga imel, in če bi imel barve, in če bi imel časa. Toda Tone je revež. Banalna reč. Ampak banalnost ima veliko moč. Zaničuj jo,~bna se ne zmeni za to. Ona je; moje ignoriranje je ne uniči. Tone že verjame, da je tako. Seveda, nekdaj ni hotel verjeti. Še mislil ni na banalnost. čutil je v sebi silo genija. Gledal in pil je krasoto, kamor je prišel, in sanjal je čudovite slike, ki jih bo ustvarjal. Pa jih ni nikoli ustvarjal in jih najbrž ne bo. V neki odvetniški pisarni dela, da se preživlja. Tudi zvečer kaj prepisuje in sestavlja, da ponoči truden še kaj postrani zasluži. Kajti živeti se mora in življenje je drago, zaslužek pa majhen.
Ne vem, kaj pravi njegova individualnost, ampak mislim si.
Ivan je drugačen fant. He — krepka individualnost! Stradal je tudi, kakor da bi se bil v tej stroki hotel izvežbati za umetnika. Hudo je bilo, a ni se hotel adati. Saj poznate te značaje moraličnih povesti? — Skratka, ni mu treba pisariti pri advokatu. On slika res, portrete dela, pa cerkvene podobe. Kdor pri njemu naroči, je zadovoljen. Zakaj vse izdela tako, kakor seje naročilo. Dobil je sčasoma sila fiin duh. Kar z o-braza bere ljudem, kaj bi radi. Včasi je bil drugačen. Jedel je zjutraj suh kruh, opoldne je pa šel v kavarno na "črno", da si je lahko kupil barv. Pa je slikal "za razstave". Tako kakor je sam hotel. Kakor mu je "duša velevala". Pa polagoma se je prepričal, da to ni nič. Dolgo je mislil, da so njegove slike lepe; ljudje, o katerih je sodil, da kaj razumejo in da imajo dober okus, so mu pritrjevali. Le oni, ki so imeli denarja, niso kupovali slik, ki so bile "njemu všeč, ampak take, ki so ugajale njim. — Svojih slik ni mogel pojesti, hišni gospodar jih ni maral za stanarino, branjevec mu nič ni dal zanje. Polagoma se je "asimiliral" in danes — boga mi — je izvrsten psiholog. Zadnjič je naslikal petdesetletno obogatelo kramarico tako krasno, da se sa-ma ne bi bila spoznala. Ampak bila je srečna. In Ivan je dobil prav čeden honorar. Sedaj slika svetega Se-bastjana natančno tako, kakor ise je pogodil z gospodom župnikom. In za par tednov je s tem preskrbljen 11 zaslužkom.
0 svoji individualnosti ne govori Ivan nikdar.
Morda poj de enkrat v Pariz. Včasi še misli, da bi bilo lepo. No — morda!. . . .
Seveda, bojuje se individualnost lahko tudi v kapitalistični družbi. To je končno tudi nekaj. Sicer bo-jevitost morda ni edini kriterij individualnosti. Pa je tudi z bojem semtertja čudno.
Pravijo, da žive povsod ljudje, ki so nastopali z lastnimi idejami. Bleščale so se jim oči in topel je bil njih glas. Bili so revolucionarji in proroki — eni
znanstveni, drugi umetniški, tretji politični. Pa se jim je polagoma dokazalo, da se s trdo glavo ne prebije zid, za mehko se pa najde primeren prostorček. Rene-gatje so? Podle duše?. . . Marsikdo izmed njih je sam tako govoril, preden je renegiral svojo individualnost in se vpregel v ta ali oni voz kapitalizma.
Lepih pravljic je pač dovolj. Saj poznamo vse tiste blesteče fraze o talentu in o njegovih nujnih zmagah. "Vsak talent najde svojo pot". — Kajpada, neko pot že najde, le da drži največ teh cest v naši dražestni družbi navzdol, v filistrsvo, v sinekure* v propad in v pogin. Ostudno lažnjiva je fraza o talentu, ki se mora uveljaviti, "če je talent." Da, če je kupčijski talent, je že precej verjetno. Kdor zna goljufati, ne da bi se naravnost spri s kazenskim zakonom, je velikan. Oderuški talent je v tej družbi najplodnejši. Ampak so na svetu individualnosti, ki prav na tem polju ne znajo konkurirati, pa so vendar individualnosti. Zanje je kapitalistični svet pekel. Kdor si je izmislil bajko o svobodnem razvoju individualnosti, o njeni moči in svetosti, je moral dobiti bogato nagrado od kapitalistov, kajti za majhen denar se le ne proda duša.
Končno pa je v tej čedni družbi še kapitalistova svoboda zelo povezana. Miljarder ima prijeten poklic, ampak tudi miljarderji so že izvedeli, da imajo špekulacije svoje muhe, katerim se pravi krize. In individualnost propadlega kapitalista je navadno zelo kla-verna reč.
Kdor hoče, lahko analizira še dalje in dalje, po vseh slojih in poklicih, pri vseh narodih in po vseh deželah. Ce analizira objektivno, mora gotovo spoznati, da ni individualnost nikjer tako prazna pena, kakor v kapitalistični družbi. Resnična individualnost se ne more sprijazniti s svetom, ki obožuje Ma-mona za najvišje bitje.
Zastopnika dveh Francij prideta v Zedinje-ne države.
V Zedinjene države pride v jeseni George Clemenceau, "tiger Francije", ki je odgovoren s svojim versaillskim "mirom" za današnji kaotični položaj Evrope in za male in velike krize, ki prepregajo svet. Clemenceau bo predaval pred ameriško gospodo o potrebi edinstva med Ameriko in Francijo. Deloval bo za zvezo francoske in ameriške reakcije. Tiger je predstavnik nazadnjaške, reakcionarne, imperialistične Francije.
Kakor smo že poročali, poseti Zedinjene države na povabilo ameriškega delavstva tudi Jean Longuet, ki bo pripovedoval ameriškemu proletariatu o bojih francoskega delavstva za boljšo družbo, povedal bo, kako se socialistična stranka, kateri načeljuje, bori za boljše razumevanje v vrstah mednarodnega proletari-ata, povedal bo, kako se je boril skoro osamljen proti vojni in militarizmu takrat, ko so mnogi današnji vodilni komunisti v Franciji drli čez drn in strn z vlado francoske reakcije. Clemenceau in Longuet sta predstavnika dveh Francij. Clemenceau zastopa umirajočo Francijo, Francijo reakcije, starega imperializma in slavnih zmag francoskega orožja. Longuet predstavlja novo Francijo, Francijo bodočnosti, revolucionarno Francijo. In na strani te Francije so simpatije zavednega proletariata.
(l^
Eocialist, ki ne agitira za svojo organizacijo in svoje liste, je mrtev član.
SEMINTJA.
Dva ognjenika. — Banket indijskih dijakov. — Boj za "svobodo" v znamenju vere. — Fordov štrajk. — Rev. Robb se je opravičil. — Pogled nekaj stoletij nazaj. — Justični umori.
Ognjenik Kilauen v Honolulu je pričel bruhati lavo. Okoliško prebivalstvo je zbegano in beži v varnejše kraje. Razun Kilauena bruha ogenj, razdejanje in smrt tudi ognjenik, ki sega od Balkana daleč v Malo Azijo do Indije. V ognjeniku Kilauen delujejo naravni elementi. Ne tako v balkanskem ognjeniku. In balkanski ognjenik je velik, ker se razteza sedaj skoro po vsem svetu. Ogenj, smrt, razdejanje bruhajo ljudje, ustvarjeni po božji podobi. V Smirni, v Anatoliji, na Grškem v Palestini, Egiptu in tako naprej je na tisoče mrtvecev, na tisoče požganih domov, na tisoče ljudi umira od glada. Vojna ki divja tam, bi pred letom 1914 vzbujala zanimanje svega sveta. V zadnjih osmih letih smo se v vojnah že toliko utrdili, da nas vojne, kakor je sedanja med Grčijo in Turčijo več ne intere-sirajo. V Swatovu na Kitajskem je divjal ciklon, ki je uničil življenje 50,000 ljudem in napravil nad sto miljonov dolarjev škode. Tudi to ne zanima ljudi izven mej prizadetega teritorija. Take nevihte niso na Kitajskem nič izrednega. V prejšnjih letih je. prihitel prizadetemu prebivalstvu na pomoč zunanji svet. Danes je ciklonov in lakot preveč. To pot so si Kitajci organizirali pomožno akcijo sami, kar je tudi nekaj izrednega. Doslej so navadno čakali inozemških pomožnih akcij.
* * * .
Mesarju se ne smili živali, ko se enkrat privadi svojemu poslu. Zdravnika ne pretresejo kriki bolnikov, priganjač nima usmiljenja z utrujenimi, onemoglimi delavci. Oni se, kakor pravimo, v svojih poklicih utrdijo. Izgleda, da je tudi človeštvo utrjeno; nekako brezbrižno gleda vojne morije, nepregledni ekonomski kaos, pogrezanja v mizerijo, lakoto v Rusiji, na Kitajskem in v mnogih drug'ih krajih. Veliko je gnilega v državi Danski. Kadar bo ljudstvo hotelo, bo gniloba odpravljena. Ne samo, kadar bo hotelo, ampak kadar jo bo ZNALO odpraviti, prenehajo bljuvati ognjeniki, katere operira civilizirano človeštvo, ki pa mu še veliko manjka do prave civilizacije.
* * *
Sto indijskih dijakov v Berlinu je na banketu proslavilo zmago, ki jo je izvojeval Mustafa Kemal paša nad Grki. Poslali so mu čestitke in sprejeli resolucijo, v kateri mu zagotovljajo pomoč vsega moha-medanskega sveta in pomoč tristo miljonov Indijcev "v borbi za izbrisanje prokletstva britskega imperializma z zemeljske površine." Morda se je po banketu teh tristo dijakov vpraševalo, zakaj vlada peščica Angležev Indijce, katerih je tristo miljonov, daleč od Anglije. Če bi odločalo število, tedaj bi morala biti Anglija indijska kolonija.
* * *
Indij o tišči k tlom angleški imperializem. To bi mu bilo nemogoče, če bi bilo med. indijskim ljudstvom manj ignorance. Ignoranca Indijcev omogoča Veliki Britaniji vladati 300,000,000 ljudi V Indiji, kakor omo-
goča ignoranca med ameriškim delavstvom in farmarji vladati peščici kapitalistov Zedinjene države. Glavni; sovražnik svobode in pravičnosti je ignoranca. Zato je boj proti nji izmed vseh najvažnejši.
V neki čikaški cerkvi je pozival ulsterski poslanec protestantovske Irce, naj pribite z dolarji na pomoč svoji religiji v Ulsterju, ki jo ogrožajo katoliški Irci. Komaj ie dobro pričel s pridigo, so pričeli v hrama božjem kričati katoliški Irci, ki so prišli namenoma v cerkev delati kraval protestantovskemu popu in ul-sterskemu poslancu. Vrženi so bili na cesto, kjer so si kmalu pridobili še nekaj drugih katoliških Ircev, in v cerkev je pričela skozi okna deževati opeka. Par žensk je bilo zadetih, toda ne nevarno. Ravno ko je poslanec završil stavek "Vsa zmešnjava na Irskem je plod religijskega boja", je priletela opeka, ki je potrdila njegove besede.
* * *
Ford je zaprl svoje tovarne v Detroitu in drugje v znak protesta proti visokim cenam premoga. Delavci so na cesti. Ford je tudi letos napravil miljone dobička, njegovo premoženje znaša dvesto, morda tristo milijonov dolarjev. On lahko protestira. Avtomobilov ima veliko v zalogi, ki jih bo prodal v dobi njegovega "štrajka" po višji ceni. Njegov dobičei torej z zaprtjem tovaren ne preneha. Delavci so odvisni od plače, Če ne delajo, ne zaslužijo. Henry Ford je z nekaj tiso čaki začetnega kapitala zgradil podjetje, vredno več stotin miljonov dolarjev. Izrabil je ugoden trenotek, najel delavcev, več in več, in z večjim številom delavcev in odjemalcev so rasli njegovi miljoni — dolarjev seveda. Henry se ne razume popolnoma s finančno skupino na Wall Streetu, pa ji hoče včasi malo pona-gajati in ona njemu. Toda zaprtje njegovih tovaren ne bo škodovalo ameriškim trustjanom, ampak delavcem, Sistem, ki dopušča enemu posamezniku igrati se z več ko sto tisoč delavci je islab sistem. Odpravila ga bo socializacija naravnih bogastev, proizvajalnih in raz-pečevalnih sredstev. Kedaj pride do socializacije, je ležeče na delavstvu.
* * *
"V očeh Boga in človeka izvršujem svojo dolžnosti Zadrgnil bi zanjko temu človeku, tudi če bi čutil v j svojem srcu, da je nedolžen, nekriv dejanja, za katere-; ga mora plačati kazen s smrtjo." Tako se je opravičeval duhovnik Winifred E. Robb, ki je ob enem šerif okraja Polk v Iowi. Obešen je bil Eugene Weeks radi umora, ki ga je izvršil pred 18. meseci. Ko gaje] duhovnik privedel k vislicam, je Weeks še zmerom za-1 trjeval svojo nedolžnost, in očital Rev. Robbu, da jej morilec. Robb je imel solzne oči, kakor pripoveduje časnikarsko poročilo, toda je izvršil "svojo dolžnost" brez pomišljanja. Weeks je plačal svoj greh. Zakon j je dobil svoje zadoščenje. In Reverend Robb je prepi-l čan, da je "v očeh Boga in človeka pravilno ravnal", j kajti zakon je zakon, pa četudi pošlje v smrt nedolžnega človeka.
* *
To je bil prvi slučaj, da je duhovnik obesil člove-! ka v tej deželi. Ko bi ne bil tudi šerif, izpolnjevalec zakona, bi ne igral vlogo rablja. In dobri ameriški svet se zgraža. Kako more duhovnik obesiti človeka! Ko bi to ljudstvo poznalo zgodovino, bi vedelo, da je duhovščina svete rimske cerkve pomorila na tisoče in tisoče ljudi, veliko izmed teh na grmadah. Škofje in prelatje so obsojali in izvrševali eksekucije. In verni svet je klečal in se tresel v sveti grozi. Inkvizicij ni več in tako daleč smo napredovali. Muke, ki so
jih nekdaj trpeli preganjani ljudje v imenu vere in božje pravice, so med današnjim ljudstvom pozabljene, Zgodovina jih ne bi nikoli pozabila.
* * *
V dvanajstem stoletju je pričela inkvizicija svoje orgije. Ustanovil jo je "oče" Dominik, ki je bil pooblaščen od papeža Inocenca III. zasledovati in preganjati "heretike", kar pomeni krivoverce, čarovnike in čarovnice. Papež Gregor IX. jo je leta 1233 še bolj utrdil in inkvizicija se je razširila v Italiji, z nekaterimi o-mejitvami tudi v Franciji. V Angliji ni mogla dobiti korenin. V sredi trinajstega stoletja je pričela divjati v Španiji. Proti koncu 15. stoletja sta kralj Ferdinand in kraljica Izabela vzela inkvizicijo pod svojo protek-cijo in morija v imenu vere je prišla v bujno cvetje. Židje, "copernice", nepokorni plemenitaši, verski mlačneži itd., ki so prišli v nemilost pri kraljevi dvojici in kardinalu Pedro Gonzalesu de Mendozi, so plačali svoj davek edinozveličavni cerkvi s smrtjo. O u-morih, ki jih ima na vesti rimska cerkev, so napisane posebne knjige in cela poglavja v drugih spisih. Danes se svet zgraža celo nad justičnim umorom v Iowi, ker je bil eksekutor duhovnik. To pomeni, da smo od 12. stoletja do danes napravili iz barbarizma v civili-racijo en majhen korak. Barbarizma pe se še nisino otresli.
« * *
i Od kar je v newyorški državi uveden za obsojence na smrt električni stol, je bilo vsega skupaj umorjenih z električnim tokom v imenu justice dvesto oseb. To ni odpravilo niti omejilo zločinskih dejanj v državi New York. Za odpravo zločincev so potrebna druga sredstva, ne vislice, električni stoli ali plinske celice. Justični umori so odsev starega barbarizma. In kakor se današnje človeštvo, kolikor ga misli, zgraža nad umori svete inkvizicije, tako se bo svet čez nekaj stoletij zgražal nad današnjimi "justičnimi" umori. Kajti kljub balkanizmu gremo vendar naprej.
..st ,1 jt
Amsterdamska Internacionala proti fašistom.
Mednarodna zveza strokovnih unij (amsterdamska Internacionala) je poslala italijanski vladi protestno noto, ker ne nastopi kakor bi morala proti divjanju fašistov, ki rušijo delavske kooperative, unijska podjetja in delavske tiskarne ter morijo člane in uradnike delavskih unij. Brezbrižnost italijanske vlade napram takemu početju vzbuja vedno večje ogorečenje napram oji med mednarodnim delavstvom.
V noti nadalje izvaja, da govori amsterdamska centrala v imenu 25,000,000 nji pridruženih delavcev, li najenergičnejše protestirajo proti divjaištvu fašistov, ki more unijske delavce in rušijo njihovo lastnino. Nota našteva nadelje, da je italijanska vlada podpisala mednarodni dogovor, s katerim se zagotavlja delavstvu svoboda združevanja in aktivnosti na unijskem, gospodarskem in političnem polju.
Reakcionarni listi so proglasili noto za vmešava-oje zunanjega telesa v italijanske notranje zadeve in zahtevali od vlade, naj v tem smislu odgovori Amsterdamski Internacionali.
jjt .4 j*
Delavstvo je poklicano, da preosnuje družbo na podlagi socializma. Da moie to izvršiti, mora poznati socializem, torej ga mora študirati. Fantaziranje ni manje.
Mednarodni sestanek za socialistično vzgojo mladine.
Meseca avgusta je zborovala v Klekheimu pri Salzburgu mednarodna konferenca za socialistično vzgojo mladine, ki jo je sklicalo avstrijsko socialistično društvo "Kinderifreund". Zastopane so bile socialistične stranke iz Nemčije, Anglije, Nizozemske, Italije, Švicarske, Čehoslovaške in iz drugih dežel. Prišli so zastopniki 11 narodov in 13 zvez, ki štejejo nad četrt miljona članov. Zbor je bil veličastna manifestacija, pri kateri je sodelovalo na tisoče sodrugov in sodru-ginj.
Na sejah zbora je poročal O. F. Kanitz o socialistični vzgoji proletarskega otroka, ter je predlagal temeljna načela, ki jih je zbor soglasno sprejel v sledeči obliki:
Delavski razred nima samo negativne naloge premagati kapitalistični družabni razred, njegova pozitivna naloga je, pripravljati novo, socialistično družbo. To se pa bo zgodilo šele tedaj, ko bo delavski razred tudi po svojem naziranju premagal kapitalistično družbo, ko bo njegova razredna zavednost revolucionarno preosnovala družbo in ko bo delavski razred upravljal to družbo v socialističnem smislu.
Organizacijske oblike sedanjega razrednega boja niso zmožne vzgajati takih proletarcev; s temi oblikami se da vprašanje vzgoje'samo enostransko in nepopolno rešiti. To sta jasno dokazala svetovna vojna in potek delavskega gibanja po vojni.
Zato je potrebno, da se doda sedanjim organiza-lijskim oblikam razrednega boja: političnim, strokovnim zadružnim in mladinskim organizacijam še vzgojevalna organizacija. Ta organizacija naj ima tesne zveze z drugimi proletarskimi organizacijami, vendar pa naj deluje samostojno, dokler ne bodo prevzele socialistično vzgojo socialistične stranke same. Naloga te organizacije naj bi bila:
1.	Ustanoviti samostojne vzgojevalne organizacije v katerih se bodo socialistični vzgojitelji (učitelji, starši in druge osebe) pečali s proletarsko deco, ki bo v tej razredni enoti dozorela telesno in duševno za razredni boj.
Vzgojitelji in vzgojiteljice se naj bavijo z otroki v času, ko so šole prosti. Uprizarjajo naj izlete, igre, nedeljske šole ustanavljajo knjižnice, zavetišča, počitniške domove (boj proti jetiki in alkoholu), otroške vrtce itd . Te vzgojevalne organizacije naj bi tudi branile koristi onih proletarskih otrok, ki stoje izven teh organizacij: posebno jih naj čuvajo pri zakonitih korpo-racijah, kakor pri šolskih upravah, mladinskih uradih in mladinskih sodiščih.
Vzgojevalne organizacije naj izdajajo časopise za deco in za starše in naj poživljajo proletarce, da sami prevzamejo vzgojo svojih otrok, ne pa, da jih vzgajajo njihovi nasprotniki.
Vzgojevalna organizacija proletariata zahteva, da jo moralično in gmotno podpirajo politične stranke, strokovne zveze in zadruge. Kajti močna in uspešna vzgojevalna organizacija proletariata pospešuje revo-lucioniranje proletarskega otroka in s tem tudi dosego končnega cilja, ki ga zasleduje socialistično delavsko gibanje.
2.	Ustvariti mora socialistično kulturno javnost, ki bo odtegovala proletariat kvarnemu vplivu meščanske družbe v rodbini, šoli in javnosti. Delovati mora za zadostno oskrbo in zaščito dece, posebno pa se mo-
ra boriti proti izkoriščanju otrok in proti grdemu ravnanju z otroki.
3. Razširjati mora obstoječe, javne vzgojevalne in poučne ustanove, zakonodajo in upravo tako, da se bo zmanjšal vpliv protiproletarskih ustanov — imperializem, klerikalizem, kapitalizem — na oni minimum, ki se v kapitalistični družbi sploh da doseči. Potem mora biti podučevanje nazorno: navajati mora k vzročnemu mišljenju in se posluževati dejstev družabnega življenja. Socialno čutenje in odločno ravnanje se mora stopnjevati na maksimum.
V	debati je povdarjal Oprecht (Zuenich), da se morajo takega sodelovanja udeleževati vse stranke, ki stoje na stališču razrednega boja. Loewenstein (Berlin) je poročal o ustanovljenem sodelovanju prijateljev otrok.
Pretresljiva so bila poročila angleške sodružice Gostik, ki je slikala bedo otrok v Bristolu. Ravno takšna so bila poročila italijanskih delegatov, ki so razlagali, kako ovira strahovlada fašistov delovanje prole-tarskih strank, ki so mnogo dobrega storili na polju mladinske zaščite in vzgoje.
Nato je poročal sodrug Afritsch, ustanovitelj društva "Kinderfreund" v Avstriji.
Naslednji dan je poročal dr. Kurt Loewenstein o ustanovitvi
Mednarodnega sodelovanja socialističnih vzgojevalnih organizacij.
Konferenca je soglasno odobravala sledeče njegove razprave:
Vsa vzgoja je v svojem bistvu vzgoja v družbi, iz družbe in za družbo. Družba ima svoj izvor v posebnosti domačih razmer (prirodnih, zgodovinskih in jezikovnih), ter v gospodarskih in kulturnih razmerah.
V	sedanjem družabnem redu določajo vzgojo koristi vladajočih razredov. Sedaj vladajoči razred — kapitalistični — se nahaja v katastrofalnem stanju: radi tega se gospodarski red, ki ga je ustvaril kapitalizem spreminja v nered. Sedanje kulturne vrednote so po kolikosti premajhne, po kakovosti pa nezadostne. Vladajoči razred uničuje ali pa jih obrača sebi v prid.
Proletariat namerava izvršiti svoje zgodovinsko poslanstvo, t. j. pretvarjati kapitalistično produkcijo v socialistično. Da, pa to doseže, se mora najprej politično in gospodarsko osvojiti. Vzgoja prihodnje generacije zahteva vzgojevalno obrambo proti sedanjemu režimu materialnega in idejnega izkoriščanja, vladajočega razreda: razen tega pa še osamosvojitev delavskega razreda. Pri tej dvostranski nalogi so lahko nekatere osebe kot voditelji zelo važni, toda živo in uspešno vzgojo naraščaja mora proletariat sam vršiti.
Za vzgojo proletarskega otroka od svojih razrednih vrstnikov bodo vedno izhodišča: lokalne razmere, stanje proletarskega razreda v družbi, njegova politična in gospodarska moč. Po stanju teh činiteljev bo odvisna vzgoja od rodbine, rodbinskih zvez, društev, ki se ukvarjajo z vzgojo, od javnih in državnih ustanov.
Kljub vsem tem različnim izhodiščem se bodo pokazale čez ozko mejo individualnih izhodišč skupne smernice proletarskih interesov. V tem smislu je vprašanje vzgoje vprašanje razreda. To vprašanje se tiče proletariata v njegovi celotnosti — narodno pa tudi mednarodno.
Proletariat bo imel nalogo zgraditi skupne smernice in vso vzgojo dovesti iz različnosti izhodišč v skupne smernice.
Ker se je proletariat raznih držav začel baviti z razrednimi vprašanji vzgoje, je potrebno, da se v to
svrho mednarodno združi. To mednarodno sodelovanje bo moralo zbirati vse rešitve in praktične poskuse ter izdajati mednarodno glasilo.
Razen tega se morajo vršiti periodični sestanki delegatov: ti sestanki bodo pospeševali izmenjavo mi-l sli teh vodilnih oseb.
Končno bo moralo sodelovanje postati centrala znanstvenega vzgojevalnega dela za proletariat.
Posameznosti organizacije te naloge so potrebne radi materialnih sredstev in osebnih moči, ki "so za to nalogo na razpolago. Za začetek se predlaga, naj bo urad mednarodnega glasila na Dunaju, in sicer pri društvu "Kinderfeund". Urad se naj po možnosti if-popolnuje.
Tako se je ustanovilo začasno mednarodno sodelovanje socialističnih vzgojevalnih organizacij. V urad na Dunaju so bili izvoljeni sodrugi: Winter, Kaeniti in Jalkotzy ,razen tega še nemški, švicarski in češkoslovaški delegat. V glavni odbor je še poslala Neričija tri zastopnike, Švicarska, Češkoslovaška, Nizozemska in Anglija po enega, Italija pa dva. Razen tega so še sklenili, da se sodelovanje začasno financira.
Oprecht je predlagal mednarodni sestanek otrok in ustanovitev mednarodnega otroškega doma v Avstriji. Schneckenburger (Stuttgart) je zahteval časopis za deco in za starše in vprašal, če bi ne bilo mogoče izpopolnjevati glasila avstrijskega društva "Kinderfreund".
Opoldne so zapeli pesem prijateljev mladine ii] "internacionalo", s čimer je bilo zborovanje končano, j Navdušeni in polni novega veselja do dela so se ude-] leženci zborovanja razšli.
i^® ^ i^J
Unije tiskarjev odklonile industrialni unionizem.
Prošlo leto je sprejela International Typographical Union na svoji konvenciji v Quebecu načrt za ze-j dinjenje vseh ameriških tiskarskih in knjigovezniškili unij v eno z industrialno formo organizacije. Iraenova-J na unija ima napredno upravo, ki se zaveda škodljivosti za delavstvo ene stroke, če je organizirano v samostojne unije po poklicih. Proti temu načrtu so se izrekle International Photo Engravers' Union, Stereo-! typers' Union in International Union of Printing Pressman. Za načrt se je izrekla samo unija knjigovezov. Unije, ki so načrt za združenje odklonile, pripo-j ro.čajo "tesnejšo kooperacijo" med posameznimi tiskarskimi unijami, toda vsaka naj si ohrani svojo popolno samostojnost.
Reddick, predsednik unije knjigovezov, je po objavi odgovorov raznih tiskarskih unij dejal, da četudi so sedaj industrialno formo odklonile, jo bodo prej ali slej marale sprejeti, ne zato, ker jo bodo hotele, ampak ker bodo v to prisiljene, ako bodo hotele ohraniti organizacijo tiskarskega delavstva. Kakor vsako drugo delavstvo, se bo moralo tudi tiskarsko delavstvo organizirati po industrijah, v katerih delajo, in opustili organizacije, ki so zgrajene po strokah. Delavstvo tiskarske industrije potrebuje samo eno unijo, ki ne more biti drugačna, kakor industrialna. Sedanji način unij ovira delavstvu njegove boje za izboljšanja položaja, in ne samo to, ampak boji zahtevajo veliko več žrtev in napoja, ker jih vrši navadno vsaka stroka zase. Tudi je nesmiselno vzdrževati kopico odborov, ki požro velike vsote denarja. Mesto, da imajo tiskarske unije pol ducata predsednikov z visokimi plačami, bi zadostoval eden in isto velja za tajnike in druge odbornike.
Pregled delavskega gibanja doma in na tujem.
Socialistične aktivnosti.
t Socialistična stranka v Pennsylvania prireja v raznih krajih države shode, ki so večinoma zelo dobro obiskani. V zapadnem delu države je bil na govorniški turneji Ross D. Brown, ki je imel število shodov v Allegheny County. Nastopil je med drugim v mestih Honongahela City, Daisytown, Coolspring, Uniontown, fayette City, Herminie, Jeanette, Pittsburgh, New Kensington itd. V vzhodnem delu Pennsylvanije obdržu-je shode Charles Sehl, socialistični kandidat za senatorja.
| — V Utici, N. Y., je župan zabranil socialističnim govornikom nastopati na pouličnih shodih. Aretirati je dal sodruga C. H. Taylorja, ko je obdržaval govor na javnem trgu. Lokalna socialistična organizacija jepodvzela korake, da izvojuje svobodo govora in župan se jim je podal. Poulični shodi so sedaj dovoljeni.
—Najaktivnejša je socialistična organizacija v Sew Yorku, kjer upa doseči znatne uspehe pri jesenskih volitvah. Kampanja je dobro organizirana. Za kandidatno listo so se zedinile socialistična stranka ilokalna organizacija), farmarska-delavska stranka in radikalne unije, ki vodijo skupno agitacijo. V tej zvezi prevladujejo elementi socialistične stranke. | — Adolph Germer, bivši gl. tajnik socialistične stranke, obdržava govore po Californiji, kjer se je socialistična stranka zelo poživila. Germer ostane v Californiji do konca kampanje.
Socialistični kandidatje v Milwaukee County.
Lista socialističnih kandidatov za Milwaukee County je sledeča:
Za kongresnika, 4. distrikt, Edmund T. Melms; peti distrikt, Victor L. Berger.
Za distriktnega pravdnika, Edwin W. Knappe. ! Za šerifa, William Coleman. ( Za sodnijskega klerka, Max E. Binner. i Za koronerja, dr. Samuel N. Franklin.
Za registratorja vknjižb (Register ob deeds), Charles Nicolaus.
t Za okrajnega blagajnika, Casimir Kowalski.
Kadidatje v legislaturo (assembly): Prvi distrikt, Martin Binn, 804 North Water St.; 2., James Johnson, 1/5 16th St.; 3., Frank J. Weber, 1223 Locust St.; 4., Thomas Duran, 1269 Humboldt Bvld.; 5., Herman G. Tudker, 568% Grove St.; 6., Eugene Cooney, 424 Lliyd St.; 7., Alex Ruffing, 1421 Wright St.; 8., John Po'la-kowski, 590 Grant St.; 9., Julius Kiesner, 592 19th St.; Iff., William Jordan, 361 21st Ave.; 11., Ole 01-sen, 815 Forest Home Ave.; 12., Jihn C. Ritte, 244 Mel-aecke Ave.; 13., Richard Eisner, 140 North Ave.; 14., George Gauer, 255 Burrell t.; 16., Herman Kluckow, 657 34th Str.; 16., Otto C. Peterson, R. 4, West Allis, Wis.; 17., Elmer Krahn, R. 1, Sta, D. Box 10; 18., William J. Prange, R. 1, North Milwaukee; 19., Frank Oakley, 4908 Lincoln. Ave., West Allis.; 20., Albert F. Woller, 1191 23rd Str.
[ State senatorial districts — tretji, Walter Pola-kovski, 918 6th Ave.; 5., Paul Schmidt, 612 26th St.; 7,William F. Quick, 140 Iron St.; 9., C. V. Baxter, 116 ,11th St.
Za delavsko časopisje.
Kentuckijska delavska federacija je na svoji konvenciji predlagala, naj bi plačeval vsak član Ameriške delavske federacije 50 centov mesečno za ustanovitev velikega delavskega dnevnika, ki bi seznanjal ameriško javnost z delavskimi zahtevami in ob enem prinašal resnične vesti.
Ce bo A. D. F. na svoji bodoči konvenciji vpo-števala ta nasvet, je dvomljivo. Tudi bi ne bilo prav lahko razširiti tak dnevnik po vsi deželi. Kar bi morale skrbeti delavske unije, je ustanovitev dnevnikov po vseh ameriških industrialnih mestih. To je izved- *% ljivo, toda le, če delavstvo spozna vrednost svojega časopisja. Resolucija gori imenovane delavske zveze dokazuje, da prihaja med unijske vMe počasi vendar spoznanje, da potrehuje ameriško delavstvo močno časopisje. Sedaj izhajajo delavski dnevniki, pisani v angleščini, samo v New Yorku, Wisconsinu, Washing-tonu, Oklahomi in Minnesoti. Torej vsega skupaj pet • dnevnikav.
Na vsaki konvenciji strokovne organiziranega delavstva bi se moralo voditi propagando za delavski tisk. Le z vztrajnim dopovedovanjem delavstvu o potrebi svojega tiska se bo pridobivalo delavske množice za strogo delavsko časopisje.
Zadružno gibanje.
Dne 1. julija je unija Amalgamated Clothing Workers ustanovila v Chicagi državno banko, o kateri poročajo, da zelo dobro uspeva. To je prva banka, ki jo je ustanovila omenjena unija. Drugo njeno kooperativno podjetje so krojaške tovarne v Rusiji, ki so v početku organiziranja. Kooperativno banko ima v Clevelandu tudi unija Brotherhood of Locomotive Engineers. Njena banka obeta postati eden izmed največjih denarnih zavodov v Clevelandu. Zadnje imenovana unija je kupila tudi premogovnike, ki jih operira v kooperativnem smislu. Kakor poročajo, bo zgradila za prerno-garje udobna stanovanja in jim dala vse mogoče pogoje za izboljšanje njihovega življenskega stanja.
Prva delavska kooperativna banka je bila organizirana v Milwaukee. Tej je sledilo v istem mestu konsum-no društvo, ki ima tri prodajalne, ki so imele v zadnjem letu za $156,000 prometa. Milwauško konsumno društvo ima 1,300 članov. Razun teh se nahaja v Milwaukee kooperativno podjetje za izdelovanje smodk in kooperativne krojaške delavnice.
V Zedinjenih državah je okoli 3,000 konsumnih društev s približno pol miljona člani. Razun teh eksisti-rajo razna druga zadružna podjetja, izmed katerih jih par gori omenjamo. Zadružno gibanje v Ameriki se ima boriti z vse večjimi težavami kakor v Evropi. Pred vsem je tu organizirana kapitalistična aktivnost, ki skuša že v kali zatreti vsak poskus delavstva, ki se hoče potom kooperativnih zadrug rešiti kapitalističnih pijavk. Razni šarlatani so prihajali .med delavstvo in ustanavljali "kooperative", ne da pomagajo delavcem ampa 'ksebi. Drugi so pod krinko kooperative gradili svoj business. Amerika je v trgovini dežela trikov kakor morda nobena druga na svetu. Ampak tudi ameriško delavstvo je moralo prej ali slej misliti na zadružna podjetja, in ker je bilo na tem polju skoro brez izkušenj, je moralo plačati svoj davek za neznanje na gospodarskem polju. Toda začetki so storjeni. Na zadružnem polju se ima delavstvo učiti upravljati gospodarska podjetja, kajti ravno te skušnje zelo potrebuje. Socializem je vedno polagal največjo važnost na spo-
»
sobnost delavcev upravljati gospodarske enote. V današnji Rusiji imajo velike težave ravno zato, ker je tako malo delavcev sposobnih voditi gospodarske ustanove, tistim, ki so sposobni, pa vlada ne more zaupati vsled njihovih kapitalističnih teženj.
Izmed tujerodnih skupin v Ameriki imajo Finci .najboljša zadružna podjetja. Slovenci imamo nekaj konsumnih društev in menda par farmarskih zadrug.
V prvih dnevih septembra to leto je imela v Pittsburghu Jugoslovanska Socialistička Radnička Federacija, pridružena k S. L. P., svojo enajsto konvencijo. Navzočih je bilo 21 delegatov, trije bratski delegate, tajnik federacije, urednik njenega glasila in en član strankine eksekutive. Na prošlih zborih eselpistov so hrvatski komunisti sirili med delegate posebne letake, da z "vrtanjem od znotraj" zrušijo jugoslovansko federacijo S. L. P. Letos so komunisti zbor bojkotirali, prvič, ker so se sami odvrnili od svoje stare taktike skrajnega revolucionarstva, drugič, ker imajo v Pittsburghu obilico posla z reakcionarnimi elementi v Narodni Hrvatski Zajednici, tretjič, ker jim gineva ogenj revolucionarnega navdušenja in vera v svojo nezmotljivost. Pa tudi na konvenciji ni bilo tistega življenja, kakor zadnjih par let. Nič več ni bilo obširnih debat z ozirom na taktiko, za pridruženje k moskavski Internacionali itd. Vse je šlo gladko to pot.
Zbor je med drugim sklenil vposliti stalnega potovalnega agitatorja; da se naj glasilo federacije urejuje v popularnejšem tonu; da se nadaljuje z izdajanjem Koledarja; da se tudi v nadalje izdaja brošure. Sprejel je tudi več resolucij, tičočih se raznih mednarodnih zadev, delavskih bojev itd.
Eselpistična federacija ima 519 članov, izmed katerih jih pripada 485 lokalnim organizacijam (o-grankom), katerih je 23, članov at large pa je 34. Zadnje leto je imela 664 članov v 27 ogrankih. Federacija je torej nazadovala, kar pripisujejo njeni činitelji brezposelnosti in stavkam. Federacija je imela tudi dva slovenska ogranka, namreč v West Frankfortu, 111., in v Imperialu, Pa. Oba sta razpadla.
Jugoslovanski eselpisti imajo svoje ogranke v sledečih mestih: Los Angeles, Calif., 8 članov; Chicago, 12; Christopher, 16; Peoria, 3'8; Zeigller, 14; Detroit, 68; Hamtramck, Mich., 18; St. Louis, Mo., 8; Hoboken, 16; Newark, N. J., 11; Lackawanna, 15; New York, 15; Akron, 67; Barberton, 12; Cincinati, 14; Cleveland, 29; Dayton, 20; Youngstown, 21; Monaca, 14; Phila-lephia, 8; Pittsburgh, 16; Slovan, 11; Milwaukee, 36. Vzeto v poštev veliko število hrvatskih in srbskih kolonij, ima federacija zelo malo lokalnih postojank. Nič boljše ne stoje klubi Workers party, katere ustanavljajo bivši hrvatski komunisti. Oboji so zbegali hrvatsko in srbsko delavstvo, ki se v takem položaju ne more odločiti za nobeno organizacijo. Ker ponehava njihova aktivnost na dosedanjih poljih, posebno kar se Hrvatov tiče, so postali živahnejši v podpornih organizacijah, posebno v NHZ in v HZI. Do svetovne vojne so slovenskim sodrugom zamerili njihove aktivnosti v podpornih organizacijah, sedaj, po dolgih letih, ,so jih pričeli pa iposnemati.
Eselpistična federacija je imela v teku leta na potu tri, včasi tudi štiri agitatorje. Treba priznati, da je njihova mala skupina požrtvovalna, ker smatra nauke, ki jih zastopa SLP., kakor razne religije svoje "resnice". Ravno njihovemu dogmatičnemu stališču imajo
pripisati, da ne dobe med masami delavstva prav kakega odziva.
"Radnička Borba", glasilo federacije, ima s na podlagi poročila, podanega zboru, 2709 naročnik Od zadnjega zbora so padli tudi na številu nar" kov, kar istotako pripisujejo krizi in deloma boju, ga vrše proti njim protivne struje, predvsem hrvat komunisti, ali kakor jih eselpisti nazivljajo, "psevd komunisti". Federacija je pričela v začetku leta 1 izdajati tudi slovenski mesečnik v veri, da bo z nj okrepila vrste svoje članstva s tem, da pridobi na soče slovenskih delavcev. Vposlila je slovenskega tatorja, ki je potoval po deželi skoro celo leto; enem so agitirali za ta list vsi srbski in hrvatski čla federacije, seveda le tisti, ki agitirajo; vsi člani ni nkjer tudi vsi agitatorji. Kljub vsej tej agitaciji so speli dobiti listu okoli 900 naročnikov, katerih što lo je sedaj padlo na okoli 500. V poročilu zboru o nja federacijski odbor, da ako se hitro ne vposli si venskega agitatorja, bo list izgubil še teh par stoti naročnikov, ker ljudje nočejo obnoviti naročnine, k dar jim poteče.
Eselpisti so mislili igrati vlogo Mojzesa in pre ljati slovensko delavstvo čez "rdeče morje" njiho utopije v obljubljeno deželo. Potrošili so v ta nam precej stotakov in energije, v čemur so uspeli, tla organizirali dva slovenska kluba, ki sta kmalo zas; la. Dobili so do 900 ljudi," ki so dali za njihov slove ski list po 50c in po dolarju, največ iz radovednosti in sedaj bo list kmalu brez naročnikov. Ista us: bo doletela tiste hrvatske "vodje", ki so se tudi nam nili rešiti slovenski proletarijat in ga pripeljati v nj hovo "obljubljeno deželo." V Milwaukah so to že sp" znali. Niti tam, kjer so mislili zgraditi svoje sredi" ne morejo dobiti niti toliko slovenskih članov, da se mogel izmed njih formirati aktiven odbor, pač najboljše priti nazaj v socialistične vrste in del v JSZ in v socialistični stranki za socializem.
Jugoslovanski eselpisti so izdajali poleg slov skega lista tudi list v češkem jeziku. Ker ni bilo no nega odziva, so prenehali z njim. Nadalje izdajajo u-krajinski list, ki še izhaja. Kakor že večkrat omenjeno, je eselpistična stranka pravzaprav stranka skupine, združene v Jugoslovanski socialistični radnički federaciji. Med ameriškimi delavci nima nikake zaslombe, da bi bilo vredno računiti nanjo.
Njihova taktika glede industrialnega unionizma je zgrešena popolnoma, ker vzdržujejo separatno in-dustrialno unijo, ki je samo neznaten prašek v ameriškem unijSkem gibanju. In ta prašek je zmerom e-nak. To ni način za uspešno propagando med ameriškim unijskim delavstvom za industrialni unionizem,
Tudi eselpisti imajo s svojimi par glasili velike gmotne težave in primanjkljaje pokrivajo s prispevki v podporo, kakor vse druge delavske publikacije, Ce bi se eselpisti rešili enkrat svoje Utopije, bi bila z njimi morda mogoče resna beseda in bi se jih pridobilo za pravo konstruktivno delo v delavskem gibanju, Ampak če zavržejo Utopijo, prenehajo biti eselpisti in tega nočejo. Zato bodo najbrž životarili sami zase. kakor so vsa leta doslej, dokler jih ne izbriše čas iz površja, kakor je že toliko utopističnih struj.
Ako si razredno zaveden delavec, moraš biti aktiven član socialistične organizacije. Pridobivati ji moraš tvoje še več ali manj nezavedne tovariše, " navajati, da se naročajo na delavske publikacije in " pomagati pri čitanju, da bodo razumeli kar čitajo. T( je tvoja naloga.
O zboru jugoslovanskih eselpistov.
g GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Apel naše sodruginje ženstvu.
STAR CITY, W. VA. — Nahajamo se v volilnem kiju. V jeseni bodo ameriški volilci odločali, kdo jih I« v bodočem terminu zastopal v washingtonskih ibornicah, v legislaturah posameznih držav, v okrajih ii občinah.
Važnost jesenskih volitev ni treba posebej nagla-iiti. Vsakdo, ki je imel oči odprte, je videl, kako so se obnašali po ljudstvu izvoljeni uradniki v premogarski in ielezničarski stavki. Kjer so oblasti v kapitalistič-š rokah, tam se je nastopalo proti delavstvu z vso brutalnostjo. In kako dobro je delo bojujočemu se de-lavstvu, ako se je našel kje kak župan, kak drug javni uradnik, ki se je postavil na stran potlačenih in izkoriščanih delavskih množic.
f Res je, da nimajo vsi delavci volilne pravice; res je, da jih veliko, ki jo imajo, ne morejo izvajati radi preseljevanja ali kakega drugega vzroka. Toda če odštejemo vse te, imajo delavci še vedno dobre dve tretjini glasov, katere lahko oddajo, bodisi za delavske kandidate ali pa za kapitalistične. In doslej so jih oddajali v ogromni večini za kandidate kapitalističnih strank. Na industrialnem bojišču se bore potom unij roper izkoriščanje, na političnem bojišču skebajo v prilog kapitalističnih interesov.
• Te vrstice pišem slovenskim volilkam. Pozivam fh, naj glasujejo za socialistične kandidate. Socialisti-taa stranka v West Virginiji ima kandidate v vse važ-nejše urade in ima jih skoro v vseh okrajih (coun-lies). V tej državi vlada kapitalistični carizem. Delavstvu je prizadejal že veliko gorja. Ampak samo kritiziranje ne bo spremenilo situacije. Sodrugi in so-druginje, in vsi tisti, ki simpatizirate s socialisti, na delo, kajti sedaj je čas.
žalostno dejstvo je, da se ženske tako malo bri-jajo za proletarske boje. Izgovarjajo se, "da bodo že drugi opravili kakor treba", ali pa sploh nič ne mislijo o borbi, ki divja izven domačih sten. Dokler bodo ljudje dopuščali drugim misliti zanje, bo na svetu imerom slabo, ker bodo uživali sadove našega dela drugi, ne mi.
I Tovaršice, sosestre, pojdimo na piano, ne posamezno, par tu in. tam kakor dosedaj, ampak skupno, kajti naša vrednost je tolikšna kakor moških in izkoriščanje nas tepe ravno tako kakor moške. Zavedni proletariat nam je pomagal priboriti precej politične itnakopravnosti. Volilno pravico imamo po vseh državah, v enih za vse urade. Poslužujmo se jo — ne s tem, da glasujemo za marijonete naših krvosesov, ampak za naše borce v razrednem boju.
Žene bi morale pristopati tudi v organizacijo. V kolonijah, kjer so naši socialistični klubi, bi morale pristopati k njim. Kapitalizem nas je pognal v borbo ia obstanek. Socializem nas vabi v svoje bojevne organizacije. Pridružimo se jim!
V Pursglove (W. Va.) je slovenski socialistični klub, toda kolikor je meni znano, ne spada k njemu v imenovani naselbini nobena ženska. Zakaj ne? Sodrugi, ali se vam ne zdi potrebno pridobiti vaših žen, da bi pristopile v klub? Navajajte jih, da bodo čitale
Proletarca in jim pomagajte, da ga bodo razumele. Poglejte, koliko store ženske med drugimi narodi za proletarsko stvar. Povsod so aktivne, v najvažnejših odborih so zastopane, na shodih nastopajo itd. Ali ne bi moglo tudi slovensko ameriško ženstvo napraviti malo več za socializem? Človek čita z veseljem poročila, koliko je ta in ta sodruginja pridobila naročnikov Proletarcu in kako so tu in tam ženske aktivne v socialističnih klubih. Toda zakaj ne bi bilo več agita-toric, več aktivnih sodruginj? Ene res ne morejo. Toda jih je veliko, ki bi lahko in tudi sposobnost imajo. Te bi morale delati za delavsko stvar.
Sodrugi, na vas je ležeče, da pridobite ženstvo za socializem. Poglejte nasprotno stran. Kako premeteno deluje cerkev, da omreži ženstvo in ga drži v kremp-ljih. Kako so župniki aktivni pri ženskih katoliških društvih, katere vodijo oni — ne v interesu delavskega ženstva, ampak v interesu klerikalizma in s tem v interesu kapitalizma.
Kako zelo so aktivne kapitalistične stranke pri lovu za ženskimi glasovi, je znano. In v večih krajih se je dogodilo, da je bila za socialističnega kandidata oddanih večina moških glasov, večina ženskih pa je odločila zmago v prid kandidata privatnih interesov. Na shode jih vabijo, s sladščicami, predstavami in cirkuškimi priredbami jih vabijo v svoj krog, kjer jim zastrupljajo možgane s svojo propaganado. Verske orga nizacije, ki so poslušne dekle kapitalizma, vabijo v svoj krog ženske veliko bolj kakor moške. One se zavedajo, kaj pomeni zanje ženstvo. Tudi socialistična stranka se zaveda, zato je vedno imela veliko število sodruginj, ki rso agitirale po deželi in tudi danes jih ima. Ali one ne morejo opraviti vsega dela. Lokalni sodrugi ga lahko, kajti oni so v dotiki z ljudmi v enem in istem kraju vsak dan.
Izgovore čujem, da ženske nimajo časa hoditi na seje in biti aktivne. Verjamem, da jih je malo, ki bi imele čas delati za socializem. Poznam pa ženske, in to zelo veliko število, ki imajo čas hoditi Vsako nedeljo k maši in pridigam, ki so lahko po cel teden v cerkvi za slučaj "svetega" misijona, ki delajo noč in dan cerkvene bazarje in podobne stvari. Na drugi strani vidite po mestih, kako se ženske v mnogobrojnem številu udeležujejo shodov in sestankov, ki jih prireja republikanska in demokratska stranka ter druge lokalne kapitalistične frakcije. Ženske, ki so aktivne v verskih in kapitalističnih organizacijah, niso vse mi-ljonarke. Ogromna večina njih so proletarske žene, ki se puste voditi bogatim damam in denarnim gentle-manom, katerih namen je držati ženstvo v temi, da ga morejo tako izigravati v prid izkoriščevalnemu razredu.
Prostor za delavsko ženo je v socialistični organizaciji. Vnjej naj se vzgajajo za boljši družabni red, da se tako tudi same vsposobijo vzgajati svoje otroke za socialistične ideale. Me smo prve učiteljice bodoče generacije. Kakršne bomo same, taka bo mladina, ki jo vzgajamo.
Članica J. S. Z.
Komur je ležeče na napredku socializma med Slovenci, bo vsak dan mislil na to, da pridobi Proletarcu kakšnega novega naročnika.
Obvestilo bivšim članom soc. kluba v Skid-more, Kans.
SKIDMORE, KANS. — Poživljam člane bivšega socialističnega kluba št. "81 v Skidmore, Kans., da se v najkrajšem času priglasijo, kdor misli še ostati član in delati na reorganiziranju kluba. Rok za priglaševa-nje je do 30. septembra t. 1. Ako se tisti, ki so enkrat bili člani tega kluba, ne priglasijo do prej omenjenega dne, bom poslal vsoto, kolikor se jo nahaja v blagajni sedaj neaktivnega kluba, glavencm uradu Jugoslovanske Socialistične Zveze. Toliko V obvestilo, da ne bo pozneje nepotrebnega prerekanja in kritike.
Klub, ki hoče biti socialistični klub, rabi aktivne člane, posebno sedaj v volilnih bojih. Imeti klub samo radi lepšega nima pomena; potrebni so le aktivni klubi, katerih člani so pri volji prinašati žrtve in delati za stvar. Delo in zopet delo je iiloto živih socialističnih organizacij. Okraski so brez smisla v razrednem boju.
Torej ako se ne priglasite do 30. septembra, bo klub popolnoma razpuščen. Toliko na znanje bivšim članom kluba št. 81 v Skidmore.
FRANK ČEMAŽAR, tajnik.
Nekoliko odgovora uredniku "D. S."
MILWAUKEE, WIS. — V izdaji "D. S." z dne 8. septembra je uredništvo odgovorilo na dopis, ki je bil priobčen v "Prosveti" dne 2. septembra t. 1. Dopisnik v "Prosveti" je nekoliko opisal naše milwauške razmere in F. Novak, urednik "D. S", je takoj uvidel potrebo odgovoriti avtorju dotičnega dopisa in ga malo "okrtačiti", češ, kako si upa kaj napisati o Workers party in o njenem namišljenim glasilu "D. Sloveniji", o volitvah itd.
Jaz bi se sploh ne oziral na dotični odgovor, ampak resnici na ljubo sem prisiljen odgovoriti, ker je neresničen. Prvič, Frank Novak naivno omenja, da bi "D. S.", če bi izhajala v Nemčiji, ne delovala za Schei-demane, in v Ameriki pa tudi ne bo za Bergerja in so-cialpatriote. Tukaj hoče Frank Novak zabiti "nezavednim masam" v glavo, kako so volitve nepotrebne in nesmiselne. Jaz bi F. Novaka vprašal, če bo ravno tako pisal, kadar bo enkrat delavska (Workers) stranka stopila v politično akcijo (če bo kedaj, še danes ne vemo in on tudi ne). Mi se še dobro spominjamo, ko je imel debato z Lojanom, kako je takrat toplo zagovarjal politično akcijo socialistične stranke in pov-darjal kako velepomebne so volitve za osvoboditev delavskega razreda. Takrat je urejeval list za Franka Veraniča, par dni pozneje pa je list kupil Jugoslovanski Prosvetni Klub, v katerem so bili zbrani ljudje, ki so :se šteli za komuniste, in z listom je bil prodan tudi Novak, ki je takoj spremenil svoje "prepričanje" in kar čez noč postal veliki rrrevolucionar! Spominjam se, ko je v debati neštetokrat omenjal, da je v Ameriki 25 milijonov farmarjev, ki lastujejo svojo zemljo in ki sploh nočejo ničesar slišati o socializmu, ker se boje, da bi njih zemlja postala državna last. In kakšen uspeh pa vi komunisti pričakujete, če ne bosta delavec in kmet z združenimi močmi nastopala proti kapitalizmu? je takrat vprašal Frank Novak. V Rusiji — je dejal Novak — je bilo drugače. Mužiki niso bili gospodarji zemlje ampak lačni so bili, in zato je bila revolucija uspešna; toda v Ameriki so razmere drugačne.
Sedaj bi pa jaz vprašal F. Novaka, kaj se je zgodilo z dotični mi miljoni farmarjev? Ali so že organizirani v Workers party? če niso, zakaj niso?
Enkrat ste zoper politično akcijo, drugič pa pi šete, da ste zanjo in da se bo vaša stranka udeleži prihodnjih volitev. Kje je tu logika? Vrag naj vasi zume kaj hočete. Enkrat ste komunisti, enkrat pi svetni klub, zatem člani delavske stranke in navs zadnje ne boste nič. Ce si eden "nezaveden delavk upa drugače misliti kot vi hočete da bi mislil, in i ni demagog kakor vi, takrat pa — lop! — začno 1( teti iz vaših lijakov Scheidemani, socialpatrioi Kontrarevolucionarji itd., vi pa ostanete zmerom čist nezmotljivi socialisti. In vendar je iz vsega vašega d lovanja jasno, da je vaša naloga razdirati delavsi organizacije in to v času ko bi bila proti naraščajo reakciji združena delavska fronta najbolj potreb« Kapitalisti vsega sveta so na delu za uničenje deta kih organizacij, vi jim pa z vašo taktiko indirekta pomagate, ker razbijate delavske vrste v strančieei frakcije.
Ni res, da je med Slovenci v Milwaukee za volih malo zanimanja. Nasprotno, do osemdeset odstotka rojakov se udeležuje volitev. Res ni tistega navduši nja, kot je bilo med vojno, ampak to še ne pomeni, I je delavstvo izgubilo zaupanje v socialistično stranko. Zbeganosti so krivi razni provokatorji, ki so sejq li razdor in oblatili vse, kar jim ni bilo po godu; to je vzrok neorientacije delavskih mas.
Nadalje pritrjuje Frank Novak, da je slovenski socialistični klub v Milwaukee mrtev. Resnica. Am pak pozabil je omeniti, da je tudi slovenski klub delavske stranke mrtev. Koliko članov pa imate? Menda pet in pol! Odkar obstoji vaš klub rrrevolucionarne stranke, še niste priredili ne enega shoda ali predavanja ;sploh bi mi niti ne vedeli, da obstoji kak tak klub, če ne bi čitali v D. S. povabil članom na sejo. In še takrat, če je slabo vreme, se vaša seja preloži "zaradi slabega vremena" na drugi dan. Ljudje, ki si ne upajo niti na dež, so prokleto slabi revolucionarci.
Lahko je razdirati, ampak graditi je težko, in mislim, da je to F. Novak že izprevidel.
Urednik D. S. kritizira socialističnega župana so-druga Hoana, češ, da je član cerkvene občine, da njegova žena prepeva psalme v cerkvi itd.
Kaj pa, kadar Del. Slovenija prinaša oglase st. Janeza, sv. Jožefa in drugih takih svetnikov in vabi rojake naj se polnoštevilno udeleže njih piknikov in drugih priredb? Ne vem, kaj reče na take poziven nazadnjaške klerikalne priredbe njegov "boss" v Chicagi? Druže Cvetkov se menda jezi, kajti prej je očital Proletarcu da ni socialistični list, ker prinaša oglase, da si s tem zavaruje svojo eksistenco.
Malo več tolerantnosti, prijatelji, pa boste imel več uspeha. Toda težko jo je iskati pri ljudeh, katerim je neznana. Tudi urednik D. S. bo enkrat spoznal tolerantnost hrvatskih demagogov, kadar bo prišlo od generalnega štaba v Chicagi povelje, naj se mu da bi* co, kakor so jo dobili nekateri slovenski sodrugi, ki so bili v odboru "Del. Slovenije", menda samo zaKl ker niso postali člani "edine rrrevolucionarne stranke."
Star pregovor pravi: "Človeka se pozna po tistem, kar je že napravil, in ne, kaj bo napravil." In kadar bo urednik Del. Slovenije to vpošteval, mu tudi ne bomo več odgovarjali.
Resnicoljub.
Rusija je država, v kateri je na krmilu delavski razred. Dosedaj je uspešno premagal vse svoje nasprotnike. Njen sedanji največji sovražnik je glad. Pomagajmo delavski Rusiji.
laz si umijem roke!" — Rev. Zakrajšek.
CHICAGO, ILL. — "Jaz si umijem roke," pravi it. Zakrajšek, ker se je z gradnjo šole lotil dela, kanja ne bo mogoče skončati brez katastrofalnih podit za faro, v kateri ga je božja volja, ki vse prav idi, postavila za župnika.
Kmalo, ko je prišel v Chicago "pasti svoje pvči-f in jih striči, je pričel misliti na šolo, oziroma na ivbo, v kateri naj bi bilo prostora za vse njegove or-lizirane aktivnosti. Cerkev sama je premajhna ili tona dvoranca ne odgovarja namenom. Zato je nega lepega dne prišel z idejo za šolo. Možje so prišli upaj, dobri župnik jih je navdušil za šolo, na proče-icerkve so obesili dolgo lestvo, vsak klin v lestvi pa bil označen s tisočakom. Mal pajac, ali kaj je že bije plezal po tej lestvi kakor so že prihajali tisoča-la šolo. Pajac je kmalo prenehal plezati, ko je dos-d komaj do ene tretjine lestve, zato je enega večera jinila, s kolektanjem pa se je nadaljevalo. Kazimir ! začel šolo že pozabljati, toda možje, vsi vneti za Rto stvar, niso pozabili. Sklicanih je bilo več sestan-iv, na katerih so vpraševali župnika, kaj misli. "Ma-
i,vse	premalo je nabranega," jim je odgovarjal in jim olagal, naj neumorno kolektajo naprej. Pa so kotali. Toda iz farovža ni bilo nobenega načrta in zo-(t je bil sklican sestanek in potem še eden. Tedaj je lev. Kazimir, "sloviti misijonar", kolikor mogoče od-rilo govoril svojim ljudem. Stavba bo stala desetti-pčake, jim je dejal. Nabranega imamo komaj eneg^. Pretežko breme bo za vas, in če pričnemo z zidavo se-kj, me boste preklinjali, ko bom že v grobu, ker vas »tiščal dolg k tlom. Kazimir zna računiti, farani ne. itoso potolažili dobrega župnika, da bodo farani sani skopali fondament in pomagali pri zidavi. Kazijo1, ki ve nekoliko o stavbinski stroki v velikih merili, je dejal da to tudi ne bo izvedljivo, farani, ki mislijo, da se take stavbe grade kot kako hišico ali garažo, so bili pa drugega mnenja. Well, šolo so pri-idi graditi. Vse delo so prevzeli kontraktorji — ne-Bteri pravijo, da židovski kontraktorji. To je vseeno, kajti business ne vpraša, kake vere ali narodnosti si, LT.pak, po kaki ceni boš to in to napravil. Lahko je vmes tudi kak graft, v tem slučaju pa busineško pra-rilo ni povsem veljavno. Ko je bila izkopana klet, v kateri bo menda kuhinja in manjše sobe za seje, ko so prišli zidovi izven cestne površine, so patri prire-ffi veliko slavnost blagoslovitve vogelnega kamna. Najvažnejši je bil "ofer". "Fantje iz Jolieta so dajali »$5," mi je pripovedoval vinjen možak, in se pri ta še prav kosmato pridušil. "Fajn fantje so," je nekam zamišljeno dodal. Poslušal sem neko drugo skupini) čikaških faranov, ki pa niso dali toliko; dolar ili dva je dal vsaki v peharček, .zakar je potrkal malo skladvicem po kamnu. Potem so stali na vogalu in
ii,	kakor rečeno, pogovarjali, ne o politiki ali o veri, ampak so imeli bolj kvantarske pogovore in pa o delu, ("slamnikariji". Potem so se skregali, ker so drug Irugemu očitali, da nosijo "judom" vino in menda še kaj drugega, drugi, oziroma druga je očitala, da "jih ri še v hišo vabite," nekega drugega pa sem iz sploš-je zmešnjave čul, ko je nekomu vrgel v obraz, da se njegova baba "judom nastavlja". "Judje" so namreč jbosi slamnikarske industrije v Chicagi, v kateri je Tposljenih veliko število Slovencev, pravzaprav Slo-renk. Več ko polovico članov slovenske fare je za-posljenih pri "slamnikih", zato so pri žegnanju kanila imeli take in podobne pogovore, kot sem ga gori o-menil. Resnici na ljubo moram omeniti, da delajo pri "slamnikih' 'tudi taki in take, ki ne "spadajo k fari."
Ko je bilo žegnanje kamna končano, so se ljudje razšli, šola pa je rasla do prvega nadstropja. Potem se je pričela velika suša, kakor lansko leto v ruskih pokrajinah ob Volgi. Ako si vprašal župnika, zakaj se ne gradi naprej, je dajal dvojne odgovore: ljudem, kateri ne simpatizirajo po vsem z njim, je dejal, da se radi stavk železničarjev in menda tudi premogarjev ne more dobiti stavbinskega materijala. Svojim ljudem pa je povedal, da ni denarja.
Tedaj pa so se mu celo njegovi najboljši pristaši uprli. "Ali zgraditi šolo do konca, ali pa nič več ne damo!" Zamanj jih je prepričeval, da je v danih razmerah nemogoče zmagati breme. On je namreč hodil po ovinkih s svojimi izgovori, kajti ni se jim upal direktno povedati, da so pričeli nekaj, kar je bilo od vsega začetka obsojeno. Toda njegova taktika se je maščevala nad njim samim. Pisal je in govoril je, da je lahkota zgraditi šolo, hodil na seje in navduševal ljudi, potem, ko jih je razgrel in navdušil in je bilo treba pokazati, je pa šele izprevidel, kako neroden korak je napravil. V "Radniku" (preje "Znanje") sem zadnji teden videl dopis iz Jolieta, v katerem se pisec pritožuje nad tamošnjimi hrvatskimi delavci. Celo vrsto shodov so imeli v Jolietu, hrvatskih namreč, revolucionarne letake so širili med njimi in potem u-stanovili klub Workers party. Hrvatje so pristopili in čakali revolucije. Dan, dva, teden, mesec, dva — revolucija se ni dogodila — pa so odstopili. "Kako vraga da ne pride!" so se jezili. Mislili so, da je bilo samo še njih treba, pa bo zagrmelo. Da imajo ljudje tako mišljenje, je iskati vzrok v nemogočih obljubah, v demagogiji. Masa je nevedna, ne zna ne računati ne misliti, ampak verjame — dokler verjame. Ko nič več ne verjame, te pa preklinja. Tako se dogodi vsakemu, ki se igra ž njo. No, Rev. Kazimir, katerega imam jaz kot človeka zelo rad, se je igral. Sedaj mu je žal te igre, žal, da se je polastil farovža, žal, da izdaja lističe in žal, da se je .zameril jolietski gospodi in skoro vsem slovenskim duhovnikom, kljub njihovi zaspanosti.
• Nekoč sem dejal, da če bo stala šola $100,000, bi moralo biti 600 faranov, katerih vsaki bi moral prispevati približno $167 za pokritje stroškov. Toda šola bo stala okoli $150,000, kakor je zamišljena v načrtu. Torej bi moral vsak faran, če bi jih bilo 600, prispevali nad $240. Potem bi morali prispevati vsako leto od $25 do $3>0 za upravne stroške. Dejal sem, da je nemogoče zbrati to vsoto skupaj od faranov. Nič nimam proti, če žele imeti katoličani svoje šole (pravzaprav so last škofije); nisem agitlral proti šoli in "narodnemu domu", kakor jo je zamislil Rev. Kazimir, pač pa sem povedal ljudem s številkami, da bremena ne bodo zmogli. To sedaj potrjuje župnik Zakrajšek sam. On sicer ne pravi, da je akcija obsojena poginu, kajti tega ne sme. Tudi ve, da se lahko vsak čas umakne, kakor se je že večkrat. Nahaja se v tako neprijetnem položaju, kakor se ni menda še nikdar.
V svojem poročilu (Glasilo župnije sv. Štefana, avgust 1022) priznava, da župnija nima 600 družin in 300 samcev, ki bi jo bili pripravljeni podpirati. In če bi jih imela, bi se napravil za to malo število še vseeno ogromni dolg. On pravi:
".. .. Vzemimo, da bi teh 600 družin dalo enokdrugemu za ustanovnino šole vsaj po $50.00, bi to zneslo $30.000. In ako bi teh 200 samskih dalo ustanovniine vsaj po $25, bi bilo to novih $5,000. Torej bi imeli skupaj ustanovnine $35.000.",
Potem izvaja, kako lahko bi se bila zbrala vsota vsaj $60,000, še za enkrat toliko bi se zadolžili, pa bi imeli šolo. To pomeni: Vsakdo naj bi prispeval drug k

ilrugemu $100, pa bi jih bilo $60,000. Ampak nabrana vsota je veliko manjša in ljudje zahtevajo šolo. Rev. Zakrajšek pravi na njihovo zahtevo:
"Bratje in sestre! Vi ste mi nastavili meč za vrat, ko ste rekli: "Zidajte naprej, ali pa nič več ne damo!" Vendar predno zgrabite mene za vrat, prosim, preglejte to poročilo, te številke (v omenjenem Glasilu. — Op. pisca tega dopisa.)!. Ako se nam ne posreči prebuditi še teh zaspancev in zaostalih ptičev med nami — vprašam vas, si upate dalje? Si upate naložiti na svoja ramena še večje breme, kakor ga že imate? Ali se ne bojite, da si boste breme naložili, potem boste pa stokali pod njim leta in leta? Ali celo pod njim onemogli, ker bo pretežko? — Zato, bratje in sestre, predno nastavite nož na moje grlo, ali ne mislite, da bi bilo bolj pravično, ko bi ga nastavili proti onim stotinam. . . ki so krive današnjih naših težav, in jih prisilili, da bodo tudi oni sprejeli del tega bremena nase?"
Tu ima v mislih tiste katoličane, ki sicer hodijo v cerkev, so pobožni in prejemajo večkrat v letu sveto obhajilo, za cerkev in šolo pa dajejo po nikljih, pa še to neradi. Kazimir nadaljuje:
"Ako si mil. g. nadškof pomišlja (namreč dovoliti najeti novo posojilo. — Op. pisca.) se pomišlja edino, ker se mu smilijo vaši hrbti, oziroma žepi. . ."
In potem na drugem mestu istega "Glasila":
"Ako pa ne boste dosegli, da bo vsak Slovenec storil svojo dolžnost in bomo zidali dalje, boste pa ze-vedli župnijo v tolike težave, da še sami ne mislite v kolike. Še več posojila dobiti in dalje zidati, to je najlažje. . . Toda dolg plačevati, vsakega pol leta spraviti skupaj tri tisoč dolarjev samo za obresti, in to leto za letom — to pa ne bo tako lahko.'
Sedaj pa pazno prečitajte končne vrstice gornjega odstavka:
"Seveda, vi ste me zagrabili za vrat in meni ne kaže drugega, kakor skušati vam ustreči. Toda jaz si umijem roke!"
S tem, "da si umije roke", zvrača krivdo za posledice na tiste, katere je sam pripravil v nesrečo.
Socialisti imamo v agitaciji pomoč od takih ljudi, kakor je Rev. Zakrajšek in od vseh tistih kapitalističnih lakajev, ki misljio, da se more z nasilnimi izgoni in vpadi v socialistične urade porušiti naše gibanje, ali zatemniti našo luč, ali preprečiti širjenje naših idej. V teku par let, od kar je Rev. Kazimir v Chicagi, je dan za dnem blatil, obrekoval in napadal socialiste, ker so nevarni podjetjem in vratolomnim akcijam, kakršne vrše kreature njegovega kalibra. Ljudje pa ne verjamejo radi, ker so nevedni, zato se jih mora u-čiti z iskušnjami. Sedaj nam bodo verjeli. In marsikdo bo spoznal, da nimajo katoliške šole prav nobenega smisla za versko ne za nravno vzgojo otrok. Pobožni ljudje, ki si hočejo zasigurati svoj prostorček v nebesih, lahko pošiljajo deco v župnišča, kjer jih naj gospodje poučujejo o verskih "resnicah", drugega znanja pa si pridobe vsekakor več v javnih šolah.
Svoječasno sem že pisal, da je edini izhod iz zagate, ako se Zakrajšku posreči dobiti podporo od kapitalistov. Moledoval je okoli McCormicka, ki je glava trusta za poljedelske stroje. V njegovih tovarnah dela precej Slovencev, toda ne dovolj, da bi se gospod, ki se sedaj zabava z neko igralko po Evropi, u-smilil njihovih duš. Ako bi delalo pri McCormicku par tisoč Slovencev, ki bi hodili tudi v cerkev, bi Zakrajšku prav gotovo ustregel. Tako pa ne. Pomaga raj-še poljskim cerkvam in menda tudi litvinskim, ker se mu izplača držati delavce omenjenih narodnosti v te-
mi. Več sreče je imel Rev. Zakrajšek pri židih, kili stujejo "slamnikarske" tovarne. Toda niti židje mu so dal več ko po $25. Zato apelira na verne slovei slamnikarice, naj napravijo pritisk na svoje židoi delodajalce, da bodo dali vsi, in tisti, ki so že prispt vali, da bodo dali več. Tu zna dobiti še par stotata posebno sedaj, ko se odpre jesenska sezona. Tudi t le sličica je prijazna. Mož tako rohni proti Židom,! tudi so vsi apostoli, Mati Božja in celo OdrešenikiT židovskega pokoljenja. Toda židovski denar mu je vendar ljub.
"Naš dobri" župnik je prišel v Chicago, da "a ši socialistična trdnjavo", da se polasti kontrole KSKJ., da razprede svoj vpliv in svojo moč v slove« katoliški javnosti. Sedaj si "umiva roke". Kakor Po cij Pilat: "Jaz nisem kriv. Vi glejte."
Isti ko prej.
Naznanilo iz Springfielda.
Springfield, III. — Tem potom obveščam vse 3 ne kluba št. 47 J. S. Z., da je prevzel tajništvo klub sodrug Jos. Ovca, 1841 So. 15th street, Springfield. Vi kluba tičoče se stvari je naslavljati od slej nanj.
Ob tej priliki prosim vse člane, naj gredo noi mu tajniku na roke, tako da bo šla naša stvar napn kakor zasluži. Če bo vsak član izvršil napram našen skupnemu delu svojo dolžnost, uspehi gotovo ne bod| izostali. Končno hvala vsem sodrugom, ki so mi v a su mojega tajništva pomagali na en ali drug načini tako pripomogli do večje bodočnosti in reda.
S socialističnim pozdravom, Frank Besjak, bivši tajnik kluba št. 47 J. S. Z. I
Vabilo na koncert pevskega društva "Sava",
CHICAGO, ILL. — V nedeljo dne 24. septenj priredi pevski zbor Sava v Narodni dvorani sn koncert, pri katerem bosta sodelovala tudi pevski zbl Slovan iz Pullmana in mešan pevski zbor Lira. Gol bene točke bo izvajal orkester Petra Ahačiča iz Ji lieta.
Koncertni program se bo vršil popolne. Zvcči bo plesna zabava. Vrši se v Narodni dvorani na Sa Racine Ave. in 18. cesti.
Zbor Sava bo skrbel za dober duševni užitek ki kor tadi za neprisiljeno zabavo po končanem sporedi Upamo, da slovensko občinstvo v Chicagi tudi to pfl v obilnem številu poseti Savin koncert. S tem, da pl sečate take priredbe, daste najboljše zadoščenje lj* dem, ki se trudijo gojiti pevsko umetnost med našil narodom.
Torej na svidenje v nedeljo 24. septembra v Ni rodni dvorani.
Prijatelj "Savt." J
Priredbe pevskega in tamburaškega zbora "Lira".
CHICAGO, ILL. — V listih je bilo že objavljeni da priredi Slovenski pevski in tamburaški zbor "Lira" velik koncert v nedeljo 12. novembra v dvorani Sokol Pilsen na So. Ashland Ave. v bližini Zapadne 18. ulica Tistim, kateri so posečali dosedanje koncertne prirej be mešanega pevskega in tamburaškega zbora Liri ni treba posebej naglašati, da bo tudi naš jesemBj koncert ne samo dosegel ampak presegel naše dosedij nje priredbe. Želja članstva našega zbora je, da sej« vensko občinstvo v obilnem številu udeleži našel koncerta. Kakor ste se zabavali v vseh ozirih na do»j danjih se boste tudi dne 12. novembra.
Ne pozabite, da priredi zbor Lira v soboto dne 30. jlembra domačo zabavo v dvorani SNPJ, na 2657 lawndale Ave. Vsi prijatelji Lire so nam dobro do-l Vstopnina samo 25 centov. Za dobro godbo in igo zabavo bo preskrbljeno.
Na domači zabavi 30. septembra bomo sprejemali naš zbor tudi nove člane. Pevski in tamburaški ir Lira sprejema moške in ženske pevske moči. iorkoli ima veselje do petja, bodi'si moški ali ženska, (se nam pridruži. Imamo izvrstnega pevovodjo, lojako dobrega tamburaškega učitelja. Na naših va-kvam ne bo dolg čas. Seveda, treba je požrtvovalno--i,kajti s tem, da ste aktivni član ali članica pevske-zbora, je treba prihajati redno k vajam. Tudi stro-[ imamo; pristopnina k pevskemu zboru Lira je po 50 centov, katere gotovo zmorete. Saj mnogi bii žrtvujejo čas in denarna sredstva, da se ohrani bor v aktivnem življenju. Ničesar nam ne bi bilo bse, kakor da postane iz Lire mogočen mešan pev-i zbor, ki se bi ob raznih nastopih lahko kosal z ijboljšimi ameriškimi pevskimi zbori. V ta namen itrebujemo tudi vaše pomoči. Sicer pa se bomo lato več pogovorili na domači zabavi 30. septembra v tnovani dvorani. Ne pozabite nas poseliti omenjena dne.
Frank Kordesh, tajnik.
IAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. NA ZNANJE.
Vsa pisma, denarne nakaznice in vse zalive tičoče se Jugoslovanske socialistične zve-it,je pošiljati v naprej na sledeči naslov: frank Petrich, 3639 W. 26th Str., Chicago, 111., ter je urad J. S. Z. preseljen v Proletarčeve irostore.	Tajništvo J. S. Z.
JSTANAVLJAJTE SOCIALISTIČNE KLUBE!
Ali je v vaši naselbini že socialistični klub? te ga ni, ga ustanovite. Obrnite se na tajniš-io J. S. Z. po potrebne tiskovine in pojasnila. Mov tajnika J. S. Z. dobite na drugem mestu item listu.
Sodrugi in somišljeniki, primite se dela! Časi so resni, kapitalistična reakcija se jača in inaših rokah je orožje, da se ji zoperstavimo. lo orožje je socialistična organizacija.
V vsaki jugoslovanski koloniji bi moral biti klub Jugoslovanske Socialistične Zveze, idražena z ameriško Socialistično stranko. Vsak nov član pomeni novega bojevnika socializmu, vsaka nova organizacija znači novo trdnjavo socialističnega delavstva v razredni borbi.
Na delo tedaj! Ne čakajmo, da ga bodo ipravili drugi. Teh "drugih" ni.
Delavci — vsi delavci so pozvani v armado icvolucionarnega socialističnega proletariata. Nai boj moramo vojevati sami, zato ker je naš ki!
Ne zapostavljajte širiti socialistična glasili. Storite kolikor največ morete, da se razširi Proletarca", glasilo slovenskega socialistične-p delavstva v Ameriki. S pridobivanjem norih naročnikov listu pridobivate nove bojevnike socializmu.
Fond J. S. Z. za volilno kampanjo socialistične stranke.
Na apel tajništva Jugoslovanske socialistične zveze za financiranje kongresnih volitev, ki se vrše meseca novembra, ,so se odzvala do 18. septembra sledeča društva, socialistični klubi in posamezniki:
Gross, Kans.: Društvo Zvonček št. 206 S. N. P. J. — $10.00.
Vick Haven, Pa.: Društ. Lunder Adamič št. 116 SNPJ — $5.00.
Barberton, Ohio.: Društ. Triglav št. 48 SNPJ — $2.00.
Youngstown, Ohio.: John Petrich — $1.50.
F ar r ell, Pa.: Društ. Slovenec št. 262 SNPJ — $2.00.
Lloydell, Pa.: Jugosl. socialistični klub št. 181 — $10.00.
Lincoln, lil.: Društ. Zagorski Zvonovi št. 116 SNPJ — $5.00.
Indianapolis, Ind.: Društ. France Prešeren št. 34 SNPJ — $2.00.
Miners Hills, Pa.: Društ. Maj št. 432 SNPJ — $2.00.
Manor, Pa.: Društv. Del. Zveza št. 78 SNPJ — $2.00.
Ely, Minn.: Društ. Jutranja Zora št. 108 SNPJ — $5.00.
Conemaugh, Pa.: Po 25c: M. Lavrnja, L. Martin-čič, M. Jager, M. Kogovšek, M. Sergan, Ant. Melle, L. Gall in Andy Melle; J. Jerovšefc 10c. — $2.00 (10c. poštnina.)
Piney Fork, O.: Po $1: F. Dolinar in A. Krmelj; po 50c: F. Srah, S. Preglej, J. Robas, P. Crnič, F. Kosem, D. Petrovich, F. Završnik, F. Dolenc; J. Belapav-lovich in J. Oker po 25c. — $6.50.
Southview, Pa.: F. Zeleznik $2; T. Rupnik in F. Tomažin po $1; — $4.00.
Skupaj do 18. septembra.......$59.00.
Tajništvo J. S. Z.
Še eno glasilo J. S. Z.
Srbski sodrugi v Ameriki pričeli izdajati tednik "Budučnost".
Dne 7. septembra je v Detroitu izšla prva številka lista "Budučnost", pisan v srbo-hrvaščini, tiskan z latinico in cirilico. Izhajal bo vsaki teden.
Uredništvo in upravništvo lista je na 5424 Russell Street, Detroit, Mich. Naročnina za celo leto je $2, za pol leta $1. Urejuje ga sodrug Miloje V. Lučic, član eksekutive J. S. Z.
S tem listom je odpravljena vrzel v J. S. Z., ki od razcepitve sem ni imela svojega hrvatsko-srpskega glasila. Upati je, da bodo sodrugi Srbi in Hrvati skrbeli, da se list razširi in izpopolnjuje, da ga ne doleti usoda, kakor že več drugih listov pred njim.
Slovenskim sodrugom priporočamo, naj pomagajo pri agitaciji za razširjenje "Budučnosti", kajti le z vztrajno agitacijo se bo zasigural listu dostop do širokih mas srbskega in hrvatskega delavstva, ki prav v sedanjih časih .tako zelo potrebuje resnega socialističnega glasila.
Vsebina prve številke "Budučnosti je sledeča: Naša riječ radnome narodu u Sjedinjenim Državama i Kanadi "(v latinici); Morris Hillquit: Od Marksa do Lenina (v latinici): Što je istina? ( v cirilici); O razvoju ( vcirilici); Izborni program (v latinici); E*o-
nomski pregled (v latinici); Agitacija (v cirilici); Vi-jesti iz raznih krajeva (v cirilci); Radnicima sviju zemalja (v latinici); Sudski proces (v cirilici); "Rad-nik" i jedinstveni front (v latinici).
Vsebina je izbrana, naj'sibo v propagandističnem ali vzgojevalnem oziru. List urejevan na ta način se bo v teku dogledne dobe priljubil čitateljem in sodrugi, ki so se vrgli na težavno pot izdajati socialistični list, imajo pred seboj zelo hvaležno polje.
Mi novega borca iskreno pozdravljamo.
Priredbe slovenskih organizacij v Chicagi.
Pevsko društvo Sava priredi v nedeljo 24. septembra koncert v Narodni dvorani.
Pevski iti tamburaški zbor Lira priredi v soboto 30. septembra domačo zabavo v dvorani S. N. P. J.
Žensko društvo Nada, št. 102, SNPJ., priredi v nedeljo 8. oktobra vinsko trgatev v Narodni dvorani.
Društvo Gorenjec, št. 10'h SSPZ., ima v nedeljo 8. oktobra slavnost desetletnice v Mozart Hall (North Side.)
Društvo št. 100, SSPZ., priredi veselico v soboto 14. oktobra v Stančikovi dvorani (Pullman.)
Socialistični klub št. 1, JSZ., ima v nedeljo 5. novembra proslavo ruske revolucije v Narodni dvorani.
Slovensko pevsko in tamburaško društvo Lira priredi v nedeljo 12. novembra koncert v dvorani Pil-senskega Sokola (So. Ashland Ave in 18th Str.)
Socialistični klub št. 1, JSZ., priredi dne 31 decembra Silvestrovo zabavo.
Socialistični klub št. 1, JSZ., priredi v nedeljo 11. februarja 1923 dramsko priredbo v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th Str.
Socialistični klub št. 1, JSZ., vprizori v nedeljo 1. aprila igro; na sporedu bodo tudi druge točke in veselica. Vrši se v dvorani ČSPS.
Opomba. Tajniki društev in klubov, katerih priredbe niso navedene v tem seznamu, naj sporoče datume priredb in imena organizacij tajniku socialističnega kluba št. 1, da jih bo objavil v prihodnjem seznamu.
Priredba društva Nada je bila v Proletarcu pravočasno objavljena in prizadeto društvo bi se lahko nanjo oziralo ter ne delalo priredbe na isti dan.
Programi priredb socialističnega kluba bodo pravočasno objavljeni.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. doimu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k isejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu ea osvoboditev proletarijata. -Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo« "V organizaciji je moč".—
Češka marksistična federacija prenehali kot samostojno telo.
Kakor poroča "Spravedlnost", je Češka Man stična Federacija prenehala eksistirati kot taka in pridružila delavski stranki. Njeno članstvo se je izri lo s 382. glasovi proti 9. za pridruženje k Worka party. Ko je češka federacija odstopila od socialista stranke, je imela okoli tisoč članov. Sedaj jih imij 500, in to po pridruženju k nji treh manjših če« radikalnih organizacij. Kakor Finci, so tudi Čehi j .htevali od socialistične stranke, naj se pridruži J skovski Internacionali. Ker stranka, če se je hotel ohraniti, tega ni mogla, so odstopili. Po odstopaj finska federacija sklicala svojo konvencijo, kjer sel vršila dolga debata za in proti pridruženju Federacij k moskovski skupini komunističnih strank. Protivnij so argumentirali, da bi se s tako pridružitvijo spran v nevarnost liste in tiskarne ter druga zadružna pa jetja finske federacije in ko je prišla zadeva na giaJ vanje, je zmagal predlog,, da se finska federacija i izreče za nobeno internacionalno zvezo. To, kar je J htevala od socialistične stranke, je potem sama a vrgla. Isti proces je bil pri češki federaciji. Sedaj I Finci in Čehi, kolikor jih je ostalo v starih federal jah, pri legalni Workers party, ki ima v bistvu ena program in vrši enako taktiko, vsaj na papirju to z| trjuje, kakor socialistična stranka. To dokazuje, daj bila njihova taktika, odnosno opozicija v socialisti« stranki zgrešena in to se nad njimi že maščuje.
Finska federacija se je po odstopu razdvojila. Dl nje z okoli 4,500 člani se je vrnil v stranko, kaki 5,000 pa jih je ostalo izven nje. Tudi češka socialist« na federacija se je reorganizirala. Zadnje seje kluba šd 1, JSZ., se je udeležil tudi češki sodrug J. Kioska, I je poročal, da ima njihov klub v 34. wardi (ChicagJ 30 članov; klubi v Ciceru, Berwynu in drugih okoli ških čeških kolonijah so v procesu reorganizacija "Spravedlnost" je prešla v roke oddružene frakciji tednik "Americke Delnicke Listy", ki izhaja v Clen] landu, pa je sedaj glasilo češke socialistične federal je, pridružene k socialistični stranki. Klaska je d da je socialistično gibanje med češkim delavstvom J Ameriki tako razdejano, da ga morajo graditi z norj kakor v početku.
ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seie reorganiziranega socialističnega kluba žt. 21$j J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvo ni. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da
udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini i čin, da pokažete delavsko solidarnost in zavest prod kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje klub« |
bodo vedno predpoldne
Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
VAŽNO ZA ROJAKE T HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruj« VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomialeci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tea ojačate naše vrste.
Anton Zomik, Box 202, Henninie, Pa.
katerega priredi
PEVSKI ZBOR
"SAVA"
V nedeljo, 24. sept. 1922. v Narodni Dvorani, 1802 Racine Av., Chicago, I
Vstopnina 50c.
Začetek od 2 popoldne. Zelo bogat program. Po koncertu ptes. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
PROLETAREC
15
POLETJE SE POSLAVLJA. Izprememba letnega časa je tu. Mnogo ljudi trpi sito leto vsled te izpremembe. Slabo se počutijo, njih list je revna, naglo in izlahka se utrudijo, nič niso ito, kar bi morali biti. Zaprtje se ponavadi pojavi bo z drugimi nadlogami. Za tako stanje je Trinar-w grenko vino zares pravi blagoslov. Ono izčišča ilodec in drob, osveža in jači cel sistem, povrača kst in odstranja umsko razburjenost. Po mirnem in »motenem spanju vstanete zjutraj krepki in močni, (sak lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevo pko vino v zalogi. Za revmatizem ali trganje v ledju, se navadno pojavi zaeno z izpremembo letnega čaje Trinerjev Liniment zdravilo, ki ga vam je tre-Zanesljivo pomaga. Za vnetje v vratu poizkusite Irinerjev Antiputrin, ki je prijetno in skrajno izdat-iipiralo!
PRA7fl TIT kalifornijsko in UllUfiliellj newyorsko, najboljše kakovosti dobite v začetku oktobra po najnižji ceni pri podpisani tvrdki. Dobite ga lahko na progi ob Paulina in Blue Island Ave., ali pa v grocerijski trgovini Mišja in Kokl, 1801 W. 22nd St. Za vsa pojasnila glede nabave grozdja se obrnite na
Martin Nemanich
1900 W. 2 2nd St.
Tel. Canal 0080
CHICAGO,
ILLINOIS.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
'V* zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cen« in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Črtanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske.
pIZNAJDITELJI—
V zadevi patentov »e obrnite na zanesljive patentne odvetnike na naslov:
A. M. WILSON, INC., Patents, 314 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C.
Našo SLOVENSKO knjigo, ki daje informacije o iznajdbah in patentih, vam bo na vašo željo poslana zastonj. Pišite po-njo še danes. ,
naročnike,
ki jim je naročnina potekla, prosilo, naj jo takoj obnove. Ne ea-kajte tirjatve iz upravništva. S točnost j o nam prihranite delo in ili enem pomagate listu, ki v call te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
cixmiiNG HOU!
3649-51 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
LOTE NA PRODAJ
na
93 St. in Euclid Ave. (v bližini So. Chicage.)
Stavbišča se nahajajo na najlepšem prostoru. Prodajam jih po zmernih cenah.
ANTON PREŠERN, Contractor and Builder,
1907 So. 61st Ave., Cicero, ILLINOIS.
Tel. ČIyde 1775-R
%
Želim se seznaniti tudi z rojakom, ki bi imel primerno svoto kapitala in bi bil pripravljen stopiti z menoj v real estate business. Katerega veseli, na se mi javi te-lefonično ali pa osebno na zgo-rajšnji naslov.
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in žila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno..................................
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana......
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, pl-va in
druga številka ............................
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani......
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani ....................................
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana..........
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani ....................................
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani...........................
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj...................................
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj......................
1.00 zalo-
2.00 .65
.05 .75
.75 .35
.70 .60
.75 .85
2.60 2.60
DETR01TSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JS vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem i 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevi redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udi žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj i prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Edini
Jugtslevanski pegrebnik in balzamovač 1
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno po»ek» kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem i
Sašu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, IIL
Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški sociatatični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
5EVER0VA ZDRAVILA VZQRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
| revmafične hifroolaisafe, če rabile
5EVERAs
gothaPDOL
Zanesljivi linirnenf
Isfofako vporaben je za izvinjenje, otekline, za otrpnelosfj in ohron)elosf bolnih mišic ler udov.
CEN/t JO //V 60 CENTOV
Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John PUiak & Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
& Cešerk
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
g Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pi