iai\b mm* L L- / Tisoče gorečih svečk in tisoče cvetov krizantem krasijo grobove tistim, ki so pokopani na pokopališčih. Vsem tistim, ki pa ležijo na mstih, ki niso zaznamovana, da je grob, pa naj do tja sega trpek vonj jesenskih krizantem in svetloba sveč v mraku. Njim pa v hvaležnost. Stanka Meglič, 8.a V STAREM MLINU Na vasi, kjer stanuje moja stara mama, stoji osamljen mlin. Tu s6 nekoč mleli moko, tako mi je pripovedovala moja stara mama. Mlin ima obliko stare hiše, kjer ni vrat in je na vseh straneh odprto. Potka, ki vodi do mlina, je zaraščena s travo in bodečim grmovjem. Ko stopiš v neurejen prostor,imaš občutek, da se bo vse vsulo nate. Mlinsko kolo se ne vrti več, vso je polomljeno, les prhni. Pod mlinskim kolesom stoji zalivu podobno močvirje. V njem živijo žabe in najrazličnejše druge živalice,na površini je vse polno alg, iz močvirja pa se širi neprijeten vonj. Ob mlinskem kolesu stoji polomljen čolniček. y njem je veslo in smeti. V zgornjem kotu mlina je polica, na njej je ptičje gnezdo. Če pogledaš navzgor, vidiš, da se lomi opeka. Desna stran zidu se že ruši. V mlinu je hlad in mrak. Sliši se le šumenje potoka, ki pa ne sega v mlin. Če bi se mlin lepo uredil,bi lahko bilo v njem veliko več obiskovalcev, kot jih je sicer. Tako pa se vsakemu zdi, da v mlinu nima kaj videti, saj je vse zaraščeno in polomljeno. Mojca Bezjak, 7.a MOJA SOBA Ko po stopnicah pridem v stanovanje, že čujem mamine vzklike "Zakaj spet nisi pospravil sobe!" V trenutku mi postane vroče. Zaprem se v sobo in jo začnem pospravljat. Če je moja soba odprta, se ko odpreš vrata vidi, zmeraj nepostlana postelja, razen če jo pospravi mama. Moja soba je takšnale. Ko vstopiš vanjo, najprej zagledaš posteljo, ob njej pa razmetane copate, ki jih le redkokdaj uporabljam. Ob postelji stoji šolska miza. Zato mizo moraš biti p.ravi strokovnjak, če hočeš stvari, ki so na njej raztirati in pospraviti. Na njej so radio, baterije, knjige, moja zdravila, največ pa je stvari, ki ne spadajo v nobeno vrsto in ki so samo za smeti. To misel, da so za smeti uporablja mama. Vzporedno od mize je omara, vsa polepljena s posterji. V omari niso samo oblačila, kot je v navadi, temveč tudi drugi predmeti. Ob omari stoji kostanjevo rjav regal. Na njem najprej zagledaš televizor in radio. Na spodnjih policah so zbirke knjig. Sobo ne delim z bratom, vendar imam enake nevšečnosti, kot če bi jo delil. Vzrok je televizija. Njegova soba je zmeraj čista, moja pa zmeraj umazana. To zmeraj opazi mama. Ne pozna pa vzroka, zakaj je moja bolj umazana od njegove. Vsi keksi se jedo v moji sobi. Na nečem sem pa le na boljšem kot pa ostali, ki si delijo sobo. Lahko se zaklenem! Mario Hlušička, 7-a USODA KRALJEV (razširitev basni) Lev je velik in močan, vsem zverem je dobro znan, dolga griva okrog vratu, rep košat mu je pri tlu. 2e od nekdaj je kralj zveri, zato vse pred njim beži. Ostre on ima zobe, vendar hitre ima noge. Zveri v gozdu je veliko: majhnih, hitrih in velikih, sploh ne veš koliko. Lev kot kralj za njih skrbi, da se komu kaj ne zgodi. A naenkrat kralj zboli, zverinice pa to skrbi. Jesti noče, piti noče in strašno mu je vroče. Ga bole zobje in glava, sprednja taca mu je plava. "Kaj bi naredil? Sem zelo bolan," - 11 je sporočil kači in poslal jo vstran. Kača pohiti in zverem to sporoči. Dajmo priredit zabavo, da več levu ne bo slabo. Drugi dan se zabava je začela: jedli, pili so in peli, plesali, se v krog vrteli... Lev igral je na kitaro in pozabil na bolezen staro. Mihaela Novak, 6.b ZADNJI RUMENI LIST PRIPOVEDUJE Včeraj smo doživeli pravi vihar. Veter je jezno tulil okrog nas. Vse moje tovariše je odtrgal od vej, le jaz sem ostal na drevesu. Žalostno sem pogledoval k bratcem in sestricam, ki so ležali na tleh. Spraševal sem se: "Le kaj me zadržuje tu zgoraj?" Nekajkrat sem se potresel, obrnil in se odtrgal. Hura! Jadral sem po zraku in se prekopicaval kot akrobat. Bil sem le kak meter od zemlje, ko me je zagledal boter veter. Jezno me je odpihnil v višavo. Nisem odnehal. Vedno znova sem hotel pristati. Ugotovil sem, da bo šlo le z zvijačo. Ko je veter odpihal k zapletenim telegrafskim žicam, sem strmoglavil proti tlom. Pristal sem med svojimi prijatelji in se tesno prilepil k tlom. Težko čakam, da me bo pokril sneg. Nič več ne bom slišal njegovega zmerjanja. Iris Žnidarič, 4.a NA TRGATVI Na trgatvi sem bila v Brezovcu pri Cirkulanah. Tam imamo vinograd. Mamica in ati sta zgodaj zjutraj odpeljala hrano in pijačo. Jaz sem se pripeljala pozneje z bratom. Kmalu je za nami prišla tudi moja tovarišica in ostali trgači. Bilo nas je veliko.Najprej smo pomalicali in poklepetali, nato pa smo odšli v gorico. Jaz nisem trgala grozdja. Pazila sem triletnega bratranca. Igrala sva se, zobala grozdje in se lovila. Dela je bilo dovolj. Ko smo s trganjem končali, sva s prijateljico Alenko pripravili mizo. Nanjo sva prinesli veliko dobrot. Otroci smo hitro vstali od mize. Mudilo se nam je lovit. Ko se je zvečerilo, smo se morali posloviti. Na preši sta ostala samo še oči in mamica. Klavdija Mlinarič, 4.a KO MAMI POPUSTIJO ŽIVCI Pri moji mami ni težko ugotoviti, kdaj je mirna, kdaj ji živci popuščajo in kdaj ji dokončno popustijo. Ko. mami popustijo živci, je pri nas zelo hudo. To je ponavadi takrat, ko jo dolgo izzivam. Nekajkrat me opozori z mirnim glasom, nato pa postaja vedno glasnejša, če še vedno ne neham, začne kričati name. Takrat jo je zares najbolje pustiti pri miru, drugače odide z velikimi koraki v mojo sobo. Najprej začne pregledovati tla, nato po omarah in po moji pisalni mizi. Po tleh, v omari in na pisalni mizi je ponavadi vse prej kot pospravljeno. Tako ji uspe, da me zaposli za celo popoldne. Toda, če je tukaj pospravljeno, postane še bolj huda, saj ji poskus z zaposlitvijo ne uspe. V takšnem primeru me vpraša, če slučajno nimam kaj početi. Nato mi naloži kup del, ki jih naj opravim. Ko, slišim spisek do konca, se odtihotapim v sobo, vzamem knjigo in premišljujem, kaj bi lahko počela v takšnem dolgočanem popoldnevu. Vsakokrat, ko se to zgodi, sem prepričana, da ne bom več izzivala mame, vendar je naslednji popoldan prav tako dolgočasen. Takrat pomislim, da pravzaprav mami že cel dan niso popustili živci. Hojka Berlič, 6.b TV IN JAZ Bila je lepa jesenska nedelja. Zjutraj bi moral zgodaj vztati, ker smo šli v Haloze k babici. Zjutraj nisem mogel vstati, ker smo zvečer dolgo gledali TV. Mama me je že trikrat klicala, pa še vedno nisem vstal. 1 st i£. ff «3* ■ \jpf X 'v--..; .. _ -Mi_____ ^ 'N _4 jl /•< N «1 V t >« ; -r xi > mr r-^ y '4 : J s »•j - ' V z Iffl ■F Z : > % i: I 4^ — i f -tix ' zv ‘t -- h , N j®' ■ \ L x j i^k v ,. — ‘■J1; x-*/-r~‘!:r r ; Z' -y< f~ 1 •> » i^lrr1-^ -NV^v Z Zw' ■ x Y V i ? . 'V-V 1 t' > "V V X" V > ' ^ '4x» • J. . jBvSia J M r> .^1 ? ^/Zi zZ } VA^Sr 7 X r-- r 'r*- J v i \ g. ,'■ ‘Š'M L» *.: ^ \ ■biiI sSa, 4*#l; 1 pw jy ™ M p7:‘‘- 631»:. M, Lt& » s . .4, jv tsk Zt* *6V tel r. I~ " - Pospraviti bi moral še posodo in postoriti še kaj drugega. Zlezel sem s postelje, se preoblekel ter pozajtrkoval. Končno sem se napotil pospravljat posodo. Mama je prišla z vrta in vprašala, če je posoda pospravljena. Nekaj sem zamomljal in delal jezen obraz. Malomarno in nerodno sem brisal krožnike in nesreča je bila kmalu tu. Eden izmed krožnikov mi je ušel iz rok. Ker je bil hitrejši od mene, se je razletel na sto kosov. Globoko sem vzdihnil. Bilo je prepozno. Mama je bila že razburjena in dobivala je rdečico. Dobil sem dve klofuti. Hitro sem odšel po omelo in smetišnico ter pometal črepinje in jih odnesel v koš. Hitro sem še postlal posteljo in vzel nekaj stvari ter jih odnesel v avto. Med vožnjo sem večkrat otožno pogledal mamo. Ko smo prišli k babici, je bila na TV Superbabica. Mama mi je rekla: "2e spet čepiš pred TV. Raje pridi kaj pomagat!"Ubogal sem, saj sem se spomnil jutranjih klofut. Rad bi, da se kaj takega ne bi več zgodilo ne meni in ne moji mami. Ker rad gledam TV, nisem kriv jaz, ampak tudi tisti, ki jo vklopi. Gorazd Kolar, 6.b POZABLJEN DEŽNIK Večkrat se zgodi, da kje kaj pozabim. Prejšnji teden sem v šoli pozabil dežnik. Opazil sem komaj ob koncu pouka, da mi manjka dežnik. Sel sem ga iskat v učilnico, kjer je glasbeni pouk. Nisem ga našel. Zunaj je močno deževalo in moral sem se sprijazniti s tem, da sem šel brez njega domov. Ko sem prišel domov, sem bil premočen. Preoblekel sem se in nisem upal povedati mami. Ko pa je mama mislila iti v drvarnico po drva, pa ni bilo dežnika. Vprašala me je, kje ga imam. Rekel sem, da sem ga pozabil v šoli. Mami so popustili živci, saj sem že večkrat kaj pozabil v šoli. To, da moji mami popustijo živci ni nič nenavadnega, saj ji skoraj vsaki dan popustijo. Gregor Brodnjak, 6. b OBČUTILA SEM KRIVICO Ze nekaj časa je od tistega petkovega popoldneva, ko me je mama po krivem obtožila. Ta dan se mi je globoko vtisnil v spomin. Bilo je prijetno popoldne, ko sem se s sošolkami vračala iz šole. Pred domačimi vrati me je sprejel prijeten vonj po že pripravljenem kosilu. Bila sem sestradana in sem že komaj čakala, da sedem za mizo k topli juhi, saj me je že njen vonj omamil. Toda v kuhinji me je sprejel prezirljiv mamin pogled. Nisem razumela njene jeze. Sedla sem za mizo ter začela jesti. Naenkrat me je doletela groba mamina beseda, kje je denar, ki ga je včeraj pustila na mizi. Pogledala sem jo z vprašujočimi očmi. Nisem utegnila odgovoriti, ko me je doletela že druga beseda, ki jo še vedno čutim nekje na dnu duše. Brez pogleda mi je rekla: "Denar si ukradla!" Ne, nisem mogla verjeti, da si je kaj takega lahko mislila. S solznimi očmi sem jo prepričevala, da za denar niti vedela nisem, vendar me mama ni poslušala. Pekle so me njene besede. Upala sem, da bo denar našla, ker ga je morda kje založila, vendar o denarju ni bilo niti sledu. Se vedno mi je hudo, ko se spominjam tega dogodka. Mama mi več ne zaupa tako,kot mi je včasih in storila bi vse, da bi si njeno zaupanje spet pridobila. Sergeja Bombek, 6.b SEM TO STORILA JAZ? Na vikendu imamo psičko, ki je nekega lepega pomladnega dne skotila sedem psičkov. Bili so zelo ljubki in majhni kot hlebček kruha. Prve dni psička ni pustila, da jih vzamem v roke, zato sem bila zelo huda in sem si rekla, da ji bom nekega lepega dne že vrnila. Vsak dan smo prišli na vikend in naši psički prinesli hrano. Vzela sem lonček in ga odnesla v hišico, kjer so bili mladiči in njihova mama. Psička je priletela k loncu in začela, kakor hitro je le mogla, jesti hrano. Jaz sem izkoristila priložnost in pohitela k mladičem, dokler je psička jedla. Vzela sem najmanjšega v roke in ga rahlo božala. Bil je tako lep in majhen, da nisem odnehala. Nato je v hišico pritekla psička in name hudo zalajala. Zdaj sem si še bolj zabičala, da bom ji vrnila. Od tistega dne sem se je zelo bala. Nekega dne pa sem zagledala mladiče, kako tekajo po hišici sem ter tja in sem pokli- caLa očeta. Oče je stopil v hišico in enega izmed njih vzel v roke ter ga stisnil k sebi. Bila sem ljubosumna, zato sem očeta prosila, če jih lahko spustim iz hišice, da bodo malo na travi. Oče mi je dovolil. Hitro sem odprla vrata hišice in psički so odhiteli ter se lovili po travi. Oče je šel s psico na sprehod, jaz pa sem se igrala z mladiči. Ko so psički zaspali, sem vzela enega izmed njih v roke ter ga odnesla v hišico in ga božala zelo rahlo. Mali psiček pa je skočil iz rok in padel na tla ter zacvilil. Hitro sem ga pobrala in ga odnesla tja, kjer so drugi še spali. Položila sem ga in ga božala ter tolažila. Mislila sem, da se je le ustrašil, ampak misliti pomeni nič vedeti, pravi star pregovor. Potem smo odšli domov in drugi dan spet prišli. Oče je odprl hišico in spustil pse. Zgodilo pa se je nekaj, kar nisem mogla verjeti svojim očem. Iz hiše so pritekli trije in potem še trije. Psiček, ki mi je včeraj padel iz rok, je ležal na tleh, psiča pa ob njem. Psica je lizala svojega mladiča. Bil je mrtev. Jaz sem zajokala in se čutila odgovorno za smrt psička. Smilila se mi je tudi njegova mama, ki je vsak dan hodila okrog, kjer je psiček ležal in vohala. Vedela sem, da sem kriva jaz. OČe in mama o tem nista nič vedela, amapak jaz vsak dan, še danes, čutim krivdo za smrt ubogega psička. Miša Novak, 6.b ŽEPNINA Kot morda vsak otrok, dobim tudi jaz sedaj žepnino. Ati in mami sta mi začela dajati žepnino oktobra tega leta. V začetku sem dobil manjšo vsoto, ki je znašala 3-000 din, sedaj, v novembru, pa sem dobil 8.000 din. Starše sem vprašal, čemu mi bo žepnina. Odgovorila sta mi, da mi jo dajeta zato, da se bom naučil ravnati in razpolagati z denarjem. Gledal sem res začudeno, a bil sem vesel. Veliko je stvari, ki si jih nekateri otroci želijo kupiti in veliko je stvari, ki si jih tudi jaz želim kupiti. Kar naprej prositi starše, naj ti jih kupijo, pa ni prijetno. Stalno dobiš odgovor: "Kaj misliš, da sem na banki v službi? Tebi pa se je res utrgalo!" Odločil sem se, da si z žepnino, ki sem jo dobil, kupim le eno stvar, ki je res dražja, a edina stvar,ki si jo želim. Zaenkrat pa naj bo to skrivnost. Ce sedaj dobivam žepnino in denar za kakšna opravljena dela, se naučim ravnati z denarjem že sedaj in mi bo lažje v življenju. Zame velja pregovor: "Brez dela, ni jela!" Vojko Jurgec, 6.a SLABI DEN Joj, joj, kaki den bo gnes. Kak sem se zbudla, pa htela vstati, sem že vedla, da bo gnes vse narobe. Potli sem šla v kopalno;,■ pa sem si zobe tak vrnivala, da mi je za rokav teklo. Ko sem pa v šolo prišla, te še le je bija joj. Samo en copat sem si seboj prnesla. Pa kaj, sen bla pač bosa. Joj, te pa se je resno začelo, ko je zazvonlo. Tovarišica je v razred stopla, jaz pa nisen za matematiko nič sebo mela, pa sem kar dobro zvozla, ker je tovarišica naprej jemala. Z ure v uro mi je šlo vse naopak, pa sem le nekak zdržola. Domu sem kar omotična prišla, tak sem bila lačna. Ze po štengah sen vohala, da nede nič dobrega. Viinta je smrdelo, tak se je žjavlo na šparheti. Mama me je po kruh poslala, pa v štacuni niso imeli več friškega kruha. Domu sem starega prnesla. Pa sem jih spet čula. Nikak, pa nikak ni htelo biti konca totega dneva. Pa še vičiti se mi ni dalo. Hvala bogi, ke mame ni nigi blo. Večer, ko sen mislila iti spat, pa pride mama in me pita, koga sen delala celo popudne. Jaz pa sem ji začela praviti, kak sen se vičila, pa ni nič vervala. Natirala me je peglat. Piko na i sen še napravila, ko sen atovo robačo vižgala. Lepo sen mamo prosla, naj gren spat, ke bo že totega dne konec, če ne bo prej mene. Branka Kogej, 8.c