Natisov 15.000. "lajeic" izhaja vsaki lek, datiran z dnevom naslednje nedelje. aročeina velja za Av-'jo: za celo leto krone, za pol in četrt [kla lajmerno; za Ogrsko 4 .< 50 vin. za celo I leto; za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron; I za drugo inozemstvo se [računi naročnino z ožini na visokost poSt-inc. Naročnino je pla-Ičati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v-dniitvo in uprav-išlvo se nahajata v riuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/i strani K 40, za •/» strani K 20, za '/s strani K 10, za Vi« strani K 5, za Vsi strani K 250, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ■F Štev. 19. V Ptuju v nedeljo*1'dne 12. maja 1912. XIII. letnik. Kmet in rokodelec. 8ak dan jasneje se opazuje in vedno ne-[tarnejše postaja nazadovanje malega obrtništva. To ni fiksna ideja malega obrt-jnika, iko je pripravljen, da svojo samostojno jobrt opasti ter se zopet kot mezdni delavec roda. Glavni vzrok nazadovanja malega obrtništva fabriško izdelovanje vseh potrebščin. Mali rtnik, ki mora skoraj brez vsake mašine svoje izdelovati, vsled splošne draginje ne more onkurirati s fabriko; vsled tega ima vedno inj odjemalcev in le težko daje državi* deželi občini, kar ti od njega na davkih in dokla- [ah zahtevajo. Ker torej malo obrtništvo svojega moža več e redi, pač ni čudno, da postaja i obrtni na-ij ^edno manjši. Kdo d;\ danes še svojega sina h kakemu :tro v uk? Kakšni družinski oče, ki ima §TCČ otrok, ki je vesel, ako le enega otroka m«e spravi, kw mu dela vsak otrok velike frbi. Ako ima otrok veselje iu ljubezen za obrt, jo je telesno in duševno zmožen, se sploh ne |raea. Obrtnik pa mora biti sploh vesel, ako ibi kakšnega učenca, pa naj bode potem ka-[koršen koli. To je drugi vzrok nazadovanja rokodelstva. AH tukaj moramo tudi malim obrtnikom očitali, [da so teh razmer sami sokrivi. Svoje lastne si-nove odtegnejo rokodelstvu in jih spravljajo raje na pot ošabnega uradništva. Ni čuda, da si potem tudi drugi sloji prebivalstva mislijo, da Dri rokodelstvu ni več živeti. Tretji vzrok nazadovanja je seveda država, mimo gleda, kako obrtništvo pogine, čeprav mn lahko pomagala. Vlada je bila vedno malha za malo obrtnijo in je s tem pomagala, se ta prepotrebni stan uniči . . . Isto velja za kmetijstvo! Z isti-ii skrbmi dela kmet naprej; a kako dolgo še? Todi kmet ne bi smel svoje sinove za urad-like, doktorje in duhovnike vzgajati. S skrbjo ?n v potu obraza obdelano domačo grudo mora ok naprej obdelavati. Treba je zopet prikli-ti stari ponos kmetov, ki so vedeli, da je bna čast, biti član kmetskega stanu. Stara laž je, da kmet meščana izkorišča. met in rokodelec morata, kakor v »jšnih časih, skupaj hoditi, da se od ilijonarjev in ljudskih izkoriščevalcev na te in li strani osvobodijo in si boljšo bodočnost ;varjo. S skupnim postopanjem dobil bode lnj: stan zopet moč, vlada in državni zbor |dejo>z njim morali računati in to mora Ties-.i lepe uspehe . . . Rokodelci in kmetje, vpoštevajte te besede, žite se, in dobili bodete prijatelje, ki vas do- ej Dl'so poznali ! (Po »Bauernzcitung.«) Zobna krema Ustna voda Dopisi. parilnik, baje celo ur strojevodja ni igditi in klerikalne t pazi! Pod milim Iz Leskovca. Dragi „Šiajerca, pozor, poglej v Leskovce! Tam so si klerikalci kupili od vi-dovskih farjev brzoparilnik „&lfa';, ki je že blagoslovljen ; z njim hočejo^paje prekuhati vse klerikalne prismojence. Strojevodja je nek čevljar Žemljic, ki je že marsikateremu angeljcu peruti skrajšal in neki kompliment iarški kuharici naredil, poprej ko je v farovžu čast dobil. Zatorej pazi, dragi „Štajerc'^ en je se. da prideta naenkrat dva v ta W dva občinska predstojnika.] izurjen, se znata zopet pris| grehe pridobiti. Zatorej ga nebom ptiček sem . . . Iz Brezne gore. No, no, kaj pa to, dragi „Stajerc", ali spiš, da ne. vidiš nič okoli sebe? Tja v Leskovec je prišel iz Ljutomerja neki narodni zagriženec, ki hoče na: novo zidani šoli narodno hrvatski napis imeti. Ko je videl ljudstvo razburjeno, začel je ^plesati po žehtjaku in prositi svoje prijatelje na' pomoč zaradi predru-gačenja napisa. Rekel je, da je dobil od škofije prepis iz „Štajerca." Dokazi s škofijskim pečatom! Lagal je, da ne služi nič od faranov, da je on „voditelj cele fare", pa je le voditelj svoje knharice in lesenih angeljev. Kar se pa tiče novega šolskega poslopja, je to 1 a s t davkoplačevalcev. Kar se pa naše naprednosti tiče, to župnika nič ne briga. Vi klerikalci bi menda radi ljudstvo v sužnost spravili, da bi zamogli moške bičati in žene v kraj jemati, kakor na Ruskem. A mi Leskovčani se nismo dali od nobenega političnega farja komandirati in tega i zanaprej ne bodemo pripustili. Župnik naj bode vesel, da mu od naših žuljev trebuh raste. Drugače mu bodemo eno zagodli, da bode takoj mirnejšo kri dobil! Trd Varničar. Vurberg. Ne moremo več molčati in prizanašati našemu župniku Kokeljnn; naj celi svet izve njegovo delovanje proti nekaterim osebam, katere se slepo ne uklanjajo njegovej volji. Cerkvenega ključarja A. K. odstavil je radi tega, ker je zagovarjal svoje in tudi soseda D. otroke pred surovim napadom in psovanjem župnikove svinjske „oberdekleu A. Peter; ker pa se nihče ne pusti od ene svinjske dekle žaliti, imelo je vse skupaj sodnijske posledice, in — kazen. To pa je zopet Bkrivica" za tako pobožno dušico, zato je spust.il župnik svojo jezico na veliko soboto na Grajeni pri blagoslovljenju kruha in mesa. Prvič je odklonil kratkomalo nabrano biro, drugič je pa ostro ožigosal zgornji slučaj, pa ne dekle zavoljo jezika, kakor se sploh za pametnega gospodarja sliši, pač pa stariše dotičnih otrok. Da so odklonili nabrani denar, to je že odpustljivo, saj se je to zgodilo menda prvič od političnega duhovnika, prihodnjič ne bo treba nič dati. Da pa psujejo stariše in pri takih slavnostih tako javno napadajo, to pa že gre črez klobukovo žnuro. Ta politikujoči župnik (krarfjski Janez) menda misli, da živijo farani od njega, ne pa nasprotno. Da vse, kar v njegov črni rog ne trobi, napada v javnosti, pri shodih in v družbah in širi strankarsko sovraštvo, nekatere povzdiguje, druge sramoti! Kokelj, misli na besede Evangelija! Farani. Občina Gruškovec. Dragi r, Štajerci" Nekega dne sem šel orl sv. Barbare proti Ptnju. Opazil sem dogodek, da bi mi od smeha kmalu trebuh počil. Kmet Fila vozil se je v svojem „landau-erju" in je srečal veleblagorodnega Miheta Brenčič; tudi ta se je vozil visoko v gnojnem vozu kakor kmet v svoje gorice. Oh, strah nebeški je pretresel kmeta Fila, ker je opazil takega gospoda na tako visokem sedežu. Zgrabil je klobuk iz glave in ga potisnil pod pazduho, kakor da bi stal pred odrešenikom celega sveta; in z vso silo je vstavil svoje šimeljne. „Oho, guten Tag, Herr poslanec! Poznate mene, Fila iz Paradiža, kmet sem in „weinhandler"; seveda ne kupujem vina, le poleg drugih gospodov sem mešetar. Veste Vi, Herr poslanec, jaz imam gospode v Gradcu ..." Miha se otrese. Kmet Fila pravi: „Vi še mene poznate, Fila 'ma za vnhami." Seveda ima, ker je ravno štriglal svoje šimeljne in to se rado spravi za ušesa . . . Fila, Fila, kaj si se tako prestrašil Mihčeta? Morda zato, ker si preje za druzega vlekel, ker si se na ^štajercijanskem" shodu v Barbari vsilil za predsednika, pa se ti ni posrečilo. Mi vemo, da si res moker za ušesmi. Pazi nadalje! Potovalec. Pokoše pri Zgornji Pulskavi. Pri nas so se vršile dne 6. t. m. občinske volitve. Izvoljeni so bili sledeči gg.: I. razred: Fr. Oplot, Anton Brunec in Stefan Koren;v— II. razred: Fr. Kodolitsch, BI. Teran in Štefan Gmeiner; — III. razred: Jakob Brunec, Anton Reich in L. Pogoreuz. — O izidu volitve občinskega pred-stojništva bodemo prihodnjič poročali. Upamo, da se bode novi občinski odbor bolj za razmere v naši občini brigal, ne pa za zadeve, ki se naše občine sploh ne tičejo. Bohova. Zadnjič smo imeli volitev župana. Dosedanji župan gosp. Gsellmann ni hotel več sprejeti županstva. Mi obžalujemo iz srca, da nam ni hotel tudi zanaprej na čelu ostati, kajti mož je svoje dolžnosti do zadnje pičice kot skrben oče občanov, kot koreniški poštenjak izpolnjeval, in zaradi tega ga tudi ljubimo, častimo in mu ostanemo hvaležni. Seveda je moral biti vzrok Gsellmanove odklonjenosti eden ali pa nekateri tiste črne ,kristjanske" bande, ki v svojem srditem fanatizmu obirajo vsakogar, ki ni ž njimi, čeprav drugače stoji, kar se poštenosti in pravega kristjanstva tiče, Btotaužent-krat nad njimi. In taki skriti, kačevi, tiho-tapni napadi so vrlemu županu skalili veselje do županstva. Bržčas so nekateri častilakom-neži mislili, na tak način preje ter lahkeje priti na Bohovski županski prestolek. Pa žali Božek, ni šlo, ne, čeprav je kaplanstvo dajalo svoj žegen k tem nameram. Volilo se je trikrat. Ker je gosp. Gsellmann dvakrat odklonil žnpanstvo, so tretjič volili gospoda Janez Schurets-a kot župana, kot svetovalce pa gg. Alois Graschitz, Franc Lebe in Franc Seli. G. Franc Stermšek je sebi trikrat dal glas za župana — več štim pa sploh dobil ni. Ta bi, jojmene, kaj rad za rihtarja Bohovskegase klical. Grdi trdovratneži Bohovski, da mu kalite njegovo najglobokejše, srčne in častne želje! Spuval si je sedaj eno verando. Ne vemo je H hotel za slučaj županstva tamkaj sicunge sklicati, ali pomeni ta ve- Pri hlfldllGlSCIllll VrGUlGllU se priporoča StraschiU'ova grenčica iz zelanjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči preb randa en „fog!auš", v katerega bi rad Bohovske tiče lovil. Naj jih polovi \re svoje sorte — naše sorte ptičev pa ne bo dobil nobenega in nikoli! Ja, ja, dragi moji, svet se snče in mi Bohovčani se sučemo z njim vred, pa naprej, ne pa nazaj ! Debelnhek. Iz Jesene. Slavno uradništvo »Štajerca" prosim, naj objavi to-le: Kakor vsem dobro znano je zadnji čas nek prijatelj „Štajerca" nekoliko ekrtačil g. župana na Ješenci. Pri tem pa porabijo večkrat klerikalci neumno sredstvo, da še celo nedolžne otroke ne pustijo pri miru, čeprav ne vejo, kedo je pravi dopisnik v našem listu. Tako je tudi nek neumni dopisnik prinesel iz Jesene v „Slov. Gospodarju" št. 18 neumno čečkarijo. na katero sem mu pa podpisani pripravljen, pošteno odgovoriti. Dopisun v „Slov. Gospodarju" pravi, da sta baje dopis skovala naš Jesenski „štajercijanček" in njegov „ofer". Tebi neumni mazač odgovorim takole: To je res, da se piše lepe reči o jesenskem županu, ne pa o volitvah. Sicer pa nisem zakrivil tega ne jaz, in ne moj gospodar kriv, si je tega le g. župan sam, če ni postavno in po občinskem redu skrbel za svojo občino. Povem ti tudi to, nesramni dopisun, da ni moj gospodar na noben list narečen, čeprav ga imenuješ „šta-jercijanca". Pa vedi ti klerikalček, da on ni tako neumen, da bi trobil v klerikalno trom-peto. Mene imenuješ „oferja"; dobro bi bilo, ko bi ti dopisunček se o tem kaj učil, predno me imenuješ „oferja". Jaz mislim, kateri mora mesečno plačati stanovanje, potem je to najemnik ne pa „ofer". Ali si me rarumel? Ti misliš, da sva midva skovala dopis v „Štajercu", pa temu ni tako, povem ti, da se nisva učila kovačovske obrti, nisem jaz kovač in tudi ne moj gospodar. Le kovač zamore česa skovati, ki je tega učen. Nadalje piše dopisnik, da bi bilo bolje, da bi kupil kruha svojim otrokom, saj so ga potrebni, kakor pa da kupuje znamke. 0 tem toliko resnice: Podpirani lahko pričam, da imajo otroci mojega gospodarja dovolj kruha; ali so morda tebe prišli kruha prosit? Oglasi se! Ce pa misliš moje otroke, potem se pač sam osmešiš, ker imam le enega in tega lahko preživim sam. Potrebno bi baje tudi bilo, da bi mi „Štajerc" suknjo kupil. Ako veš, da sem suknje potreben, zakaj mi je pa ti nisi kupil ? Ali sem morda hodil tebe suknje prosit? Pridi k meni dopisunček, dam ti suknjo, če hočeš, imam jih na razpolago. Očita se mi, moj gospodar naj čaka, predno bo dober za jesenskega župana. (Saj bi si on to Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom ..Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichl" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. bolj zaslužil, kakor pa kak privandranec.) čemu le neki dopisnik meni to očitaš, mar se jaz brigam za to ? Zakaj pa ti ne agitiraš za županski stolec? Dalje piše ta dopisun, da se „Štajerc" zaletava tudi v g. župnika. Kaj se boš le solzil za župnika! Ako tega ne veš, povedal ti bodem jaz, da imajo g. župnik pri občinskih volitvah na Ješenci ravno toliko opraviti kakor jaz. Pišeš tudi to, mar mislim jaz da drug ne zna pisati v „Slovenskem gospodarju" kakor g. župnik. Veš ti dopisunček, o tem ti pač lahko odračunam. Mogoče je tudi res, da nobeden drugi ne zna pisati; kolikor je meni znano, niti g. župan ne zna pisati, kako bi pa potem naj drugi znali? Postava pa pravi, da mora vsak župan znati pisati. Dopisunček „Slov. gospodarja" imenuje „Štajerca", da je govedina, Vem da tebi ni prav neumnež, če prinese „Šta-jerc" kako nečisto na beli dan. Res žalostne so, pa resnične. Hočeš li, da ti dokažem tudi jaz to? Kar pa blebetaš ti dopisunček o „fehtarjih" in „betlarjih", veš meni so ti betlarji itak dobro znani; pridi, povedal ti bodem, kateri da so. K zadnjemu ti pa povem, da ne more nobeden jesenski cigan enake izraze dajati v „Štajerca", ker ni nobenega tukaj, pač pa smo imeli enega cigana, kateri jo je že zdavnaj iz Ješence popihal. Ali si me sedaj razumel, dopisnik „Slov. gospodarja?" Sicer pa ne bode dobro zate, če se še enkrat tako možato v „Slov. gospodarju" postaviš, kakor si se sedaj. Opominjam te dopisun, da dokažeš, kedaj so te otroci mojega gospodarja prišli kruha prosit, ali pa jaz suknje, in če sva midva dopise v „Štajercu" skovala. Dokler vsega tega ne dokažeš, te na tem mestu imenujem lažnivca in obrekovalca. Sram te bodi! Podpisani še opozarjam vsakega neumnega klerikalca, kateri bi obrekoval mene ali mojega gospodarja, da bodeva sodnijsko postopala! Z odkritosrčnim spoštovanjem Viktor Bachmann, najemnik. Ješence. (Nekaj o naših klerikalcih.) Res, da ni na svetu bolj neotesanih ljudi, kakor so klerikalci. Večkrat ne' pomislijo, kaj je prav ali kaj ni prav. Tako je tudi sedaj pri nas. Ker se sedaj najbolj bojuje za županski stolec, je opaziti, da nimajo niti trohice vere. Oni ne vejo, kaj je greh. Oni so pozabili besede Kristusa, ki je rekel: Ljubi svojega bližnjega bolj, kakor samega sebe! Proti svojim bližnjim delijo take grde psovke, da ni za poslušat. Najbolj so seveda predrzne nekatere ženske, ki nimajo dru-zega opravka, kakor pogovore o volitvah; bi pač bilo boljše, da snažijo sobe, in bilo bi jim dobro jezike prikrajšat. Sicer pa se ne bode dolgo poslušalo te neumne babure, pomagalo se jim bode tja v tisti kraj, kjer se ričet knha. Ali ste razumele, ve dolgojezičnice? Pometajte same svoj prag, potem šele pojdite na druzega. Ljubi „Štajerc" ! ker je nek tvoj prijatelj pokrtačil in očistil župana „Mihla" in njihove podrepnike, so tako jezni čez tistega, ki „noter davle", da hočejo tožiti „Štajerca" ali pa dopisnika. Sramujemo se, ker se je le resnico pisalo. Očka Mihi se jim hudo smilijo. Kaj ne, ve uboge puhle glave, sram vas je, mi to itak dobro vemo. Tožiti nas hočejo, ker smo resnico pisali. Le tožite, le, bilo bi dobro, potem bi se Vam pač vse lahko dokazalo. Ce zamorete dokazati, da je „Štajerc" lažnjivo pisal, potem vam pač damo prosto pot k sodniji. Skusite torej, oče župan, mogoče pa si bodete prste osmodili! Ljubi „Štajerc"! Tebe pa prav rad imam, Z veseljem Te pričakujem, Ko prirajžaš sem k nam; To Te pismonoša razdeli, Pa po vasi vse skup hiti. Uganjajo tako, kaj neki bo, Če Mihi rihtar več ne bo . . . Picikl. Novice. Cenjenim čitateljem naznanjamo, da smo morali zaradi pomanjkanja prostora celo vrsto dopisov in tudi mnogo druzega gradiva, zlasti iz „političnega pregleda" in ,novic" izpustiti. Treba je, da vsi prijatelji neumorno za list delujejo. Le na ta način, da bodemo vedno več prijateljev in odjemalcev dobili, zamogli bodemo tudi list povečati in na ta način vsem željam ustreči. Vsi na delo, — to je in ostane »nnln t Res je sicer, da naši nasprotniki z vsemi r. bo> čimi in nemogočimi sredstvi proti .Štaj^H divjajo. Res je, da mora posameznik dos^B igrati pravo vlogo mučenika, ako se javno^B nastopati za našo napredno stvar. Ali - br« gumnemu možu sliši svet! Mi ne živimo A času tlačanstva in kot prosti državljani ter ok koplačevalci lahko svoje mnenje povemo, žrol rej vedno naprej, — mi smo saraostojiipel „Stajerc" se bode i zanaprej boril za |.nsk« našega ljudstva! goi Iz Spodnje-Stajerskega. fl Karl Hermann f. Iz Laškega prihaja žalostna vest, v hipni blaznosti g. Karl Hermann, po in trgovec, pretrgal nit življenja. Pokojnike je eden najpriljubnejših mož v trgu in ina naokrog znan. Kot človek plemenito srcešk« gospodar izredno delaven in žilaven, kot [»do' vedno napreden, — tak je bil pokojnik iit-takega ga je spoštovala vsa okolica. Tsšol javnih zastopih in pri dobrodelnih druJttina sodeloval. Preobilo delo, velike skrbi, ki s>Na sledica tako velikega gospodarstva, razni- >zei pokojniku živce, tako da je moral v 49JI svojega življenja smrt storiti. Čast in spfl'* vrlemu možu ! Lahka mu žemljica! No Nad dekle, nad vboge služkinje so se Mr vili klerikalci v ptujskem okraju. Ker ti* gospodje dobro vedo, da z moškimi ne msej ničesar opraviti, hočejo zdaj nevedne žen-21 svoje politične namene zlorabljati. Pri teroivne stopajo prav zvito in z raznimi ne ravno po pimi nameni. Najprve zbobnajo potom sin tercijalskih priganjačev v kikljah iz meitpa: okolice vse dekle, kuharice, bišinje, splohM kinje skupaj. Seveda se gre „za vero." InH in mlade služkinje hitijo ta.co v nedeljajtra poldne skupaj. Ne zbirajo se v cerkvi, kj-jo slišale božjo besedo. Ne zbirajo se na prostemp8 bi vživale po tedenskem težkem delu prostigl* in spomladno solnce. Ne, zbirajo se v oofite ki sploh gostilna ni, v kateri se ne sms dajati pijače, v »narodnem domu". Tam potem „teater", da letijo mački prestraši vse strani. Za ta „teater" pa morajo izdelane dekle plačati s svojimi krvavo zal nimi krajcarji. In denar pobašejo klerikalcij da bi dajali javni račun. Ako gospodje niki in tiste mestne gospe in gospice, v bližini kute srečne, že hočejo deklam dobrega" storiti, naj storijo to na lai t r o š k e, ne pa na troške vbogih, revnil slov, ki celi mesec toliko ne zaslužijo, izda en duhovnik za eno „večerjo" ali venska frajlica za en „pinču na svoji glavici ... Pa gospodi se gre za čisto Bteater." Prvič hočejo vboge dekle vloviti.j kaline; potem jih bodejo izkoriščali, bodg praznili žepe, bodejo jih delali dušev| gmotno odvisne. Saj se nikdar je-li nima ta ali ona stara kuharica v „štumfu" par stotakov našparanih, kate] bijo potem znani črni „jagri testamen^ svoje kremplje. Poleg tega imajo klerij takimi „vjetimi" posli nekako tajnoj c i j o* Klerikalne dekle povedo tem ga potem natanko, kaj vse se godi v draž gospodarja. Nemške družine pričakujejo lahko, da spravijo črnuhi v svoji mor; palosti najmanjšo družinsko tajnost v, Proti gospodarju in gospodinji hujskajo ti pošteni klerikalci, ki imajo sami tolik na glavi, da se jim pri najmanjšem celem obrazu cedi ... Mi bodemo to | natanko zasledovali. To je gotovo in to j že danes, da bodemo jako brezobzirni ako se to hujskanje poslov nadaljuje. D^ niki naj se brigajo za cerkj za božjo službo. To je njih doli zato so dobro plačani. Posle pa naj pa miru. Naj Borganizirajo" svoje farovš rice, ali poštene dekle po« hiš naj pustijo pri miru. gospodarji itak ne bodejo dovolili, da bi I dekle vlačile po „narodnem domu." enje rcu krat upa po-eč v dav-'ato-i in ivice ] si je 3tnik < bil dale«! , kot Dlitik i kot idi v ih je ) pole 80 leta o min spra-j črni i o rejo ike tam po skritih kotih godi, nam je znano in 'bodemo enkrat o temu prav jasno besedo iz-pregovorili. Tiste meatne „frajlice" in .gospe" pa, ki sodelujejo pri takih zahrbtnih grdobijah, bodejo tadi enkrat od nas resnico slišale, pa brez vsakih komplimentov. Toliko za danes! PrvaŠkO divjaštvo. Te dni enkrat je na okrajni cesti od Ptuja v Hajditi neka prokleta roka zopet 4G sadnih drevesc pokončala. To nebovpijoče divjaštvo, ki se vedno zopet v ptujskem okraju ponavlja, je posledica grde prvaške gonje proti naprednemu okrajnemu zastopu, ki je Ž3 toliko koristnega za ljudstvo nčinil. Takim pobalinora treba bi bilo občutne kazni. Ssveda, po cerkvah se politikuje, namesto da bi dnhov-niki proti takemu divjanju nastopili. In prvaški očitelji imajo tudi mnogo drugih skrbi, kakur da bi deco pred takim divjaštvom svarili. Žalostne razmere! Zanimivo! Na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici — tako se nam poroča — je zginilo 32 najlepših hrastovih mostoic, katere so bile pod nadzorstvom županstva. Občina trpi pri tem škode 550 K. — Kdor za te mostnice izve, dobi 50 K plačila. Podkvarski tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu se vrši letos zopet od 1. julija naprej. Razdelilo se bode tudi precej štipendij. Nadaljni pogoji so razvidni iz tozadevnega in-zerata v našem listu. V Rogaški Slatini bil je za župana g. inženir in posestnik L. F. M i g 1 i t s c h izvoljen. Novi župan je splošno spoštovan in priljubljen in vrlo naprednega mišljenja. Čestitamo njemu in trga prisrčno! Sejmi V Ptnju. Na živinskem in svinjskem sejmn dne 7. in 8. maja 1912 se je prignalo 210 konjev, 1012 kosov govede iu 820 svinj, ree lepo pleme, večidel iz ptujske okolice. Cene so bile v razmerju z dobrim blagom jako nizke in ee je vsled tega tudi vse gladko prodalo. En par volov se je prodalo za 1.435 K. Volitev župana v okolici Celja bo bode izvršila na nedeljo dne 19. maja ob 8. uri zju-ij. Radovedni smo na to volitev. Ali se bode-narodnjaki pred dr. Benkovičem ponižali? lovedni smo, res radovedni ... Za nas je mo to, da se izvoli župan, ki bode znal zastopati gospodarske interese občine in davko-jplačevalcev, ne pa politične zahteve strank ! Kmetska Slavnost. Društvo absolventov staj. .služe-, brez uhov- ki dobijo vsak dan „Vaccin" v krmo, dajo toliko mleka kakor druge štiri in ostanejo vedno zdrave in krepke. se lahko z isto krmo izpita, katero se rabi druga- 6: za dva, ako se jim vsak dan nekaj „Suilina" da. Hromi in bolani konji zrejo ravno toliko, kakor zdravi in krepki konji, delajo pa jako malo. Hromi in slabotni konji stanejo mnogo denarja, ne prinašajo pa nobenega dobička. Ako prične konj šepati vsled izpahnjenja, eteklenja, potem namažemo dotična mesta krepko s sredstvom Pegasol." .Pegasol" napravi konja krepkega, kite in členke gibčne in daje konju pogum in iskrenost. >Pegasol« Tpliva dvakrat tako močno kakor navadni fluid. Ako pa konj slabo žre in prebavi, ako ima črve, potem damo takemu konju trikrat na dan Kquin" ; e nik 'ameti »1 t krmo. Uspeh je presenetljiv. Vsak interesent dobi popolnoma zastonj ilustrovano brošuro o živinoreji z dodano razpravo, kaj ima vsak živinorejec v slučaju bolezni v svojem hlevu storiti. Izdelovalec: Umi. komorni liferant Mr. T. PrtOVi, I z o. z. Dunaj, VI., MariahilferstraBe 51. Glavna zaloga ta planinske dežele: 393 j|b. pharm. Ig. Schille. veletrgovina droz in sanitetnih predmetov „zum ijamaritor" tlraiec. Sackstr. li, S, 9. dež. kmetijskih šol (Grottenhof in Maribor) priredi dne 12. maja v Grottenhofu slavnost svojega 10 letnega obstoja, ki bode prav izborna in pomenljiva. Gospodarska tečaja, i. s. enega za vinogradništvo in sadjarstvo, drazega pa za praktično izvežbanje viničarjev, priredi deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru od 10. do vštevši 15. junija t. I. Nadaljne določbe in-pogoje razvideti je iz inzerata v današnji številki. Uboj. Piše se nam: V nedeljo, dne 28. malega travna sta se na grmotočju Franc B ibek-a v Preslodolu nad Rajhenburgom sprla posestnik Franc Mešiček iz Leskovca, in Martin Kink. delavec z Douskiga, in je v kratkem nre-piru ranil Martin Kink posestnika Frauc Mesi-ček-a z nožem tako hudo, da je Franc Mešiček drugi dan v bolnišnici v Krškem umrl. Orožniki so odgnali Martin Kink-a v zapor. Požar. V Takačovem je pogorela hiša mizarja Medveda z vsem pohištvom. Škode je za 12.000 K, zavarovalnina pa znaša komaj 5500 K. Rudarske nesreče. V trboveljski jami ponesrečila sta pri delu rudarja Pire in Eolle. Oba sta bila v rudniško bolnišnico prepeljana. SuroveŽ. V Bohovi je mučil hlapec Ponkraz v gostilni nekega 70 letnega reveža. Ko mu je krčmarica to prepovedala, napadel jo je z nožem; k sreči je imela debeli pas, tako da nož ni prišel do živega. Ko je prišel krčmar, suval je tudi proti njemu z nožem, brez da bi ga bil ranil. OČetomorilec. V Zagorju pri Kozjem se je posestnik Pere s svojim sinom Antonom skregal. Sin je pograbil nož in ga zadri očetu v prša. Ranil je očeta tako težko, da je ta drugo jutro umrl. Morilca, ki so ga orožniki komaj pred ljudsko jezo obranili, so zaprli. Čudno, da se ravno - v najbolj klerikalnem kozjanskem krajn najgrši zločini godijo. Pretep. V Konjicah sta se stepla fanta Franc Pukl in Alojz Gregorc. Oba sta hudo ranjena. Gregorca je njegov nasprotnik z nožem hudo v nogo sunil. Neprevidnost. Pri streljanju v Lipici pri Šoštanju bil je deček Franc Rožič vsled neprevidnosti nekega strelca zadet. K sreči ni poškodba huda. Povozil je v Celju Valentin Zager z bicik-lom neko 80 letno starko in jo hudo ranil. Slabo naletel je v Braslovčah posestnik Globačnik. Posestnik Stropnik in vžitkar Sovi-nek sta se namreč stepla. Globačnik ju je hotel Anarhisti v Parizu. V zadnjih časih pojavili so se po raznih velikih mestih, zlasti pa v francoski prestolici Parizu slučaji in dogodki, ki tvorijo velikansko nevarnost za družbo sploh. V velikomestnem močvirju se razvijajo propalice s prirojenim veseljem do zločina; to so ljudje, ki izhajajo pač izvelikomestne revščine, katere pa mržnja do dela in anarhistični nauki v vedno hujSe zločine podijo. Anarhiste se imenujejo ti zločinci, čeprav so le brezvestni, zverinski in brezobzirno predrzni zločinci, ki peljejo krvavi boj proti človeški družbi Parižani imenujejo te band.te tudi »apaše« po najbolj krvoločnem indijanskem plemenu. Ena najhujših ban-ditovskih skupin je bila banda anarhista Bonnota, kateri so zdaj konec napravili. Bonnot in njegovi tovariši so imeli že celo vrsto najhujših zločinov na veiti, brez da bi jih policija zamogla vjeti. Znameniti pa so šele postali s svojim auto-mobilskim ropom. Na javni cesti v bližini Pariza so namreč napadli krasni automobil. Ustrelili so š6-ferja in se odpeljali z automobi-lom sredi v mesto pred neki veliki denarni zavod; tam so pričeli na uslužbence streljati in so blagajno oropali. Potem so ze zopet odpeljali. Ko so za sabo policijo zapazili, zapustili so automobil na cesti in so peš pobegnili. Tedne dolgo jih je policija potem brezuspešno zasledovala. Ko so jih končno v neki hiši našli, ustrelili so roparji šefa pariške policije in težko ranili enega komisarja ter so zopet pobegnili. Te dni šele se je usoda nad temi krvoločnimi zverinami izvršila. Policija je izvedela, da so roparji skriti v nekem poslopju, ki je bilo last milijonerja Fromentina; tudi ta milijonar je anarhist. Policija in vojaki so obkolili poslopje. Roparji so pričeli takoj nanje streljati. Tako je bila policija prisiljena, da je z bombami poslopje razstrelila. Pri temu so roparji večinoma svojo smrt našli. Nase slike kažejo glavne dogodke iz teh bojev. Na prvi sliki vidimo zgoraj republičanske vojake, ki oblegaju skrivališče anarhista Bonnota in njegovih tovarišev. Poslopje samo je označeno s križcem (-4-). Spodaj vidimo to poslopje samo i. s. na levi strani pred bombardiranjem, na desni pa potem v razvalinah ležeče. Druga slika nam kaže (zgoraj levo) voz, ki je bil naložen s slamo. Ta voz se je prebližaval poslopju; skozi slamo roparji niso mogli za Dubois Bonnot Die leichen derVcrbrecJicr im Sdiauhause. Transport teerschossenenBonndt Eilder vorr der Anarcriistenschlacht in Choisy-le-Rol. kal za tem vozom in je vrgtl potem bombe na poslopje. Nadalje vidimo (zgoraj desno) anarhista Garnier, kateremu se je posrečilo iz gorečega poslopja pobegniti. Spodaj vidimo mrliča ustreljenih anarhistov Dubois in Bonnot, na desni strani pa polic jske uradnike, ki nesejo vozom korakajoče osebe zadeti. Oficir Fontane je kora- mrtvega Bonnota. 49 pomiriti, a bil je pri tem tepen; zlomili so mu tudi neko kost, tako da so ga morali v bolnišnico pripeljati. Požar. V Hajdini je pogorelo gospodarsko poslopje Franca in Ane Soretz. Ptujski gasilci so ogenj omejili, da se ni mogel na sosedna poslopja razširiti. Škode je veliko. Baje je neki deček nalašč zažgal. Roparski napad. V Ptuju napadel je v mestnem pasku neznanec učiteljico Furlan in ji iztrgal taško iz rok, v kateri je imela precej zlatnine. Zbežal je, a ko je pričela učiteljica kričati, je taško proč vrgel. Tatu še nimajo. Lepa ..Marijina hčerka" je Marija Kolar v Lastnicu pri Kozjem. Sicer je pobožna do pete in nosi plavi trak okoli vratu in štrik na nagem trebuhu, ali domačega fajmoštra Drofenika pa ne more videti. Zadnjič ga je celo na cesti ozmerjala; rekla je, da so njegove pridige le za pijance in vrgla mu je spovedni listek pod noge. Fajmošter je vročekrvno „jangferco" sodniji naznanil. Zblaznela je v Mariboru dekla Marija Las-bacher iz Negove. Nesrečnico so odpeljali v bolnišnico. Poneveril je v Mariboru Rudolf Vouk svojemu gospodarju okroglo 400 K in potem zbežal v Gradec. Pazite na deco! V Ogorevcu pri sv. Jurju spal je lVi letni otrok zakonskih Kresnik sam v postelji. Otrok se je zbudil, prišel do užigalic in zažgal. Ko so prišli stariši domu, našli so otroka v groznih opeklinah na tleh ležati. Nesrečni otrok je kmalu nato umrl. Divjaki. Fantje so v Vrhovljah pri Konjicah napadli automobil kneza Windischgriitza s ka-menji; tudi so z revolverjem nanj streljali. Orožniki so zaprli nekega Klandra iz Slov. Bistrice kot glavnega krivca. Neumna igrača. Dečko Florijan in Franc Cvikl v Gornemgradu sta vzela doma nabasano pištolo. Florijan jo je v gozdu sprožil. Kroglja je šla dečku v trebuh in ga je težko ranila. Nesrečni deček je čez par dni v groznih bolečinah umrl. Samomor. Trgovec Hermann iz Laškega, splošno spoštovani in bogati mož, prerezal si je v svojem vinogradu pri Konjicah z britvijo vrat. Potem pa je skočil v 7 klafter globoki vodnjak, iz katerega so ga mrtvega potegnili. Nesrečnežu se je pamet zmešala. V pijanosti padel je pri Slov. Gradca 65 letni vžitkar Pavel Hojnik tako nesrečno, da si je glavo razbil. Drugo jutro našla ga je žena mrtvega v jarku ležati. Cerkveni tat. V farni cerkvi v Konjicah vlomil je neznani tat v nabiralnik in ukradel okoli 30 kron denarja. Zaprli so v Radgoni komija Adolfa Mišja, ki je svojemu gospodarju mnogo blaga pokradel. Veliki požar. V Stermicu pri Laškem je udarila in vnela strela. Ogenj je vpepelil štiri poslopij. Ker so bili v tem času vsi ljudje v cerkvi, se niti vse živine ni moglo rešiti. Zgorelo je pet kosov govede in nekaj svinj. Gasilci iz Laškega so prišli kmalu, ali domačini jih niso nič prijazno sprejeli. Nekateri ljudje so ravno še vedno tako hudobni in zarukani, da ne izpoznajo plemenito delo gasilcev. Tudi tu naj bi duhovniki svoje ovce podučevali! Iz Koroškega. Napredna zmaga. Kakor znano, bila je velika občina Unterdrauburg v dve občini razdeljena. Te dni so se vršile prve občinske volitve v trgu, ki so končale z lepo napredno zmago. Razven dveh socialnih demokratov bili so sami napredajaki izvoljeni. Gospa sveta. Piše se nam: Vaše poročilo, da je „Užnjakov Pesi", naš prismojeni kanonik Peter Serajnik bil po milosti našega cesarja od zapora oproščen in samo na 600 kron denarne kazni obsojen, nas je čudno veselilo. Radovedni bi bili, ali je Peči prošnjo za pomilovanje do cesarja v zaničevani nemščini pisal. Kakor je znano, se Pečiju nemška špraha tako studi, da mu kar želodec obrača, ko jo zasliši. Tisti dan, ko je moral nemško vlogo šribati, je gotovo celi dan „poka drl." V zadregi je pač vendar nem-ššina koristna, kaj ne Peči? Spodnji Rož. (Konjereja). Piše se nam: Letošnjo vpisovanje primernih kobil v koreninsko knjigo (Grundbuch), se bo vršilo 21. majnika ob pol 9. zjntraj na Žihpoljah (Sivceva gostilna) ob pol 11. v Kožentavri (pri Muliju). Posestniki dobrih plemenskih kobil so v svojem ter v interesu domače reje naprošeni, naj pripeljejo tja svoje živadi. Vpisanje v koreninsko knjigo, ki leži pri deželni vladi, je važno za rodoslovno deblo (Stammbaum) priredka in radi nameravanih nagrad (premiranj) domačih kobil in žrebet, ter drugih podpor. Vlado bo zastopal okrajni živinozdravnik Zanašker. V Kožentavri je ta dan tudi nabera žolnirskih konj. Ogenj. V Sonnberga pogorelo je gospodarsko poslopje kmeta Ilasch. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti nekega hlapca in je napravil za 10.000 K škode. Velika tatvina. Vdovi Ani Tomaschitz v Dellachu ukradel je nekdo hranilno knjižico za čez 1700 K. Dvignil je takoj denar. 500 K gotovega denarja, ki se je nahajal na istem prostoru, je tat pustil. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steuker pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 22 Iz 89. zborovanja c. k. kmetijske družbe štajerske. Po glavnem tajniku F. J u v a n u. (.,Gosp. glasnik.") (Konec). Predlog podružnice Bruck, da se imajo po prodaji kmetskih posestev poslopja za stanovanje in gospodarstvo ohraniti, spet jasno kaže na potrebo zakona o nedeljivosti kmetskih posestev ter da se ohranijo še nadalje kmetijstvu. Velike važnosti je tudi predlog podružnice Kumberg, glede omejitve zlorabljajočih in izmozgajočih karlelov postavnioi potom. Izmed predlogov glede izobrazbe in pouka imajo važnost predlogi podružnic: Voitsberg, Mestinje, Hartberg in Ivanjkovci, da se uvede kmetijski nadaljevalni pouk na ljudskih šolah, da se uvedejo gospodinjski tečaji in da se naglasa kmetijski pouk na učiteljiščih in uvede vinarstvo na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni železnici. Radi nadaljevanega kmetijskega rednega pouka je osrednji odbor že lansko leto naredil tozadevne potrebne korake pri deželnem odboru, radi gospodinjskih tečajev je zadeva že napeljana pri vladi in pri deželnem odboru. Naglasa se čim dalje bolj tudi kmetijski pouk na učiteljiščih. V poglavju glede delavskih moči imata predloga podružnic Voitsberg in Feldbach važnost, ki naglašata : posredovanje in izobrazbo osobja, ki glešta živino, ter nagrade za pridne in zveste nslužbence od strani države, dežele, okrajev in občin ter službodajalcev. Pri subvencijskih prašanjih je bilo 11 predlogov, zlasti glede enakomerne razdelitve izrednega kredita z ozirom na živinorejo; zvišanje podpor pri nakupu telic, razdelitev podpor kmetovalcem edino le po kmetijski družbi, zvišanje podpor pri melijoracijah, izvršenih po posameznikih, razširjenje podpor pri stabilizacijah (utrditvah) plazov in razširjanju (planiranju) zemlje, pri vpeljavah vodovodov, nakupu umetnih gnojil, bakrene galice, deteljnega in travinega semena. Med vprašanji glede vinoreje in sadjereje je velike važnosti predlog o določitvi najpriporočljivejših trtnih vrst na raznih podlagah v raznih tleh; predlog glede brezplačne razdelitve sadnega drevja se ni sprejel Živinozdravniško prašanje je stalo na čelu 15 pred- logov ; to je znamenje, da potreba živinozdravn&!,j$an moči postaja čim dalje bolj občutna. V predlogih«) v' naglašala potreba živinozdravniškega pouka v snBbp in nižjih učiliščih (živinozdravniški pomočniki), piilji al gospodarji naj bi se v tečajih izvežbali vsaj delomrnje za prvo silo; predlogi so se stavili nadalje o razniljejo činih zatiranja raznih kužnih bolezni, glede odškojljen pri padli živini za šumečim prisadom, o preo^H pregledovanja živine in s tem spojenih stroškov, fcje i o preureditvi konjederstva; z vsemi tozadevnimi pc\ in se bo tekom leta bavil osrednji odbor. rja, Pri 89 občnem zboru se je prvikrat začelo K sati prašanje in stremljenje po koliko mogoče c»ah nakupu kmetijskih strojev. Zastopnik admontske pKgloh nice dr. Schuppli je razkazoval tabelo, iz katere jebno vidno, da so kmetijski stroji najdražji v Avstriji, d^B dvakrat dražji, nego v Nemčiji, Švici ter ostaleotrati zemstvu. V sporazumljenju z drugodežclnimi kniK^voč; korporacijami se bo osrednji odbor s tem ukv: skušal stvari priti na ta način v okom. Kmetijska podružnica Sv. Marjeta pri Mi je stavila predlog, da se dela na to, da vzajemna rovalnica proti ognju sprejme in zavaruje vinoj proti poškodbi vinogradov po toči, tudi če ni Med železniškimi prašanji je bil med drug« predlog podružnice ivanjkovske radi pospešitve sanja železnice med Ljutomerom in Ormožom. Podružnica Bruck o. M. je stavila tudi letal vrsto predlogov, ki segajo globoko v narodnogospl ski razvoj, ter olajšajo, če se izvedejo, stališče M centov in konzumentov za kmetijske pridelke predlogi se morejo rešiti edino postavodajnim na kar se bo delalo v osrednjem odboru spora vsemi avstrijskimi gospodarskimi korporacijami, in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiSa 140 Prokop Skorkovsky in sin v Hnapolca na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne | >ke oblekS" cene. Na Zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospods Zakaj pešajo tu in tam non: vinogradi ? (Nadaljevanje.) * naki a je i or V mnogih slučajih je vzrok pešanju novih Ji gradov slab sadežni materijal, kajti umevno je, da j#J stransko zaraščeni cepljenci ali enostransko vkorenaB; ali celo od ogrcev obglodani sadeži ne dado tako trp^H trdnih nasadov, kakor pa lepo zaraščena, dobro ninjena, sveža, zdrava, skrbno izbrana roba. Zatoi bolje saditi dobro, četudi drago, kakor pa slabo, sel ceno blago. Kdor je primoran trsne sadeže kupovati, jibK kupuje le pri domačih, zaupanja vrednih Irsnicai^B tvrdkah, o katerih zanesljivosti se laiiko vsak čas p^H pri domačih strokovnjakih. Znani so mi slučaji, dian< naročili Štajerci trsje na Kranjskem, v vipavskem oii^nc in so dobili od tam štajersko trsje, trsje, ki se je prt pr lalo v bližini naročnikov, kateri bi ga bili lahko dJJgl od pridelovalcev domačinov ne le ceneje, ampak tiJH bolj svežem, torej boljšem stanu, kajti pri večkrat f g važenem in prekladanem trsju lahko trpe korenine,^ ] so precej občutljive proti vetru, solncj in mrazu. Za:tnes ne kupujmo sadeže od tujih nepoznanih baranta&b trsjem, ako si lahko preskrbimo potrebne trte doSg< Navadno imajo taki barantači vse zahtevane vrsi<|0U vseh zahtevanih podlagah, tudi če jih nimajo jerr Čim svežeje trsje sadimo, tem sigurneji je usjj Pridelovalci trsja naj torej pri izkapanju in pri opravilih pazijo strogo na to, da niso trte, posebn korenine izpostavljene vetru, solncu ali pa mrazu. naj vzamejo za pridelovanje trsnih sadežev le dobri zorelo, zdravo podlago in cepiče. Slabo dozorel, odi poškodovan in od raznih bolezni napaden materiji slab prirastek in nestanovitne sadeže. Trsničarji, ki ne računajo samo na hipen doN temveč ki si žele trajni zaslužek, morajo svojim malcem postreči s tako robo, da so ti v vsakem ( zadovoljni tudi v poznejših letih. S takim postopaj se pridobi ime in privabijo novi odjemalci. V krajih, kjer si pomagajo vinogradniki z zel(J cepljenjem, je mnogokrat opažati, da nekateri cbŠ] po leti na podlagah vse listje meneč, da vsled H zelenocepljenci hitreje in bolje zore. To je pa le iJH dežno; v istini se doseže s takim ravnanjem racnoflO sprotno. Obrana podlaga dobi sicer hitreje lesnato b^| a zacukne, t. j. zaostane v rasti in zorenje neobhoB potrebni. Obiranje listja na zclenoccpliencih je torej ■ lika napaka, ki tudi povzroča prerano pešanje gJH nasadov. *ni Pa tudi poznejšo nepovoljno negovanje \iDskefl kakor n. pr. nezadostno gnojenje, nepravilno in kJE vočasna izvršitev raznih vinogradnih del, nikakorioM pa prepovršna obramba proti raznim trsnim boleznim^H vse to je tudi tu iu tam vzrok pešanju. Posledice slabe oskrbe se kažejo pri cepljenih *C rikankah veliko bolj, kakor so se kazale prej pri doiaE trti. Ista množina gnoja, ki je prej zadostovala goricah, ne zadostuje sedaj vedno v novih nasadihl je treba večkrat in močneje gnojiti in kakor že : posebno tam, kjer je podlaga Riparija. Zato se [ dobro oskrbovanih novih nasadih primeroma tudi rcj več pridela, nego se je pridelalo v starih goricah. Neobhodno potrebno je tudi, da se razna i gradna opravila, kakor: kop, rezatva, opletev, vez,! fil Ali imate bolečine? > Revmatične, gihtične, glavobol, zobobol ? Ali stesi vsled prehlajenj a, prepiha kaj pridobili ? Poskusite vendar bolečine odstranjajoče, ozdravljajo čevalno sredstvo Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«.Tojeresdobro!Tonisamo reklama 1 Poskusni tucat 5 K franko. Izdelovatelj samo apoteker Feller v Stubici.ElsapIatzNr. 241 C — 5 — ke po- briaoje zalistnikov in vršičev itd. pravočasno in prase je rjo n&. ednjih' Pti prvi kopi, nai se ta že vrši v pozni jeseni, po aktični [~\ ali pa v zgodnji pomladi, je gladko odrezati vse ma in ornje, takoimenovane rosne koreninice, to so tiste, ki lih na- ršdrjo i! cepiča in pa iz prvega kolena na podlagi pod odnine ipljeniin mestom. Pri mladih trtah, posebno v dobri reditvi ulji s zgornje korenine precej močno razvijajo; tu je ueba prve ča«e celo dvakrat na leto, recimo pri Krn in tretji kopi odstranjevati. Kjer se to delo zane-irja, tam se ne morejo vznožne korenine dovolj okrepi) {asoma sploh odprhnejo; trs stoji sedaj na slabih lah in je manj trpežen. Ntredkokrat, posebno pri odrui- [globoko sajenih trtah odmrje tudi podlaga, ako se je raz- itao ae odrezuje zgornjih koreninic in ktr živi v tem jo trs na koreninah, ki poženejo iz cepiča, podleže ti ino- kratkem trtni uši. Iz navedenega je razvidno, da je ijskimi itočasno gladko odrezavaDJe rosnih t. j. zgornjih ko-jal tet in v novih nasadih še veliko bolj važno opravilo, M je to bilo v starih goricah; najmanj polovica slu-pešanja je pripisovati zanemarjenju tega dela. kakor redlogi nagla-cenem gancih zava- adnike člani. i i tudi Dodalj' s celo podar- produ vsi ti leke. (Naprej prihodnjič!) wmxKKimxKKs****«««« Jako koristno aku ne zmanjka v otroški sobi nikdar Scottove potom, M]|jije. Mali jemljejo smetanasti preparat radi, dostikrat celo tako radovoljno, da sami zanj prosijo. ICOTTOVA EMULZIJA uspeh. drugih o njih . Tudi ro do-d toče i j al da je prav izborno sredstvo za izboljšanje, pri kaši ju = mnogokrat preiskušeno varstveno sredstvo proti ved-nemu prehlajenju naših malih. nipii talitevajte izrecno Scott'ovo emulzijo. Znamka „Scott" p je i« Jez 35 let vpeljana in ki jamči za dobroto ter vpliv. I origifialni- steklenice 2 K 50 h. — Se prodaja v vseli apotekah. 28 tttttXKXttKXKKKKKttttK književnost in umetnost. „6iterr. Ratgeber fur Kleintierzucht, and Oartenbaa" (V. letnik, 1. štev.) obsega zanimive članke o „poklicu psa", „preranem in pre-valjenju", o „duclair-taci", o „reji in poginjenju cer*. nadalje celo vrsto zanimivih čitic o polju, iku in vrtu. Priporočamo ta izvrstni strokovni ptav toplo. Naslov.: Verlag des „Ratgebers fur ierzucht", Freudenthal, Osterr. Schlesien. Cena za leto 5 kron. Poizkusne številke zastonj in franko. Solnčno zdravljenje. Sprejeli smo od založniške i Etaund Demme, Leipzig, dve knjižici : 1. Willst Jgesund vverden? (Cena 0-30 markov). 2, „Wie ich sebst wieder jung machte im Alter von 60 jen". (Cena 0 30 m.). Knjige razpravljajo o zanimivem a novega zdravljenja brez zdravil s pametnim živ-•ern, jrakom in solncem. Priporočamo I ce trte, nepra-šna ali m itd .lomači I starih j lih. Tu rečeno, j pa pri mnogo j a vino-;z, pri- Listnica uredništva. ,,Sir«i)iii list". Nesramne Vaše opazke o' našem uredniku bodeo konoeno tudi preneumne postale. Lesničar in Spindler e vaiujcla osebnih napadov, ker bi ju znal kdo na lastno preiti sedanjost opozarjati. Tudi infamija take vrste ne bode itni »narodni stranki**, ki je gotovim nezmožnim osebicam iakrava, pomagala! K. L. — Doberna: 0 Vaši zadevi ili po natančne podatke. Torej prosimo malo potrpljenja! : Preveč gradiva! Kam pa pridemo z listom, ako pole za eno občino toliko prostora. Redko streljati, ali dobro . Pozdrav! — K. .S., Ritaica, Staj.: Vi lahko protestirate hočete in tudi niKakorSnih groženj se ne bojimo. Mi hlapci nobene stranke, ne judov in ne kapitalistov. Ali pi-oramo tako, kakor koristi pretežni večini naših čitateljcv, .kmetom. Izbrisali smo Vas torej iz vrste nafiih naročnikov' "i! — V"il'i|!ivi', Trst: Zadeva je preosebna in nima za pomena. Kaj druzega! — SI. W. Karčevina pri Ptuju: Ob porabimo morda! — tiorica p. Oplotnici: Preosebnr« stvarnega jedra. Kaj druzega! Stare babe vendar niso m resni list! — Maribor. Vi ste zahrbtni slepar, jjtsDJftc in obrekujete, brez da bi se upali pod svojo karto podpisati. Povejte nam ime! Sicer pa taki za-klevctniki res v našo stranko ne slišijo; Vi spadate h kle-i... — Trg Lemberg: Stvar je preosebna in nima ali politične podlage. Morda prinesemo zadevo ob priliki, boie doličui gospod politiiino proti nam rogovi lil. — Fran-Za Vas velja isto. kakor za dopisnika iz Lemberga. — Sp. Prihodnjič, ako mogoče. Ali je dotičnik naš politični na-n nevaren? Pozdrav! — Klanec pri Doberni : Pesen, [tako dolgih, ne sprejmemo. — ZbelovO: Preosebno in za neprimerno. — vrešnjevec: Popis h .,Murskega nam ne zdi primeren, iz taktičnih vzrokov ne. te to taktiko, da mariborsko korifejo ne napadamo. Kljwiji tri a m f življenja je vsekakor dobro zdravje. Zdrav , veselje do življenja in krepkost so zakladi, ki se jih in vsako ceno obdržati. Temu cilju služi najbolje „Nutrigen". i nakem oiiru pomaga. Nutrigen-podjetjc v Budimpešti, VIL, Wring 16, odd. 17o pošlje na zahtevo popolnoma zastonj poduk o Nutrigenu. Vsakem botra ali batriei priporočamo, naj se prt nakupn ur in zlatnin za sv. birmo obrne na staroznano firmo Max Bohnel, Dniaj, IV., Margavetenstrasse 27/22, ki pošilja na zahtevo svoj cenik s 5000 podobami zastonj in franko. Loterijske številke. Giadec, dne 27. aprila: Trat, dne 5. maja: 57, 1, 22, 67, 9. 17, 9, 27, 20, 72. Tržna poročila Ptllj, tedenski sejem dne 4. maja 1912. Vrsta Sred. cena K ur Pšenica......... 50 kil 12 Rž........... 50 kil 10 60 Ječmen......... 50 kil 11 80 Oves.......... 50 kil 11 50 Koruza......... 50 kil 11 50! Proso .......... 50 kil 11 90 Ajda.......... 50 kil 11 50 Krompir......... 50 kil 4 — Fižol .......... 50 ki! g z Z Leča.......... 1 kila — 90 Grah.......... 1 kila — soj Kaša.......... 1 liter — 30| Pšenični gris....... 1 kila 48 Riž........... ] kila — 50 Sladkor.........1 1 kHdd0 1 1 08 12 Češplje.........! 1 kila 1 10 Čebula (luk)....... 1 kila — 30 Kimel..........! 1 kila 1 — Brinjeve jagode......j 1 kila 1 — Hren.......... 1 kila 1 10 Zelenjava ........ 1 kila — 60 Ustna moka....... 1HS5 Z 40 Moka za zemlje...... 1HS — 38 Polentna moka...... 1 kila — 32 Goveje maslo....... lkila 2 80 Svinjska mast....... 1 kila 1 90 Špeh frišni........ 1 kila 1 70 Špeh okajeni....... 1 kila 2 10 Žmavc.......... 1 kila 2 — Sol........... 1 kila — 26 Surovo maslo....... 1 kila 3 Sir, štajerski....... 1 kila — I— JaJca.......... 32 kom. 2 1- Goveje meso....... 1HS 1 SO Telečje meso....... » HS 1 |80 Mlado svinjsko meso . . . 1HS 1 90 Drevesno olje....... 1 kila 1 [80 Rips olje......... 1 kila — 80 Sveče, steklo....... 1 kila 1 8+ Milo navadno ...... 1 kila — 164 Žganje......... 1 liter 1 !— Pivo.......... 1 liter — 44 Vinski jesih....... 1 liter — 40 Mleko, frišno....... 1 liter — J22 Mleko brez smetane .... 1 liter _ H Les, trdi, meter dolgi . . . 1 kub. met. 9 Les, mehki, meter dolgi . . 1 kub. met. 7 _ Lesni ogelj trdi...... hektoliter 2 » » mehki .... < 1 80 Premog (Steinkohle) .... .0) kil g 3 2 60 Mrva.......... *>"■{£ 3 3 80 20 Slama (Lager)...... 50 kil 3 J20 Slama (stelja)....... 50 kil 2 40 Zelje,.......... 1 glava — Mestni urad ptujski, dne 8. maja 1912. flečoate juhe, kaše, kruh, Kakes, sadje in mleko so jedila, s katerimi se spravi šibke otroke v krepki razvilek. Meso in sestavljena jedila nimajo za otroški organizem tisti vrednosti, ki se jim to mnogokrat prišteva. Dajajte otrokom vsak dan puddinge Iz dra. Oetker pudding praska a 12 h narejene iz mleka in sladkorja, z sadjem ali sadnim sokom, nadalje kolače in močnate jedi z dra. Oetker praškom za pecivo, in začudeli se bo-dete nad ugodnimi uspehi. Dr. Oetker preparati se dobijo povsod z receptnimi knjižicami. Literaturo razpošilja tudi direktno zastonj in poštnine prosto 109o i A. Dete, ien-Duij. Pazite, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker. pridobili so si moji Herbst-kolci svet. Motor-kolesi, šivalni stroji, gramofoni. Žepne lampe, „ Kcuerzeugi". Najcenejši nakupni vir za potrebščine kolesa. Šlavhi K 8—, manteljni K i 20. gorski manteljni K 5*60, lampe K 2-30, pumpe 60 vin., sedlo K 8-90, francozi 40 vin., grifi 80 vin., pedali K 8—, verige K 3—, zvonci od 38 vin. naprej. Krasni cenik 1911. GEOBG HERBST Danaj VI, Mariahilferstr. 1 W, Tiefparterre. Ali j»tpebnjete orodje? Dobri revolverji . od K 5". Avtomatične repet. pištole kal. 635 mm od .... od K 36*— Fini floberttešingi od K 835 Cene puške za lov in šajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 7 50. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100'200 korakov K 12'—, za Srot (kal. 28) po K 13-50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo feelno fabriko orodja A. ANT0N1TSCH v Borovljah 41 (Koroško). Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi E*evzetje lahke štrikarije doma. flino moja mašina za hitro Strikanje ,,Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in »porine izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, llttnaj, Mariahilf, Nelkengas«e t/06. Zdravega, krepkega učenca ~9& z dobrimi šolskimi spričevali, zmo2nega nemščine in slovenščine, sprejme K. J. Slraiss, trgovina z manufakturo, špe-cerijo in zelezjem, Vellkovec (Koroško). 349 Reparative na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnic* hitro in strokovnjasko. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Plaj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in f.-anko. S66 Štiri tedne na poizkus in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Botaeroatt in garantiram pismeno za dobro delo in materijah — Reparature ia deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne pla£il. pogoje. F. Dušek, tovarna koles Opucno na dr?.. žel. 2022 (Češko). Iluslrovani cenik zastonj. 155 Dobro idoča gostilna v ravnem kraju, za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv. trdvnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje je za prodati. Cena 7400 Kron. Naslov: R Kdehvr-is, Post Studenitz b. Pbltschaeh. postlagerid. 882 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo sluliutii. tecenje iz ušes, šnaenje po nšesih in nagln-host tudi ako je 2e zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo t lekarni 105 ApotlipkcZur poM.'ini Sonne", Jakominiplatz 24, Gradec. Gostilna in kovačija, vse zidano in s ciglom krito, vse v dobrem star.u; kovač-nica je sposobna za vsakega obrtnika, tudi za trgovca; kdor Zeli kupiti, se naj oglasi pri SiBOia Btliak, gostilničar in kovač v Donavi, pošta Moškanjci. 391 Kolarski učenec se takoj sprejme v uk. posebno kateri ima veselje se tudi nemško naučiti, pri Francu Lenart, kolarski mojster Eibij-waU. 896 V najem se da prostorna vila "*9m i z vrtom, tik velike ceste, pol ure od mesta Ptuja, 3 minute do farne cerkve, pripravna za boljšega penzijonista. alt duhovnika vjpokoju. Ako pa kdo želi kupiti, se tudi proda. Več pove iz prijaznosti Oswald sliggitscn v Hajdinn pri Ptuju. XXXXXXXXX Dekle za iztoč (Schankmadchen) za prodajo žganja se sprejme. Predstavi naj se pri: Frauz Hntter v Ptuja. 897 XXXXXXXXX SjfgT- Plemska svinja z 9 štiri tedne starimi, zdravimi mladimi in en sod za 10 polovnjakov se poceni proda. Pisma pod Maribor. 340 Jako dobra puška za le 12 kron! :,:,; Pošiljam Werndl inf. puške model 67/77 prenarejene za l.ankaster-šrot-patrone, najfin. kal. 2d, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljena. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puškar Sv. Marjeta v Kožn, Koroško. !!! 500 kron !!! § Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rogovo kozo moje „Wurzelvert Iger Uia-mazilo- v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 piskerca z garancijskim pismom 1 krono. Kemcny. KaSova (Kaschau) I. poštni predal 12/234 .Ogrsko). Neprijetne lasi v obiaiu, na rokah, odpravi tekom o minut ta. i m Jiiniiliritr Neškodljivi, sigurni uspeh. Kna doza zadostuje. Razpošiljatev strogo diskretna. 379 Kos. lir. J. RIX Moral. DUMAJ. IX.. Berggasse 17 K. 7 3438 — 6 Mizarski učenec 388 ki j« že pri očetu delal, iSče službo. Več se izve pri upravi „Šttjerea.'' Služkinja ssi za kuhinjo In domače delo se sprejme pri g. Jeglitscli. Račje (Kranichsfrld). Malo posestvo 387 pol ure od mesta Celja, zraven starega grada, okoli tri četrt joha veliko, vinograd, vrt in sadonosnik, redi se 1 koza in 1 svinja, dvojno novo zidano poslopje s treni mali sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3000 K proda. Več pove Jost, Schlossberjr 46, Celje. Malo posestvo 28* pol ure od mesta Cielja se takoj proda. Obstoji iz hiSe, svinjskega hleva- in preže, enega orala zemlje s sadonosnikom, vinogradom in njivo, vse prav rodovitno. Več se izve pri P. Gratschner, Celje, Grazergasse Vr 6. Pozor! 380 Kupci gostiln in posestev. Imam več vsakovrstnih posestev in dobro idočih gostiln pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji in po nizki ceni za prodati. Pranz Petelmz, Zfrornja 1'ulskava pri 1'ragerskem. Zahtevajte brezplačno ilustrovani katalog §t. 293 a o mlatiinib strojih z „ringšniirlagri". za promet z roko, gepeljuom „ iT.;..:, »'i motorjem ^^ gepelj strojih za živino, kosnih strojih za travo, deteljo, žitje, obrača za seno (Hemvender) za seno in žetvenih grabljah, čistilnih mlinih za žitje, trierjih, reb- lerjih za koruzo, o strojih za rezanje krme, za rezanje repe, šrot-mlinih in o vseh drugih kmetijskih strojih najnovejše, odlikovane konstrukcije od Ph. Mavfarth & Co. tovarne kmetijskih mešin, železne livarne in parna kladiva Dunaj ll.|l., Taborstrasss št. 71. Ktalil 1872 1500 delavcev Mnogo povečani, najmoderoeje ureleni fabricnl etablisement. Premiran i nad '. nu doritki. Išče ae naprej-prodajalcc in zastopnike. 392 380 Na deželni sadjarski in vinogradniški Soli H Mariboru s* vrši v ča«u od 10. 'to vštevši 15. junija poletni tečaj za sadjarstvo in vinogradništvo ter istctako tečaj za viničarle. v prvem te bode poletna dela v vinogradništvu in sadjarstvu ter boj proti škodljivcem tto.etično in praktično predstavljalo, druzega namen pa je zlasti praktična iz-goja udeležencev. Števil« udeležencev sadjarskega in vinogradniškega tečaja je skupaj z od dežilaega šolskega sveta poslanimi učnimi osebami določeno z 40, ono vinčarskega tečaja z 20 Podučni denar se ne dviga. Udeleženci viničarskega tečaja zamorejo po razmerju danih sredstev podpore dobiti. Ako se zanje potegujejo, morajo to izrecno omeniti in obenem od občinskega predstojnika potrditi pustiti : 1. da so sami revni posestniki; 2. na očetovem posestvu delujoči sinovi takih, ali 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo treba je že naznanilu k tečaju priložiti ; obenem je treba omeniti starost. Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo za podporo, naj to v ca'nanilu posebej omenijo. Teoretični poduk za teča| za v nogradništvo in sadjarstvo prične dne 10 junija 1912, dopoldne ob 9. uri; udeležeaci viničarskega tečaja se morajo istega dne ob 8 uri tukaj oglasiti. Naznanila treba je do 31. maja na podpisano mesto vposlati. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. 10.000 cepljenih trt imam za prodati, najfinejše vrste (kakor Silvanec zeleni, Muškat-Silvanec, Tramincc. Muškat. Rulendec, Španol beli in rdeči, Laški rizling, lzabela, beli Kapel. Kralevina in več druzega), vse z lepimi koreninami in dobro zarašeno, po nizki ceni od 12 do 16 K za 100 komadov, pošiljam na vse itraje po pošti in železnici od 26 k. naprej. Imam tudi razna vipavska in goriška vina in jih pošiljam od 66 litrov naprej; cena po dogovoru. Se priporočam za obilna naročila Josip Cotie, trtničar in vinogradnik, Vrlipolje p. Vipava (Kranjsko), 390 Vozički za otroke ^g (Kinder-SiU- und Liegewitgen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 266 [BRflTAI^SlAWlTSCH, tlgOHina V PTUJU. A I 91/12 8 Prostovoljna sodnijska razprodaja posesti. Od c. kr. okrajne sodnije v Ptuju se bode po na-prošbi dedinje za dne 20. marca 1912 umrlo Ano Mere v Novivasi p. P sledeče posesti javno razprodalo : I. E št. 51, k. o. Novavas p. P. za izklicno ceno 2709 K 10 h s parcelami: stavbena area št 47/1 s sta-novalnim in gospodarskim poslopjem e. št. 40, parcele paše št. 335/11 in 355/14, parcele njiv štev. 335/12 in parcele vrta št. 335/13. II. E. št. 220, k. o. Ragoznica za izklicno ceno 1010 K 85 h s parcelami štev. 296/1 in 297 njive. Vsako posest se posebej razproda, oziroma posamezne parcele posebej. Skupaj s posest e. št. 51, k. o. Novavas in že v ceni 2709 K 10 h vračunjen, se proda obenem: 1 „Samenreiter", 2 žagi (Zugsiigen), 1 šajtrgo, 1 sekiro (Kreuzhacke), 1 botih, 1 sod (Eimer), 1 kopačo, 2 kišti, 1 „Brodmulde", 1 vile za mrvo, 1 grablje, kuhinjsko orodje, 1 reset, 1 nudelbret, nekaj krme, 1 ročni mlin, 1 sekira za drva, 1 miza, 2 klopi, nekaj steklenic, 1 ročna žaga, nekaj stelje, 1 lojtro in Še 2 klopi. Razprodaja se vrši due 28. maja 1912 dopoldne Ob 10. url pri c. k. okrajni sodniji v Ptuju, soba št. 16. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo Raz-prodajalni izkupek je s 5% obresti od dnrva razprodaje do 1. julija 1912 pti sodniji plačati. Prodajalka si je pridržala, da tekom 8 dni izjavi, da nakup odkloni. Pogoji glede terminov in kraja plačila itd. se lahko pri c. kr. ekrajoi sodniji Ptuj, soba št. 13 vpo-gledajo. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. i., dne 29. aprila 1912. 386 (Podpis). Kdor ima malo delavskih moči, naj naroči po povzetju 376 Heindl-p.ug iz železa in jekla, za le 40 kron, ki je obenem ..IHtufelpIluj;" in ki pri-3S hrani -i.t ročnega dela v koruzi, krompirju, repi, vinu itd., pri AUGUST SCHMIDT, Judendorf bei Graz. Pet vinarjev stane poizkusna doza Nutrigena, t. j. toliko stane dopisnica, s katero lahko od nas poizkusno dozo Nutrigena zahtevate. Poleg tega dobite 8e zanimivo knjigo, iz katere izpoznate prave temeljne principe izreje. Svetovno-znani Nutrigen, ki se ga vsled njegovin lastnosti ze dolgo kralja redilnih sredstev imenuje, obstoji iz najplemenitejSih, za okrepCanje organuma služečih redilnih sredstev; njegovo dobroto in absolutno neškodljivost dokazujejo potrjene kemične anali i e. Doslej se je na Avstro-Ogrskem 2,i0.000 doz Nutrigena porabilo, kar pafi najbolje nedoseženo dobroto in neomejeno priljubljenost tega tedilnega .sredatva dokazuje. Zahtevajte torej gratis-po izkušnjo Nutrigena in zahtevajte obenem gratis in frank* zanimivo knjigo. Ta izredna ponudba ima le kratek čas veljavo. Nutrigen-podjetje, Budimpešta VII., Elisabeth-ring 16, odd. 175. št. VII 16983 646 12. 381 RAZGLAS, Za dne 1. julija 1912 pričenši polletni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradca se bode razdolilo na vredne in revne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij a 100 kron s pro- stim stanovanjem po razmerja prostori da, nadalje od večih okrajnih zastoj vane štipendije istotako po 100 kron.] Pogoji so: Starost najmanje 18 let, zdravje! telesni razvitek, domovinska pravica skem, dobra ljudsko-šolska izohrazb manje 2 letna raba kot podkvarski kaj Poleg tega se mora vsak pr reverza zavezati, da bode po absolv čaja podkvarsko obrt najmanje skozi 3 Štajerskem, oziroma v okraju, od dobil štipendij, kot mojster ali pomj vrševal. Prošnje je nasloviti na deželni oi dati jim je reverz, krstni in domoril učno pismo, zdravstvena in šolska delavsko knjižico, spričevalo o pren nravnosti; vposlati je te prošnje do naj 1. junija 1912 na direkcijo deželne šole (Direktion der Landeshnfoeschli Gradec. Taki podkvarski kovači, ki se -v] jejo za štipendijo in bi se vendar ra tečaja, se morajo pod dokazilom stati manje 18 let, 2 letne porabe kot ko] močnik, dobre ljudsko-šolske izobrai predložitvijo učnega pisma ter delavske najkasneje v prvih 3 dneh tečaja pij zavoda oglasiti. Gradec, 29. aprila 1912. Od štaj. dež.i Št. 100/12 6 Razprodajalni edik| Na zahtevo šparkase d. k. komor Ptnja, zastopanega po dru. Avgustu kija, se vrši dne 15. junija 1912 10. uri na lici mesta v sv. Barbari razprodaja posesti e. št. 80, k. o. obstoječi iz hiše št. 46, parcele njiv in parcele paše e. št. 112J2 z neka; hištvom vred. Posest, ki se bode razprodala je i 50 h, pohištvo na 86 K cenjeno. Najmanjša ponudba znaša 6218 pod to svoto se razprodaja ne vrši. Obenem dovoljeni razprodajalni'. posestva se tikoči spisi (izvlečki zem'jij in hipotek ter katastra, cenilni protoli od takih, ki bi radi kupili, pri spodajj sodniji, soba št. 2, med uradnimi nfi vpogledaju. Pravice, ki bi te razprodaje ne morajo najkasneje v določenem razp terminu pred začetkom razprodaje naznaniti, ker bi se jih drugače glede] isti ne moglo več vpoštevati. O nadaljnih dogodkih razprodaja] stopanja se bode osebam, za katere na posesti pravice ali bremena vt se bodo tekom razprodajalnega posti meljila, to le z nabitjem pri sodnijil ako ne stanujejo v okrožju spodajj sodnije in ako niso na sodnijskem nujočega pooblaščenca naznanile. C. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. IV., 18. aprila 1912. (Psčat). Motorji za surovo olje t visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 75 T- TXTarcli-alo-^T-slri Dunaj, IH., Pauluagasse 3. — Budapest, VI., V&cik6rut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Knpnjte in zahtevajte po vseh trgovinah .Štajercev© nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Trgovina JohannKoss Celje najjkolodvorskem prostoru priporoča za ! sveto birmo! [Otročje"gotove obleke vsake velikosti za fante in dekleta zelo po ceni. 'rj in svetlo poceni volneno in perilno za dekleta, kakor tudi vence in šopke. Za fante lepi poceni štof. 3C Postrežba zelo solidna. ~^l]r3 314 Varstvena marka nAnkeru Liniment Capsici comp. nadomestilo za KT anker-pain-expeller «-S*t [jeznaro kot odppjjajoče, Izvrstne in bolečine odstranjajoče i rastr) pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po «Gh, HO in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice t škat-lljah x našo varstveno znamko ,fAnker", potem se dobi pristno to sredstvo. T-ieva apoteka .jlall In" v Prag), Elisabctstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dau. Najboljša pmnska razprodaja! Ceno perje za postelj! lA*. sirih Misanih 2 K; boljših I K 40 h; u pol belih 2 K 80 h; Mik * K; Hili Mehkih 5 K tO h; 1 kg najfinejših snpženo-belih, sli-saiih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) »ivesa 6 K, 7 K; belega D li; lujbueiši prani 12 C Ato se vzame 6 K, poleta frank«. gEF"* Botmre postelje Jt krepkfga, rdečega, plaveča, belega ali rumenega nankinga. 1 IliSnl, IDO cm dolg, 12" en Širok, i 2 glavaiau blazinama, roka 80 cm dolga, 60 cm Stroka, napolnjene z novim, sivim, i n flimnastim wr-jen za postelje 16 K; pal-daime 20 K; it K; posameaii tofcenti K K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne lin ) K, 3 K 60, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K na- rq franko. izmenjava ali vrsitev franko dovoljena. Kar se ne pnpadt denar nazai. ©. Banlach, Doscherutz Nr. 716, telo, (BSbmHi). Senik gratia in franko. Lepa stanovalna hiša ^nadstropna, na frekventnem prostoru, v iz-(aem stanju, jako primerna za trgovino, se *ni proda. Pojasnila daje le resnim reflek-tantom Magnet, "Velikovee, (Volkermarkt), Koroško. 36i pr posestniki, za stavbo Mi! 12 .gorsko lepo apno, Portland- in Romancement, rerze in stare „Eisenbahnšine", opeka za ho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 353 Hans Aiidrasciiitz Hiška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, Schmidplatz Nr. 4. J *$» Vstanovljena leta 1862. * • Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. ..-= $ Obcenje ;gt gft z avst. ogersko $ # banko. $ m m bzo Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Kari Kasper trgovin* z meianimMagom in zaloga smodnika = PTUJ == priporooa »vajo bogato zalogo 226 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municij« aa lov kakor patrone, kapseljne. Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomajova moka, kajnit it>l nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po tifljnirMfr anuah. Jj£ Lepo posestvo na deželi, okroglo 40 oralov izborne zemlje, v najboljši rasti, stanovalna hiša, veliko gospodarsko poslopje, moderni svinjski hlevi, električna razsvetljava in isti obrat maSin, krasni raigled, vodna moč se proda. Vprašanja na K Magnet, Velikovee. paF" Za lesne trgovce: "W Posestv« na deželi 2 lesum, žago, mlinom, par tisoč sadnih dreves, 5U oralov zemlje, s<> takoj proda. Pojasnila le resnim kupcem daje K. Magnet. Velikovee, Koroško., 362 Oženjeni .Iiohner' ^g zmožen nemščine in slovenščine, za gospodarstvo na 18 oralov velikem vinogradu v Ljutomeru se išče za takoj ali pozneje. Lepo stanovanje, deputati in 90 kron mesečne plače. Ponudbe na upravo „Štajerca." 372 Brata Slawitsch « Ptuju FtomiipliH in llnprtorgas« priporočata izvrstne Šivalne stroje uNiihmaschinen) po sledeči ceni: •fc ^t Kttietsko posestvo, «« ki meri 60 oralov, z novimi zgradbami, 1 uro od Velikovca oddaljeno, jako lep gozd za podirati, se takoj proda. — Vprašanja na K. Magnet, Velikovee (Volkermarkt), Koroško. aeo J^ Mehanska parna žaga. ^ Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Singer A ročna maSina . Singer A Dtlrkopp-Singer . DOrkopp- Ringscbiff za šivilje . K ISO1— K 60-. K 80- 70-— . K 70 - 90— Zentralbobbin za šivilje K140 — Dilrkopp-Ringschiff ____ za krojače K 160— DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxusausstattung ..............K160—180 — Durkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje ..... . K160—180 — Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160"— Howe C za krojače in Čevljarje.........K 80 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo najine od nas. Cenik brezplačno. 6 Za birmo :S08 K 8- K 10— K 12— Prava srebrna rem. ara, c. kr pun- cirana z verižico z lepo graviranim oliišjem po sliki z zlatimi robi . . z dvojnim mantelj- nnm.......K 14 — 14 kar. zlato ... K 20 — H leta garancije. PoSlje po povzetju eksportnu hiša ar in zlatnine Max Bohnel, Dunaj, IV. Margaretenstr. Nr. 27/22. Originalni fabriški cenik zastonj veliko trgovino Joiiann Koss, Celje SI zaradi njene solidnosti, i kmet le potrebuje, naj [klobuke, cewlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, 1 grobne vence in trakove, z eno besedo vse. nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, na- 126946��7411 PV~ Po zelo znižanih cenah! "TPQ Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 filijala Grarergasse štev. 15, io telefon štev. 87/11111., telefon Herreogasse^fef. 94II. priporoča stojo bogato zalogo obuval is pomladansko letno in rimsko težijo, Tie vrste moških, damskih in otroških čevljev last-nega in tujega izdelka, (inai za pete, vrvic«, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo ae tudi oopravila. Postrežba toeia, Mae Mlidjn. Zunanja uaroc je to še Veleprima bakreni vitrijol (Kupfervltriol) ena kila 64 vinarjev le pri Ferd. Hartinger trgovina z deželnimi produkti MARIBOR, Tegetthoffstrasse 29. 303 III se dobi 1«5 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse št. 4. r šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ah skozi : — na*« agente. ===== Singer Co, akc. dr. za šivalne stroje PtU), Hanptplatz 1. Svaril« pred pssnetkll Vm od dimiih prodaj alen šivalnih strojev pod imenom .Singer« ponajsmi stroji so izdelani po imenu naiib ■Urojtih sistemov, ki zaostaja v tajnosti, delazmožnoati in konstrukciji daM aa aaJirai novejšimi zistemi. Na pr. vpraitnja vsakokrat zaieljeno pojasnilo! Vsorci vazenja, livaaj« ia Ropfaaja zastonj in franko — Bopav ralmr. vsak« vrat« n »»pravij« bitzo in obračunajo najemaj«. i^JATiM-i Petor Kostič-a da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijBkega sredstva priznano najboljše. 1.33 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. Otročji vozički ame ii se prit. na glavnem trgu zraven apotek^ir priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, nvzdrž vrst usnatega blaga kakor kofre, taške ziTurči, za nakupovanje in za denar, toaletne nI salne in kadilne predmete. Razne stvari iinjavi npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Siitako britve itd. Blago iz celuloida in roga, kakt^, pr pletarsko blago npr. korbe za potovanj i vrst Razno blago iz stekla in porcelana, tik.er v piskre, sklede, flaše, glaže in druge vtoskatj. spadajoče reči. Bazami oddelek že od ft'Balka naprej. Posebno lepe reči pa za 60doKI,j0ji V^3jMitttttt&W>&tt&fflXi U 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE m kolodvorskem prostoru. (Zahtorajte cenik). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1-20 K proti kalija, težki sapi itd. — Čaj in pilule «a čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam n giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki •«% itrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K I"—. Raz-ptrUjatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na KoroUmm Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 63 Inženirska pisarna: Gradec, Annenstr. 10. [ originalni „0TT0'-motorji za bencin, bencol, petrolin, „sauggasu in surovo d§ Ponos Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. MaŠine za obdelovanje lesa. I Kompletno pohištvo za žage in mizarske delinaj jjava Ledenice in hladilne uredbe Jou-ar Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 526! fy\]\ se B. Z. zastonj. .jgm3Q^JjMM>>agoaofl^.33w: 333' ke v P!;.:_ Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke C10C