OSREDNJA KNJIŽN ICA y CE LJU ZELEZAR V NOVO LETO Leto XV. št. 12 December 1975 1976 l I Mnogo delovnih uspehov In osebne sreče želijo ¡i — samoupravni organi ;— vodstvo družbenopolitičnih (• organizacij — vodstvo delovnih organizacij .(* «n Gospodarsko leto 1975 zaključujemo. Običajno je, da ob zaključku leta opravimo obračun, kako smo izvršili obveznosti, katere smo zapisali v letni gospodarski načrt. Naša ocena pa mora nujno upoštevati tudi pogoje gospodarjenja in spremembe, ki so bodisi pospeševale ali ovirale naša prizadevanja za uspešno gospodarje-jenje. Priča smo svetovni gospodarski krizi, katera po dosedanjih ocenah ni kratkoročna ampak dolgoročna. Doma se srečujemo s pojavi razmeroma visoke inflacije, strukturnih neusklajenosti, plačilno bilančnimi težavami, slabi konkurenčnosti v pogojih zaostrene mednarodne konkurence in recesije. Takšne razmere so nujno terjale določene stabilizacijske ukrepe na vseh ravneh, tako glede zmanjševanja uvoza, povečanja izvoza, večjo proizvodnjo zlasti surovin in polizdelkov, energije in hrane, višjo storilnost dela ter varčevanje vseh oblik potrošnje. Tudi uresničitev naših načrtovanih nalog zatorej ocenjujemo v takšnih pogojih in smo z rezultati naših prizadevanj in delom lahko zadovoljni. Planirano skupno proizvodnjo smo dosegli 105,3 %, tako smo proizvedli 280.000 ton, od tega smo dali na tržišče približno 173.000 ton in s tem dosegli uresničitev letnega načrta 107,4 % Celotni dohodek smo dosegli v višini 1,289.680.000 din ali načrt z 102,4 »/o. V izvozu imamo letos slabše rezultate tako glede na izredne uspehe v letu 1974, kakor tudi na letošnji plan, katerega dosegamo samo z 92,3 %, ali približno 7,000.000 dolarjev. Zmanjšan izvoz je posledica večje usmeritve naše proizvodnje na domače tržišče, s tem pa smo pozitivno vplivali na zmanjšanje uvoza jekla. Zaradi lastnih pobud in našega prispevka pri uresničevanju stabi- lizacijskega programa, smo naš uvoz zmanjšali na 94 % od načrtovanega, čeprav je naša proizvodnja še zaenkrat močno odvisna od uvoza. Uvoz v celotnem dohodku znaša preko 18,0 "/o. Povprečno število zaposlenih je preko leta znašalo 2.916 in smo dosegli 3.005 dosegli z 97 %, vendar smo dva meseca dosegli že število zaposlenih 3.049. Dosegli smo povprečni osebni dohodek skoraj v višini 3.700 din na zaposlenega in s tem 100 % uresničili plan. Odsotnost z dela je bila nekaj višja in znaša 14,3 % od tega zaradi bolezni 5,7 %, zaradi dopustov in ostalih vzrokov pa 8,6 %. Načrt smo torej prekoračili za skoraj 3 %. Reprodukcijsko sposobnost, katero merimo z bruto akumulacijo, t. j. s seštevkom amortizacije in dohodka, smo dosegli v višini 9,6 % od celotnega dohodka in tako presegli letni načrt za 17 °/o. Za ohranitev likvidnosti v poslovanju smo v ukrepih za stabilizacijo namenili vso skrb gibanju zalog tako surovin, reprodukcijskega materiala, nadalje nedovršeni proizvodnji in gotovim izdelkom. Povečano proizvodnjo kakor tudi celotni dohodek, kupce in dobavitelje smo pokrivali z obratnimi sredstvi pri čemer smo več kot 50 % koristili lastna sredstva poslovnega sklada, manjkajoča obratna sredstva pa smo nadomestili z dolgoročnimi in kratkoročnimi bančnimi krediti. Neugodno za nas je, da so dolgoročni viri obratnih sredstev v nazadovanju. Na račun terjatev od kupcev preko 45 dni smo med letom morali odpisati 2 % dohodka od celotnega dohodka. Naše terjatve pri kupcih so bile vezane povprečno 57 dni, medtem ko smo dolgovali dobaviteljem povprečno 46 dni. NOVO LETO 1976 V (Nadaljevanje s 1. strani) Razmerje med kupci in dobavitelji je za nas ugodno in pri napovedani splošni poravnavi lahko pričakujemo večji dotok sredstev. Investicijska dejavnost v letu 1975 je bila razmeroma razgibana. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela smo opravili večje ali manjše investicije in pri tem porabili nad 146.000 din kvalitetnih sredstev, od tega več kot 50 °/o lastnih sredstev, oblikovanih v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Omeniti je le nekatere pomembnejše naložbe:, v TOZD 114. panoge je dokončana čistilna naprava za elektro obločno peč, nova vlečna klop, čistilni stroj, kakor tudi rekonstrukcije na progi 0 300 in 250. V TOZD 117. panoge so postavljeni novi stroji za izdelavo jeder, rekonstrukcija indukcijske peči ter nabavljenih deset novih obdelovalnih strojev za obrat mehanske obdelave. V TOZD energetika je dokončana izgradnja kotlarne, naročeni rezervoarji za tekoči plin. V tovarni traktorjev je v končni fazi izgradnja ' industrijske hale ter instalacijskih del. Nabavljeni so vsi 'stroji ■ in oprema, tako da se bodo montažna dela lahko nemoteno odvijala v prvem četrtletju 1976. leta. Na področju stanovanjske izgradnje smo dosegli lepe uspehe. Zgrajena je bila nova stolpnica na Otoku II v Celju, v katero se je vselilo 91 naših sodelavcev. Za individualno jgradn j o stanovanjskih hiš je bilo dodeljeno 124 članom delovne organizacije kreditov, medtem ko je 38 članov prejelo kredite za adaptacijo stanovanjskih hiš: V pretečenem letu je bilo dodeljenih skupaj 109 stanovanj. Pri izvajanju stanovanjske politike v letu 1976 moramo prvenstveno razrešiti problem manjkajočih stanovanj, katerih je trenutno 77. Za leto 1975 lahko ugotavljamo, da smo zabeležili izredno •lepe uspehe na področju športne rekreacije, letnega oddiha ter preventivne dejavnosti. V te namene smo porabili prek 519.550 din sredstev. V športni rekreaciji — medobratna tekmovanja — je sodelovalo v 13 športnih panogah preko 963 udeležencev, močno smo bili zastopani pri športnih srečanjih v okviru slovenskih železarn. V 31 obratnih izletih je bilo več kot 216 udeležencev, medtem ko je na Rabu letova- lo skoraj 500 članov kolektiva. Izredno lepo je uspela akcija »naučimo se plavati«, kjer se je naučilo plavanja preko 70 otrok in 58 odraslih. Uspešna,, kot že nekaj let, je bila akcija za zdravljenje članov kolektiva, tudi v letošnjem letu. Udeležilo se je je 80 članov kolektiva po zdravnikovem predlogu. Z veseljem se člani kolektiva vedno številneje vključujejo v dobro organizirane TRIM dneve in igre. Brez dvoma so ti uspehi na tako širokem področju dela rezultat našega skupnega prizadevanja, ki so se uresničevali v novih družbeno-ekonomskih samoupravnih odnosih nastajajoč v delovnih skupinah, delavskih svetih temeljnih orga-nizacij- združenega dela' kot v delavskem svetu delovne organizacije; Usklajene in ubrane akcije družbenopolitičnih organizacij v kolektivu šo dale nove pobude pri poglabljanju ustavnih načel v naši praksi in s tem tudi neposredno vplivali na rezultate skupnega dela. Vsa naša skupna prizadevanja za nenehno rast proizvodnje. tako glede količine in kakovosti za boljše razvojne usmeritve, za boljšo gospodarnost dela in samoupravno organiziranostjo so bila na lep način doživeta ob naših letošnjih 3 jubilejih in sicer 130-let-nici obstoja delovne organizacije, 30-letnici osvoboditve ter 25-letnici samoupravljanja. V leto 1976 stopamo vzpodbujeni z rezultati, ki smo jih dosegli v pretečenem letu zavedajoč se «težav, s .katerimi se bomo .srečevali v prvem letu petletnega obdobja 1976—80. Vse naše poslovne naloge in cilje smo. zapisali v srednjeročnem načrtu našega razvoja, katerega smo že sprejeli kot našo obvezo.. Nalog se Torej lotevamo v spoznanju, da so se materialni tokovi v letu 1975 odvijali v pogojih nestabilnosti, tako da lahko računamo ria osnovne težave,- ki so povzročene- zaradi neusklajenosti suro-vinsko-energetskih 'kapacitet in zmogljivosti v predelovalne industrije tudi v bodoče. V dosedanjem razvoju nismo uspeli teh neusklajenosti odpraviti zaradi pomanjkanja zmogljivosti železarskih obratov, počasnega dograjevanja ,le-teh, medtem pa je poraba jekla stalno naraščala. V zadnjih dveh letih je v našem go-, spodarstvu primahjkovalo 1,1 do 1,2 milijona ton jekla letno. Plačilno-bilančne sposobnosti pa ne dovoljujejo, da se v celoti ta primanjkljaj pokrije z uvozom jekla. Takšno stanje bomo lahko odpravili le z zadostnimi zmogljivostmi, ki se prednostno načrtujejo v srednjeročnem načrtu, kakor tudi s polnim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti. Le na ta način bo omogočena letna rast industrijske proizvodnje med . 5 in 7 %. V splošna prizadevanja naše družbe se vključuje tudi naša delovna organizacija z gospo- malja; je.takratni DS ¡sprejel sklep, •da se tudi :v našem podjetjuu.sta-nove TOZD. Komisija, iki naj- hi proučila pogoje za ustanovitve TOZD je pripravila dve varianti, v katerih bi naj po prvi ustanovili 3 TOZD: 114. panoge, 117. panoge, mehanske obdelave ta OSS, po dragi varianti, ¡ki je bila pozneje sprejeta in potrjena pa dve TOZD: at4. panoge in 117. panoge skupno z mehansko obdelavo ter OSS. - Drugo varianto smo .^prejeli Tudi delavci Sklopa MO s -pripombo, da ise je potrebno: pripravljati na to, da tudi MO po-: stane samostojna TOZD. Ko se ge v praksi uspešno potrdila nova organizacijska oblika združenega dela in ko je bilo očitno, da so delavci dorasli in kos izpolnljevaiffi tdolžnošti, tki jiirn jih ista nalaga, tar da se prav tako dobro zavedajo pravic, «o bile iv železarni štore ustanovijenetše 4 TOZD. Zopet smo delavci sklopa MO izrazili željo po samostojno-s ti. Samoupra vne delovne skupi-j ne so postavljale vprašanj a in zahtevo vodstvu cin političnemu vodstvu sklopa MO, kaj je s formiranjem -samostojne TOZD MO. V. odgovor na postavljena vpra-1 šanja din zahteve delavcev sklopa MO je vodstvo in politično vod-' štvo pričelo iz akcijo formiranja samostojne TOZD. Evidentno je bilo, da so ekonomski odnosi znotraj TOZD 117. panoge čisti-in jasni, skratka postavljeni tako, da-je možen ločen prikaz ekonomičnosti sklopa MO. Sedanja organizacijska oblika sklopa MO ne terja nikakršnih organizacij, to pomeni da so tudi onganiizaeijisiki pogoji dani. Prav tako menimo, da dosedanje delo ta rezultati dela potrjujejo, da je razpoložljivi kader opravil zrelostni izpit, da je sposoben ter pripravljen prevzeti vse naloge, iki jih težlaga nova .organizacijska^ oblika združenega dela. Prav tako so družbenopolitične ter .samoupravni organi razpravljali o samostojnosti ter odcepitvi sklqpa MO iz sedanje TOZD 117. panoge, ter podali svoja stališča, darskim načrtom za leto 1976, odločena, da na dobri samoupravni organiziranosti optimalno in racionalno izkoristi vsa materialna sredstva pri uresničevanju zadanih nalog. Uspešno poslovanje v letu 1975 je najlepša novoletna čestitka delovnega kolektiva za dober in uspešen vstop v Novo leto 1976. Vsem članom delovne organizacije ter njihovim svojcem najboljše želje za srečne, zadovoljne in zdravja polne dni v letu 1976! Tugomer Voga Sindikalna organizacija je že ¡•opgaiaiziraina-: ločeno v dve ■ samostojni organizaciji ž ločenimi komisijami. DS bo po dokončnem iormiranju TOZD MO z nadomestnimi 'volitvami deljen v dva ločena DS. Organizacija ZK TOZD 117. panoge pa je že sklenila, da ostane skupna, saj meni, da bosta bodoči TOZD livarn in TOZD MO interesno zelo povezani, saj gre tu za enotno proizvodno usmeritev, skupne naložbe ¡in skupen razvoj. Organizacija ZK zastopa stališča, da moraj o vsa prizadevan j a obeh TOZD biti usmerijena tako,-da se skozi mehansko obdelavo plemeniti proizvodnja livarn ter dosegajo boljši rezultatu . ft$Et i,bsu®8d^naštc!tiiiDf-sitg^il in 'rhneuj-isto idelavei sklopa MO skupaj 7. vodstvom TOZD 117. panoge zahtevali naj akonomsko-orga-nizacijiski isaktbr:pripravS analizo pogoj ev.za formiranje TOZD MO ter-pripravi predlog odnosov med bodočima TOZD. ■ Predlog, ki je bil posredovan zbora delovnih ljudi TOZD 117. panoge je predhodno- .z razpravo potrdila, organizacija ZK TOZD. : Zbor delovnih ljudi, ki se - je i vršil 28. '11. 1975 in je potekal tako, kot določajo samoupravni akti. Na zahtevo predsednika sindikalne :diiganizacjje MO -je. bila. vsem posredovana analiza in predlog odnosov -med bodočima TOZD. Po razpravi in ugotovitvah, da so dani vsi pogoji za odcepitev in formiranje MO v samostojno TOZD, !so vsi prisotni na zboru iz glasovanjem potrdili, da soglašajo s -podanim predlogom. Prav tako so delavci sklopa MO z -glasovanjem potrdili svojo zahtevo ta is tem je. W1 sprej.e.t sklep o formiranju samostojne TOZD MO. Akcija in dela, iki so potrebna za dokončno konstituiranje TOZD MO še potekajo. Tako bomo delavci MO v kratkem razpravljali o statutu TOZD MO, izvolili samoupravne organe in podpisali samoupravni sporazum o združitvi v OZD železarne Štore. S tem bodo podane tudi formalnopravne osnove za delovanje nove TOZD. K. I. MEHA IŠKA OBDELAVA SAMOSTOJIA TOZD .. Spomladi lata‘1973, ko je bila naša ustava dopolnjena -s. tako imenovanimi delavskimi amand- ZA DOBRO GOSPODARJENJE REZULTATI AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA ZA SEPTEMBER 1975 Y septembru je bila akcija za boljše poslovne rezultate še posebej uspešna, vendar moramo takoj ¡dodati: v pretežni meri na področju proizvodnje in prodaje ter prihrankov ¡pri stroških, ne pa tudi na' področju finančne dejavnosti, zunanjetrgovinske dejavnosti in kadrovske ¡politike. Pa preidimo najprej k samim .rezultatom, nato pa še nekaj dodatnih infcavnaciij, 'ki ta rezultat bistveno spremenijo. V septembru smo povečali poslovni rezultat na 3,063.000 din, dli za 89,5 % več kat smo predvideli z akcijskim programom. Zelo , se je povečala proizvodnja pa tudi realizacija je bila ugodna. Talko, je znašal tisti; del rezultata, ki izhaja iz povečane proizvodnje in prodaje 1,789.000 din, kar je ¡mnogo več, kot je predvidevano z akcijskim : programom' za en mesec (planirano 390.000 din). Tisti del predrvi- § denih mesečnih prihrankov, ki ¡izvira iz nižjih proizvodnih stroškov je bil pa le nekoliko višji od planiranega: z akcijskim programom. Po posameznh elementih slednje, predvidenih z: akcijskim programom so bili doseženi-naslediniji rezuflitaitk Elementi . štednje Planirani prihranek Doseženi prihranek i 390 1.789 2 740 1 263 3 335 597 5 151 v 413 Skupaj 1.616 ' 3.062 |; ■ Pregled vrednosti doseženega, prihranka po posameznih- elementih štednje pokaže, pri katerih elementih poteka akcija uspešno in pri katerih manj uspešno. Tako vidimo, da smo bili v septembru uspešni v DO na področju proizvodnje in prodaje, pri racionalnejši porabi materiala in substituciji materiala ter energije. Še vedno ■— in to opažamo iz meseca v mesec —: pa ne dosegamo predvidenih-boljših izplenov, kar v septembru velja izključno za TOZD II. V septembru- je bil v sektorjih ustvarjen prihranek v višini 205.000, kar je več kot je bilo predvideno za ta mesec z akcijskim programom. Uspešnost akcije boljšega gospodarjenja po posameznih,TOZD in strokovnih službah: . ' Zadolžitve po alke» progr. Doseženo po akc progr. Indeks TOZD I 947 2.140 226,5 ' TOZD II 636 1.065 167,5 TOZD IH 18 12 TOZD IV 13 — 386 — TOZD V 1 35 — TOZD VI 1 196 ;• OSS 15 205 \ | f§ ' 1.616 l 3.062 189,5 - Všteto kot prihranek znižanja splošnih stroškov v TOZD. V TOZD I so v septembru dosegli' izredno lepe rezultate v proizvodnji, prav tako pa tudi pri izplenih, ki so bili večji od začrtanih v akcijskem programu-v vseh obratih> razen v Jeklarni I. Uspešni sb bffld tudi pri porabi in substituciji materialov) kakor tudi pri ra-cionalni potrošnji energije. Tako so akcijo dobrega gospodarjenja uspešno realizirali vsi obrati, razen plavža, ¡ki je zaradi okvare žerjava v. pečni hali in menjave fleksibilne- cevi proizvedel manj iri s tern ustvaril tudi manjši poslovni rezultat od predvidenega. TOZD II je v septembru ustvarila piihranek, š katerim je presegla mesečno zadolžitev ¡po akcijskem programu. Ta prihranek pa je bil dosežen s povečano prodajo proizvodov panoge 117 nad planirano in-znižanjem proizvodnih stroškov ter- stroškov energij e. _ Ni-so pa bili uspešni pri sami proizvodnji, saj, so proizvedli 164 it manj., kot je bila njihova zadolžitev., ravno tako pa imajo v omenjeni TOZD, še vedno slabe rezultate pri izplenih. V TOZD III — energetika je v septembru začela obratovati SM peč v-štorih izmenah;: s. čimer se je povečala proizvodnja genera-torskega plina, s tem pa še je povečala tudi realizacija TOZD energetike. . TQZD IV — ViT je imela v septembru negativni finančni rezultat zaradi zvišanih zaikonskihpobveznosti) M jih omenjena TOZD, ki ne ustvarja velikega- finančnega- rezultata, ne more - pokrivati. Sicer pa so bili doseženi normalni rezul tati njihovega dela. TOZD V — GKSG še vedno dosega, s smotrnejšo porabo čistilnih sredstev in racionalnejšim koriščenjem lesa in lesnih-odpadkov pri-svoji dejavnosti nmogo boljše rezultate, kot jih je predvidela z akcij-skim programom. TOZD VI — gostinstvo je s prihranki na materialnih stroških, in s povečano reaMzadijo svojih uslug dosegla rezultat, ki znatno presega-predvidenega» - Akcijski- program štednje-je bil, kot smo že omenili, uspešno realiziran tudi v sektor jih. Našteti uspehi so dejanski dosežek kolektiva. železarne štore v mesecu septembru, vendar, ko te dosežke primerjamo že z dokončno obračunanim ostankom dohodka za mesec september, vidimo, da doseženi uspehi »izginjajo« zaradi splošne nelikvidnosti naših poslovnih partnerjev. V mesecu septembru smo bili prisiljeni odpisati terjatve, sitai« več,- kot 45 dni v ¡višini 7.082.000 din na nivoju delovne organizacije. V TOZD I je znašala ¡višina odpisanih terjatev 6,302.000 din, v TOZD II pa 780.000 din, kar je izredno poslabšalo njune poslovne rezultate in poslovni rezultat delovne organizacije kot celote. ■ » Zaradi omenjenih okoliščin se je že začela intenzivna akcija finančne službe za izterjavo dolžnih zhesikov, ki niso. mali in bo zato tudi'v sami akciji boljšega gospodarjenja treba dajati poseben poudarek ravno, okretnosti, imajdljivoati -in intehživnemu delu finančne ih komtrrialine službe.' Dosežki na področju nabavno-prodajne oz. uvozno-izvozne politike. Prihranki p-rišnabavi — september 1975 vrednost din %.. plan nakupa 60,080.000 100,0 od tesa uvoz 20)709.000 100,0 izvršen nakup 59,568.000 99,1 od tpga uvoz 28,517.000 137,7 Klj-tib vsem prizadevanjem komercialne službe',; da bi potrebne osnovne sur ovi-ne-ira'ostali, reprodukcijski material nabavila po sprejetem operativnem planu za mesec september, v tem ni uspela. Uvoz se je povečal kar za 37,7% nad predvidenim, nakup na domačem trgu pa je bil nižji- od predvidenega v operativnem planu (indeks = 78,9). Zaradi neugodnega odnosa domač — tuj trg pri nabavi v septembru tudi rezulta;ti;iz. tega naslova niso bili ugodni. Omenili bi še to, da je bil v okviru nabave ustvarjen prihranek pri nakupu starega železa zaradi zmanjšanja uvoza in nakupa starega železa iz domačih virov, m sicer v višini 779.000 din. \ | Prihrankipri prodaji — september 197$ tora , ' %" din % plan realizacije c, 14.773 - * 100 ' 103,386.521 100 dosežena realizacija 15.717 106)4 e 109,373.521 105,8 Iz same prodaje ni bil ustvarjen prihiran0k, ker se je prodajal slabši asortiman, s katerim pa nišo bile dosežene planirane prodajne cene na nivoju delovne organizacije (indeks =99,4), Pomembni pa so bili rezultati začetne akcije izboljševanja razmerja plačane in fakturirane. realizacij e. V septembru je plačana realizacija prosegla fakturirano za 15,5 %, kumulativni odstotek na zaključku tričet-rtfletna pa se je povzpel na 88,2 % (kumulativno v avgustu 84,6%). Prihranki pri reMamaoijah —- september 1975 Vrednost priznanih rdMamaeij; znaša samo 0,07 % od fakturirane realizacije in tako v primerjavi s plansko stopnjo znesejo prihranki v septembru, 249.667 din. Izvrševanje izvoza — september 1975 * din % operativni plan izvoza \ 5,544.980 100 izvršitev. ' 8,493.804 , 153,2 Mesečna-izvršitev operativnega plana izvoza je bila, uspešno realizirana. Kumulativno -tosfeganje lethega plana izvoza’pa je le 42,1 %. Elementi štednje 1 — povečanje proizvodnje in prodaje 2 — izboljšanje izplenov, znižanje direktnih in indirektnih Stroškov 3 — racionalnejše koriščenje materiala, substitucijo ma- teriala 4 — sprememba asortimana (rezultati vključeni v točki 1) 5 — znižanje stroškov energetike, vzdrževanja in strokov- nih služb ZA DOBRO (Nadaljevanje s 3. strani) Zaposlenost v mesecu septembru Tn7n ncc Plan Stanje Stanje % real. Število d 0/ T°ZD oz. OSS 19?5 L L 30. 9 75 ;plana nadur °/° real. Skupaj TOZD p. 114. p. 940 865 923 98,2 27 950 101,2 TOZD p. 117. p. 759 690 731 96,3 19 750 98,8 TOZD energet. . 112 92 99 88,4 2 101 90,2 TOZD ViT 556 510 557 100,2 21 578 104,0 TOZD GKSG 118 115 125 ,105,9 4 129 109,3 TOZD DPG 65 63 65 100,0 11 76 116,9 OSS 455 462 496 109,0 4 500 109,9 Skupaj 3.005 2.797 2.996 99,7 88 3.084 102,6 Plan delovne sile je bil konec meseca septembra realiziran 99,7%, kar pomeni, da smo od 3.005 planiranih dosegli 2.996 zaposlenih. V obravnavanem mesecu pa so bile izvršene tudi nadure ter delo po pogodbi, kar predstavlja še dodatnih 88 zaposlenih. Z upoštevanjem evidenčnega stanja ter preračunanega stanja na osnovi števila ur v podaljšanem delovnem času in pogodbenih del je znašalo število zaposlenih konec septembra 3.084 delavcev, kar je za 2,6% več, kot je bilo planirano. Produktivnost izražena količinsko (ton/zap.) in preračunana na talko upoštevano število zaposlenih, je bila v mesecu septembru za 5,7 % višja od planirane. Kratek povzetek-dosežkov akcije 'dobrega gospodarjenja v razdobju julij — september Po poteku treh mesecev izvajanja akcije dobrega gospodarjenja lahko rečemo, da je v tem obdobju akcija uspela. Ustvarjen je bil prihranek v višini 6,991.000 idin, kar je za 44,1 % več od predvidenega z akcijskim programom za tri mesece. Rezultati, doseženi po posameznih elementih štednje in po TOZD, so razvidni iz priložene tabele št. II. V preteklem obdobju stabilizacijskih ukrepov smo bili še posebej uspešni na področju proizvodnje in prodaje pa tudi pri znižanju stroškov, kjer je treba še posebej poudariti prihranek pri električni energiji. Nismo pa realiziali zadolžitev glede izboljšanja izpie-noy, kje doseženi prihranek precej zaostaja za planiranim z akcijskim proramom (doseženi prihranek 1,172.000 dih, planirani 2,320.000 din). Na slab rezultat pri tem elementu štednje je vplivala predvsem TOŽD II, ki je dosegla prenizke i^plene. Produktivnost dela, ki še v juliju in avgustu ni bila zadovoljiva, se je v septembru že znatno dvignila, ravno tako pa se kažejo, po daljšem zastoju, v septembru tudi boljši rezultati v izvozu. V dosedanjih rezultatih akcije dobrega gospodarjenja nismo omenjali inventivne dejavnosti, ki ji je bila v Okviru splošne akcije racionalnega poslovanja posvečena še posebna pozornost. Ustanovljena je bila posebna služba za 'inovacije, ki spremlja inovacijsko dejavnost, pri kateri je ravno letos prišlo do velikega napredka. Prijavljenih je bilo več inovacijskih predlogov kot prejšnja leta, in sicer od januarja do avgusta 42, medtem ko je bilo v zadnjih 10 letih, le po 6 inovacijskih predlogov povprečno na leto. . Iz obstoječe dokumentacij e racionalizacij-skih predlogov je razvidno, da je znašal prihranek v letošnjem letu 1,523.000 din. Doseženi uspehi so bili'.torej lepi, kar pomeni, da je treba tako nadaljevati in še izpopolniti šibke točke v izvajanju akcijskega programa. Če bo delo potekalo tako tudi vnaprej, bo akcija predvidene štednje in boljšega gospodarjenja v celoti uspela. REALIZACIJA AKCIJSKEGA PROGRAMA PO POSAMEZNIH ELEMENTIH ŠTEDNJE ZA MESEC SEPTEMBER 1975 v 000 din Elementi štednje (doseženo) po akc. prog. Zadovoljitve T , , 1 2 3 4 5 - Doseženo po akc. prog. naaES TOZD I 851 546 451 — 292 2.140 947 226,2 TOZD II ' 833 —238 394 — 121 1.065 ,636 167,5 TOZD III — ' — 12 — t . 12 18 — TOZD IV - — — —386 — -fr- —386 13 — TOZD V ’ — — 35 — 35 1 — TOZD VI 105 — 91 — 196 2 — Skupaj 1.789 263 597 • — 413 3.062 1.616 189,5 REALIZACIJA AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA OBODOBJE JULIJ—SEPTEMBER 1975 v 000 din Elementi štednje (doseženo) Doseženo Zadolžitve T v , 1 2 3 4 5 po akc. prog. po akc. prog. 11 TOZD I 2.741 1.165 1.456 — 924 5.826 2.84L 205,1 TOZD II 322 7 712 — 574 1.615 1.908 84,6 TOZD III . — 12 280 —268 54 TOZD IV — —337 — —163 —500 39 • j i TOZD V 1 12 — 6 18 3 ' TOZD VI 205 — 90 — . 5 300 6 — OZD 3.268 1.172 1.945 — 1.066 6.991 4.851 144,1 REZULTATI AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA ZA MESEC OKTOBER 1975 Akcija za doseganje boljših poslovnih -uspehov je tudi v oktobru potekala uspešno, in sicer_ tako v proizvodnih kot v neproizvodnih TOZD. Uspehi so bili doseženi tako na področju proizvodnje in prodaje, še zlasti več kot prejšnje mesece se je prihranilo z racionalnejšo porabo materiala in substitucijo materiala,' zopet je bil ustvarjen prihranek pri porabi energije, uspešnejši kot prejšnji mesec smo bili tudi na področju finančne in komercialne dejavnosti. V mesecu oktobru je bil dosežen poslovni rezultat ¡za 863.000 din ali 51,7 %_ višji kot smo ga pririvideJi z akcijskim programom. Tisti del omenjenega rezultata, ki izhaja, iz povečanja proizvodnje in prodaje je znašal 1,339.000 din, preostali del, ki ise nanaša na znižanje proizvodnih stroškov pa 1,113.000 -din. Pri posameznih elementih štednje smo v Oktobru dosegli -naslednje -rezultate: elementi štednje . . . • N - ' -planirani prihranek doseženi prihranek 1 390 1.339 2 740 1 —74 3 4 335 826 5 151 362 Skupaj 1.616 2.452 Pri vseh, elementih štednje je akcija uspela, le pri izplenih je to pot tudi na nivoju DO rezultat nezadovoljiv, na takšen rezultat je vplivala predvsem TOZD II, kjer so bili izpleni v vseh obratih nižji od predvidenih, razen v 'livarni II, še posebej slabi rezultati pri izplenih so bili doseženi v livarni I. Tudi v TOZD I je bil pri izplenih dosežen slabši rezultat kot prejšnje mesece, ki je tudi nižji od predvidenega. Nižji izpleni od predvidenih So bili v: jeklarni I, valjarni II in jeklovleku. ~ Uspešnost akcije boljšega gospodarjenja po posameznih. TOZD in v strokovnih službah: zadolžitve po akc. progr. doseženo po alke. progr. j indeks TOZD I 947 1.435 151,5 TOZD II 636 687 108,0 TOZD III 18 207 TOZD IV 13 134 TOZD V 1 64 TOZD VI 2 — 75 ‘OSS 15 49 1.616 | 2.452 151,7 * Všteto kot prihranek znižanja, splošnih stroškov v TOZD V TOZD I so v oktobru presegli proizvodno zadolžitev, izdelali so 2.300 ton več kot je bilo predvideno z akcijskim programom. Iz povečane proizvodnje in prodaje je bil dosežen rezultat v višini 811.000 din-(predvidenih, 389.000 -din), stroški pa so.se zmanjšali za 624.000 din (predvideno 558.000 din). Uspešni so 'bili vsi 'obrati razen plavža -m jek-lovleka, ki y oktobru nista dosegla pozitivnega finančnega' rezultata, plavž zaradi -remonta, jeklovlak pa zaradi premaie realizacije. ... TOZD II je presegla zadolžitve po akcijskem programu za 8 %. Doseženi rezultati izhajajo predvsem iz povečane prodaje in znižanja stroškov _zaradi racionalnejše porabe materiala in substitucije materiala, kjer je treba omeniti zelo ugodne rezultate pri ¡substituciji vložka v livarni I. V proizvodnji -tudi ta mesec niso bili uspešni, saj GOSPODARJENJE so proizvedli 118 ton manj kot je bila njihova zadolžitev. Nezadovoljivi pa šo njihovi rezultati predvsem, kot smo že’omenili, pri doseganju-predvidenih ¡¿plenov. Boljše' izpllene od planiranih je dosegla le livarna II, kjer zaradi rekonstrukcije talilnice dosegajo mnogo boljše rezultate kot doslej. V TOZD III — energetika je bil ustvarjen prihranek zaradi boljšega izkoristka pri vplinjanju premoga. Ta prihranek je znašal v mesecu oktobru 207.000 din. V TOZD IV — ViT je bil doseženi poslovni rezultat v mesecu oktobru (v višini 1341000 dinj večji od predvidenega z akcijskim programom. V omenjenem ,rezultatu se odražajo predvsem veliki napori delavcev, v omenjeni TOZD za povečanje delovne in tehnološke discipline ter zmanjšanje števila nadur. Vsa ostala prizadevanja TOZD ViT, ki še kažejo že ves čas akcije dobrega gospodarjenja, pa so v zmanjšanju zastojev v proizvodnji in Ustvarjanju pomembnih prihrankov z inovacijsko dejavnostjo, kar pa se odraža v boljših rezultatih proizvodnih TOZD. Konkretni predlogi kje, kako in koliko prihraniti, .ki so navedeni v predlogu štaba za dobro gospodarjenje v TOZD — ViT, so vsekakor dobri napotek za uspešnejše poslovanje. TOZD V — GKSG je zadolžitve po akcijskem programu za mesec oktober realizirala in celo presegla. Uspehi izhajajo iz organiziranja varčevanja pri porabi materiala in povečane tehnološke discipline. Tako pri tesarskih in mizarskih delih skrbijo, da ni nepotrebnih odpadkov, pri zidarskih delih pa posvečajo vso pozornost kar najbolj racionalni porabi materiala. Prihranili So tudi pri porabi čistilnih, sredstev. Ob spremljanju rezultatov akcije dobrega gospodarjenja v TOZD —- GKSG je bilo ugotovljeno, da se na področju varčevanja akcija ne da več razširiti'pač pa bodo v naslednjih mesecih posvetili posebno pozornost delovni disciplini in večji produktivnosti dela. V TOZD VI — doseženi mèseôni finančni rezultat ni odraz dejanskih prizadevanj omenjenega TOZD v mesecu oktobru, ampak finančne tehnike obračuna stroškov, ki nastajajo v gostinskih Obratih. Ustvarjeni so bili prihranki pri toplih obrokih, povečale pa šo se tudi storitve v gostinskih obratih. Akcijski program štednje pri materialnih stroških v sektorjih je bil v mesecu Oktobru uspešno realiziran. Prihranek v sektorjih je znašal 49.000 din, ikar je več kot je bilo predvideno z akcijskim programom. Na področju finančnega poslovanja so bili v oktobru doseženi boljši rezultati. Finančnemu sektorju je ob sodelovanju s komercialno službo uspelo obdržati zadovoljivo ‘likvidnost, kljub splošnemu pomanjkanju,denarnih sredstev. Mnogo truda pa bo potrebno še, da bi uspeli ‘znižati zaloge, terjatve do kupcev in dosegih hitrejše obračanje obratnih sredstev. Že sedaj je treba razmišljati, da bo ob delitvi dohodka, ob zaključnem računu, potrebno izločiti del sredstev za obratna sredstva, da bi s tem povečali njihove viré. : Dosežki na področju nabavnoiprodajne oz. uvozno-izvozne politike Prihranki pri nabavi — oktober 1975 Vrednost din % Operativni plan nakupa 58,314.335,— 100 — od tega uvoz 23,303.335,— 100 Izvršen nakup 63,371.000,— 108,7 — od tega uvoz 25,924.000,— 111,2 Plan nakupa je bil'prekoračen, predvsem zaradi večjih dobav gredic in koksa, ki niso bile predvidene V operativnem planu. Pri nakupu starega železa iz domačih virov še je v Oktobru prihranilo približno 1,325.000,— din. . Prihranki pri prodaji t % ¡din % Operativni plan 12.934 100. , . 99,620281,— 100 Dosežena, real. 13.716 106 107,727.487,— 108,1 Prihranek 2,262.280,— 2,1 Prihranek pri prodaji je v oktobru znašal 2,1 %. Ustvarjen je bil z večjo realizacijo in višjimi prodajnimi cenami od planiranih zaradi prodaje kvalitetnejšega asontamana Dosežene prodajne cene iso bile v oktobru za 6,1 % višje od predvidenih. Izvrševanje izvoza — oktober 1975 din °/o Operativni plan izvoza 8,618.332,— 100 Izvršitev 11,644.765,— 135 Prizadevanja za letošnjo' realizacijo izvoza so v oktobru naletela na nove težave, kljub temu pa je bil operativni plan za mesec oktober presežen za 35 %. ZAPOSLENOST V MESECU OKTOBRU TOZD oz. OSS Stanje Stanje % real. 1.1. 75 31. 10. 75 plana Štev. d. nadur Skupaj % real. TOZD p. 114. p. 490 865 930 98,9 21 951 101,2 TOZD p. 117. p 759 690 735 . 96,8 18 753 99,2 TOZD energ. 112 92 98 87,5 1 . 99 88,4 TOZD ViT 556 510 560 100,f 20 580 104,3 TOZD GKSG 118 115 130 110,2. 4 134 113,6 TOZD DPG 65 63 65 100,0 4 69 106,2 OSS 455 462 503 110,5 3 506 111,2 Skupaj 3.005 2.797 3.021 100,5 71 3.092 102,9 Iz pregleda je • razvidno, da je bil plan delovne sile konec meseca oktobra realiziran 100,5 %, kar pomeni, da srno planirano število delavcev 3005 presegli za 16 ljudi. V tem meseou je bilo opravljeno tudi določeno število nadur in delo po pogodbi, kar predstavlja, preračunano v delavce, dodatnih 71 delavcev. Z upoštevanjem tako preračunanega števila delavcev na osnovi nadurnega in pogodbenega dela, je znašalo, število zaposlenih konec meseca oktobra 3092, kar predstavlja 2,9 % več, kot je bilo planirano. Produktivnost izražena količinsko (iton/zap.) in preračunana na tako upoštevano, število zaposlenih, je bila v mesecu Oktobru nižja od planirane za 2,8 %. Spremljanje akcije za boljše gospodarjenje v štirih mesecih, trimesečna poročila štabov in razgovor z vodji štabov ob prisotnosti predstavnika občinskega komiteja ZKS iz Celja, tov. Krivca, vse to je pripomoglo k jasnejši podobi poteka akcije. Že samo mesečno spremljanje akcije dobrega gospodarjenja, je pokazalo na nekatere hibe v organiziranosti, konkretizacij i, predvsem pa v možnosti spremljanja tako zastavljene akcije. Premalo je samo številčno spremljanje doseženih rezultatov, kar je doslej mesečno izdelal EOS. Res je, da so nekateri rezultati, še' zlasti v proizvodnji, merljivi, vendar bi bilo potrebno v vseh TOZD pa tudi v proizvodnih obratih v bodoče mesečno, v okviru širše zastavljene akcije, natančno opredeliti naloge ali bolje rečeno dejanja, ki bodo v določenem mesecu opravljena in ki bodo pripomogla k izboljšanju .rezultatov. Kaj je.tisto, kar bomo izboljšali, kako bomo to dosegli, kako se bomo organizirali ter kdo bo za konkretno nalogo odgovoren, to naj bi vsebovali mesečni programi štabov za dobro gospodarjenje v TOZD in OSS. Le tako bo mogoče ugotavljati, kakšen napredek in kje je bil dejansko dosežen. Ce bodo ugotovljeni rezultati merljivi, jih bomo zmerili, če to ne bo mogoče, bomo povedali oz. napisali kaj je bilo storjeno. Samo jashi programi, z natančno opredeljenimi nalogami in odgovornostjo ter neprestanim spremljanjem njihovega izvajanja vodi k resničnemu in trajnemu uspehu. Vse drugo je bolj ali manj rezultat slučajnosti. In ravno s. takimi slučajnimi rezultati se srečujemo tudi ob naši akciji, kar še posebej velja za produktivnost, M iz, meseca v mesec variira tako, da je en mesec 5 % nad planom, drugi mesec 3 % pod planom. Nekaj podobnega je tudi pri izplenih. Doseženi so bili določeni rezultati, o katerih smo poročali vsak mesec, spoprijeti pa se bo treba tudi s problemi, ki jih do sedaj nismo uspešno rešeivali in se še bolje organizirati. REZULTATI' AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA ZA MESEC OKTOBER 1975 V 000 din Elementi štednje Doseženo Zadolžitve 1 2 3 4 5 P°akc- P°akc- Indeks progr. progr. TOZD I 811 ,223 191 210 1.435 947 TOZD II 528 —297 305 151 687 636 TOZD III 207 207 18 TOZD IV 134 134 13 TOZD V 64 64 1 TOZD VI —75 —75 -2 DO 1.339 —74 826 362 2.452 1.616 151,7 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD 18. seja, 6. novembra 1975 1. Odbor 'je potrdil Sklepe.prej š-nje saje in se.seznanil z njihovo realizacijo. 2. Organizacijski predpis za pošto se odloži do prihodnje seje. Medtem naj ga ivodje TOZD in sektorjev ter člani odbora preučijo. Do'prihodnje seje se doda k predpisu še šifrant) pripombe pa je posredovati EOS. 3. Jožici ŠTRAUS se že dode- -Ijeno 'dvosobno stanovanje v Celju dodeli nepogojno. Finančno udeležbo plača >v skladu s pravilnikom. 4. V podporo Osnovni šoli štore pri prizadevanjih za uvedbo celodnevne šole je odbor odstopil od zahteve po 'nadaljnji -uporabi stanovanja, iz ¡katerega še bo izselila tov. ŠTRAUSOVA. 5. Tovarišu METLIČAR Antonu, stomatologu, se dodeli garsonjera v novi stolpnici v Celjupod pogojem, da RZD sofinancira 50 odstotkov vrednosti stanovanja. 6. MARKOVIČ Zvonetu se namesto garsonjere dodeli enosobno stanovanj e št. 65 v novi -stolpnici pod pogojem, da organizacija, kjer je zaposlena njegova žena, prispeva 50% vrednosti sta-, novanja. ROk za pismeno soglasje 6'-sofinanciranju v -višini 50 % vrednosti, stanovanja je 14 dni- Ce tovariš MARKOVIČ v tem času ne predloži pismenega soglasja, se stanovanje pod enakimi pogoji dodeli KOLAR Marjanu. 7. Vlogi Ivane PURGER za povišanje preživnine za hčerko se ne ugodi, 'ker so dohodki za hčerko v višini 2.330 din višji od izračunanih stroškov -za normalno preživljanje študenta v Ljubljani. 8. Prošnji; Ljudmile VODEB za šolanje njenega sina se ne ugodi. 9. Pritožbi dipl. ing. Borisa MA- ROLTA se ne ugodi in še naprej velja 10. Sklep 17. seje tega odbora. ¡¡¡¡I 10. Prošnji Silve RADŠEL^za priznanje 'statusa izrednega štu-priizriainje statusa izrednega štipendista na srednji komercialni šoli se ne ugodi. Iker za študij na tej, šoli štipendija ni bila razpisana. 11. Oddelek -za informativno in samoupravno dejavnost naj pripravi pregled o navzočnosti članov na sejah odbora za kadrov-s-ko-socialne zadeve in družbeni standard. proizvodnje in ostali up-ravno-prodajni stroški. 3. DS je Sklenil, da se zaradi napake v predlogu -popravi zapisnik 22. seje DS TOZD proizvodnja 117. panoge iz dne 30. julija 1975 talko, da je ¡pri odpisih razlik po -izvozu -zaključek f. Danieli Buttrio št. 355 in ne 350. 4. DS se je seznanil -s poročilom komisije za gospodarjenje, ki je Obravnavala,rez-uiltate poslovanja za obdobje devetih mesecev letošnjega leta in operativni plan. Za november ter se pridružil zaključkom te -komisije. 5. DS je sprejel predlagane osnove i-n-merila za ugotavljanjem delitev OD v letu 1976, in sicer: 13. seja, 20. novembra 1975 ¡I DS je potrdil sklepé 12. seje.' 2: DS je sprejel predlagane osnove in merila za ugotavljanje in delitev OD v letu 1976 in -pri tem odločil: — Kot ikniter-ij za ocenjevanje izvršitve planskih zadolžitev se za TOZD ViT uporablja realizacija TOZD iin lastni finančni re-: ziíltát. Sprejme se .nova vrednost točke za izračun obračunskih postavk. , I sameznih TOZD in iza celotno delovno organizacijo, - — novo vrednost točke za izračun obračunskih postavk in — predlagani faktor ža valorizacijo dodatkov. za neprekinjeno zaposlitev. ,6. DS ge soglašal s predloženimi akti: — ekonomski elaborat o upra- vičenosti ' ustanovile tovarne traktorjev,. . — sklep o ustanovitvi tovarne traktorjev: v izgradnji, — samoupravni Sporazum 6 izgradnji malih -stanovanj, — dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DO železarne štore in predlagal delovnim skupinam -v TOZD, da o njih razpravljajo in jih sprejmejo.". — ¡dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ŽŠ in predlaga isamoupravnim delovnim skupinam, da jih sprejmejo. 4. Sklenil je, da se nabavijo naslednja osnovna sredstva: . — osebni avto »Mercedes« Benz, tip 230-4, — kamion TAM 110, — Fiat kombi 750.' DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT — samoupravni sporazum o izgradnji ¡malih ¡stanovanj; 14. seja, 17. novembra 1975 1. DS je potrdil sklep 13. seje. 2. Ob obravnavi predlaga za, dopolnitev samoupravnega ¡sporazuma o združitvi v DO Železarne Štore je sklenil: — DS OSS predlaga DS TOZD, da po predpisanem postopku razpravlja o predlogu za dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ŽŠ. — DS OSS ¡soglaša, s ¡predlaganimi' dopoilnitvami sporazuma in priporoča f samoupravnim delovnim skupinam ¡v OSS, da jih sprejmejo. 3. DS OSS soglaša s predloženimi akti: — ekonomski elaborat o upravičenosti ustanovitve . tovarne traktorjev,' — sklep o ustanovitvi tovarne traktorjev v -izgradnji, — samoupravni ¡sporazum o izgradnji malih stanovanj in predlaga samoupravnim delovnim Skupinam v OSS, da jih sprejmejo. 4. DS soglaša s predlogom OOS OSS in v svet glasila »•Štorski že-iežar« imenoval Primc Alojza, dipl. oec. DELAVSKI SVET 24: iseja, 20. novembra 1975 1. DS je pregledal in potrdil sklepe 23. seje. 2. Odobril je projekt »Konsul-tacija pri uvajanj-u. avtomatizira: -ne obdelave podatkov na področju 'komercialnega ¡poslovanja« od firme REIF za ceno 864.000 5. DS je ugotovil, da so samoupravne ¡delovne ¡skupine v OSS razpravljale o srednjeročnem razvojnem programu 1976—1980 in ga 'Sprejele. 6. DS. se (je seznanil s kadrovskim poročilom za obdobje do 15. septembra letos in podprl-v njem predlagane -ukrepe predvsem glede planiranja delovne sile za prihodnje leto. 7. DS se je seznanil s stroški oziroma cenami regresiranja prehrane med ¡delom za I. polletje 1975. V zvezi s tem ije ¡sklenil, da se korigirajo pogodbe s ŠKIMC o regresiranju prehrane .učencev in kritju -stroškov obratovanja bifeja IV, ki služi izključno ŠKIMC. 8. DS ¡soglaša s predlogam za povišanje stopnje .stanovanjskega prispevka za leto 1975, in sicer za 3 %. Tako znaša stopnja za to leto 9 %. Sredstva iz povišane stopnje v celoti koristi delovna organizacija. Ker je bila letos obračunana, le minimalna -stopnja, to je 6 %, se"v naslednjih ¡treh mesecih obračunava ¡dodatno 12 %■ Sredstva še namensko porabijo za podražitve pri novi- stolpnici v Celju in za individualno gradnjo. TOZD p. 117. p. Asch za storitve, posebej pa še stroški ža ¡dnevnice, nočitve ter potne stroškeI na podlagi dejanskega obračuna. Stroški med TOZD proizvodnja 114. panoge -in TOZD proizvodnja 117. panoge za ta projekt naj še delijo kot 'se -delijo fiksni stroški — Sprejme se predlagani faktor za valorizacijo dodatkov za neprekinjeno zaposlitev'. 3. DS soglaša s predloženimi akti: — ekonomski elaborat o upravičenosti ustanovitve Tovarne -traktorjev; — 'Sklep o ustanovitvi tovarne traktorjev v izgradnji; DELAVSKI SVET 23. seja, 21. ¡novembra 1975 1. Delavski svet je pregledal sklepe prejšnje seje in jih potrdil. Ob 'tam je ugotovil naslednje: — poročilo EO S v zvezi s- produktivnostjo, ki ¡ga je DS zahteval na 21. seji, bo obravnavano na naslednji seji, ko bo prisoten vodja TOZD, jing. Senčic; — 'komisije za vairsteo pri delu po obratih: še niso obravnavale pravilnika o .zaščitnih sredstvih, kar naj storijo najkasneje do konca decembra 1975. 2. DS je sprejel poročilo ko-masaije za gospodarjenje in varstvo pri dolu in Se talko ¡seznanil z rezultati'poslovanja v oktobru in operativnim planom ža november. Seznanil se je tudi s finančnimi dosežki za 10 mesecev letošnjega leta, ki 'so bili dokaj ugodni. 3. Pii obravnavi avtomatiziraj ne obdelave podatkov v ŽelCzami štore je DS sprejel naslednja stališča: — Dosedanje vključevanje poslovanja na AOP je dokazalo, da je koristno in je ¡nujno, da se še 1. Predračunska vrednost nabave avtomobila '»Mercedes« Benz tip 230-4 306.000 ¡din; 2. cena kamiona TAM 110 107.600 din; 3. cena avtomobila FIAT ■ 750 '¡kombi 48.000 din;, ¡skupaj; 524.600 din. 5. Takoj se proda na -licitaciji stari »Mercedes« 230-6 v (takšnem stanju ¡kot se nahaja'sedaj, za izkupiček pa se kupi nov osebni avtomobil domače proizvodnje!' p. TOZD 114. p. ostala področja poslovanja vključijo na avtomatizirano obdelavo podatkov. —- DS je kritično ocenil prehod obračuna ¡stroškov proizvodnje na AOP, ker bi po planu moral biti že zaključen.. — V zvezi odobritve AOP v komercialnem poslovanju s pomočjo firme REIF DS sprejema obveznosti ¡pokrivanja stroškov. — Odgovorni za izvedbo sistema: . a). PRIMC Alojz, dipl. ecoh., vodj a p roj Skita, fe) BELE J Marijan, dipl. ecori.,' -odgovoren za izvajanje ¡projekta, c) sodelovanje delavcev iz ko: merciainega in okonomsko-orga-nizacijskega sektorja. — DS je nato odobril projekt »KorasuLtadija pri -uvajanju avto-' matizirane obdelave podatkov ha področju ¡komercialnega poslovanja«, po firmi REIF za ceno 864.000 ASch za storitve, posebej pa še-¡stroški za dnevnice, nočitve ter potni ¡stroški na podlagi dejanskega obračuna. . DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV — Stroški med TOZD proizvodnja 114. panoge ki TOZD proizvodnja 117. panoge za ta projekt naj sé delijo, kot se delijo fiksni stroški ¡ proizvodnje -. in ostali upravoo-prodajrii stroški. 4. DS je sprejel predlagane osnove in merila za ugotavljanje in delitev OD v letu 1976, in sicer: — kriterije za ocenjevanje izvršitve .planskih | zadolžitev po posameznih: TOZD in za celotno delovira< organizacij©;. ’— novo vrednost točke za. izračun obračunskih postavk; — predlagani, faktor za valori-' zaoijo dodatkov za neprekinjeno . zaposlitev. Pri kriterijih "realizacij e'^ iri: TL . naneni rezultat se je: DS: odločil za alternativo, da. se pri vseh TOZD :upošteva njihova realizacija oziroma bruto akumulacija,, pri" OSS pá realizacija oziroma bruto akumulacija podjetja, i DS še je istočasno- zavzel, da morajo biti 'akordi in nonne po-. stavljeni tako,- da se-bodo presežki posameznih obratov gibali: v poprečju 15%-, torej v'skladu s ■ pravilnikom o osnovnih: izhodiščih za oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov. 5. Na predlog -sekretariata .00 ZK, ki jé ugotovil, da je popusti: ¡ red V tovarni ter v.cilju za. boljši izkoristek . delovnega, časa, kar je v skladu z akcijo dobrega, gospo-, darjenja, je DS sprejel naslednje sklepe: . ■ ■ X. a) .zadolži. se sekretariat podjetja, da s pričetkom naslednje- ■ ga leta- j uvede oziroma omogoči -pogoje za poostren red in disciplino v okviru pod jetja,j in to: i. — ograditev; tovarne,. — ponovna uvedba propustnic, — uvedba prepustnic flveh vrst in- sicer: 1. prepustnica.. za delavce, M službeno zapustijo tovarno, 2. prepustnica, s katero predpostavljeni dovoli delavcu, da za določen čas zapusti tovarno, ven-dar se ta čas odtegne od 'Skupnih ur. Vratar na propuistnici zabele.-ži čas odhoda dn prihoda nazaj v tovarno, — organizirano parkiranje iz-■/■ ven podjetja;:._ b) poostri se tehnološka ih delovna disciplina v okviru TOZD in OSS, za kar so odgovorhi vod-, je TOZD in sekretariat; — odgovornost do dela, — zapuščanje delovnih mest, c) preveriti učinkovitost- kaz-■ novalne politike 'in jo v smislu večje odgovornosti tudi preusmeriti. 6. DS je soglašal..s: predloženimi akti: :jg — predlog; dopolnitve -samo-.-. upravnega sporazuma o združitvi v DO Železarne Štore; — ekonomski elaborat o upra-- -vičenosti . .ustanovitve Tovarne traktorjev; . —7 sklep o ustanovitvi tovarne-. : traktorjev v: izgradnji;. — samoujmavht sporazum o iz-:■ gradnji malih stanovanj. g ... - DS je obenem ugotovil, cla so o njih že razpravljale, samoupr a v- -: ne skupine v TOZD proizvo-dn j a . 114. panoge .in da .se z njimi strinjajo. f 7. DS je zahteval odgovor,- zakaj odjpraševalna naprava v- jek:. : larni II še ne obratuje. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 11. seja, 27. novemibra-1975 ■1. DS je patrdil sklepe 10. seje in se seznanil z njih realizacijo. 2. Seznanil se je s poročilom o •dnvdaticiijislkr izgradnji "V" času od 1. 1. do 30. 9. 1975. 3. Seznanil se je s poslovnimi rezultati [za 9 oziroma 10 mesecev, letošnjega leta in ob tem ugotovil, da so ugodni, saj smo plati- . ske zadpižifve presegli. . ; Seznanil se je tudi z rezultati akcije dobrega; gospodarjenja v septembru in ocenil, da akcija dobro poteka in da daje razveseljive rezultate. To se kaže v pretežni meri na področju proizvodnje in prodajeter prihrankov pri sijfošfdh; .manj pa. na področju finančne:dejavnosti, ¿unanjetrgo-viin.ske .dejavnosti ;,in. kadrovske politike. DŠ DO;je poudarili da je treba z akcijo nadaljevali in redno spremljati rezultate, posebno pozornost pa posvetiti postavkam, kjer'r.ezultatr. še niso zadovoljivi. .Za: leto 1976 naj se til. akcija vgradi v plan. i . V zvezi.Z zaposlovanjem je DS opozoril kaclrbvski sektor, da je v; celoti odgovoren za smotrno z%o!Silovmt]e: . , 4. DS DO je v verifikacijskem postopku ugotovil, da so delovni ljudje v Železarni Štore razpravljali b srednjeročnem razvojnem programu Železarne Štore za leta 1976^80 in ga v celoti sprejeli. 5. Seznami se je z informacijo o urejenosti samoupravne normativne -zakonodaje v DO Žder' zarni Štore in razrešil dosadanj o komisijo za sestavo samoupravnih aktov ter ji _ izrekel vse priznanje za opravljene dolžnosti. g : -Imenovali je novo komisijo delavskega sveta delovne organizacije za sestavo samoupravnih aktov v Železarni Štore, ki jo sestavljajo: . RAMŠAK Marjan, predsednik; dipl. ing.. KRAMER Jože, podpredsednik; dipl. ing. MANO.TI.O-VTč Gojko, član; dipl. ing. RAVNIKAR. Ivan, član; PUGELJ Milah, : član;- : GRADIŠNIK Frido, član; SUHAR Anton, član. ' . .6. DS DO je menil, da je nujen čas, ki je bil potreben ,za pbinoč prizadetim po potresu minil, zato1 j e dal razrešnico dosedanji komisiji. Hkrati je komisiji za humano opravljeno nalogo izrekel priznanje.. Organom upravljanja pa priporočil; da še v bodoče solidarnostno obravnavajo potresno področje. -. 7. DS DO je ugotovil, da so delovni. ljudje pa -sestankih SDS po TOZD in v OSS v času od 17. do 26.' novembra sprejeli naslednje sklepe: — Sprejmejo še predlagane spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Železarne štore; — sprejme se ekonomski elaborat o upravičenosti ustanovitve Tovarne traktorjev; — ustanovi se Tovarna traktor j ev v izgradnji. - Na osnovi teh sklopov DS DO sprejme Akt o ustanovitvi delovne organizacije tovarne traktorjev- v ¡predloženem besedilu. : 8. Ugotovil; je, da so delovni ljudje na sestamtkdh SDS po TOZD in v OSS v času od 17. do 26. novembra sprejeli sklep o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o izgradnji malih 'Stanovanj. i Na . osnovi, predlogov iz- javne razprave -se za podpisnika Samoupravnega . sporazuma o izgrad-nji malih .stanovanje imenuje Ivana ' Štefančiča, predsednika. DS DO, za delegata v KO pa Štefana. Arzenška. . 19. Odobril je nabavo naslednjih osnovnih sredstev: .•••• OFSETNI STROJ OCE 2110-2950 110.500 dih; FOTOKOPIRNI STROJ . OCE 1415 100.600 din; SORTIRKI STROJ' »LINDACO« 36.000 din; LEPILNI STROJ OCE 35.000 din, skupaj 282.100 din. 10. Imenoval je uredniški odbor glasila. »šferšid ž.elezar« v sestavi::-. ” ‘SA gl OCVIRK Stane — glavni urednik; URŠIČ Rudi'— pomočnik urednika; IVAČIČ Zdravko — član; KNEZ Peter — član; ŽMA-HAR Ivan — Stan; GRADIŠNIK Frido — član; UMNIK Mitja — član. 11. a), DS DO je sprejel pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega varovanja. b) V odbor za splošni ljudski odpor je imenoval: — Žmahar Ivana in — Kavka Franca, ki je istočasno upravitelj vojnega načrta. S tem imenovanjem preneha biti član odbora Sitar Franc. e)"V štab -civilne zaščite je ime-’ noval — Kavka Franca. S tein preneha biti član štaba civilne zaščito Suhar Anton. ^ d) DS DO je istočasno zadolžil odbor za splošni ljudski odpor, da .pristopi k izdelavi idejnih programov izgradnje in ureditev zaklonišč,. .v srednjeročnem obdobju do leta 1980 pa je potrebno zagotoviti tudi■sredstva v.te namene. 12. SMenU je, ida še predlog za podaljšanje mandata vseh samoupravnih' organov do 31. 5. 1976 posreduje v verifikacijo vsem samoupravnim delovnim skupinam v TOZD in OSS. . ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE 16. seja, 27. novembra 1. Odbor je potrdil, sklepe prejšnje seje ih ob tem sklenil,. da želi obrazložitev ekonomsko-1 organizacijskega sektorja o realizaciji 13. sklepa prejšnje seje.. Odgovor želi do .prihodnje: seje. - . 2. Odbor je dodelil kredit za individualno " gradnjo JANČIČ Francu st. v višini 30.000 din. : 3. JAGER Francu iz energetskega obrata- ni. adoh.rE kredita,. ker še nima urejene gradbene dokumentacije. V kolikor si jo bo uredili, naj zaprosi za kredit prihodnje leto... 4. Pri obravnava prošnje KOTNIK Karla iz livarne I je odbor ugotovi],, da se je .prosilec že sam odločil, da bo za kredit zaprosil prahadnije: lato. 5. Prošnji ■ KOZOLE Konrada iz jeklarne I za odprodajo 1.000, kg betonskega železa po ceni, kakršna je bila za potrošnike, odbor ni ugodil, ker gradi brez ustrezne dokumentacije, pač pa predlaga, da se imenovani obrne kot ostali člani kolektiva s prošnjo za odkup betonskega železa na TOZD GKSG. (Nadaljevanje na 13. strani) Jekleni mozaik Proizvodnja slovenskih železarn v novembru Rezultati meseca novembra so daleč pod pričakovanji in že vnaprej napovedujejo, da ne bomo izvršili sicer z optimizmom napovedanih pa le s precej možnosti in upanja pričakovanih proizvodnih uspehov ob koncu leta. Lani so nas dosežki v mesecu novembru prav toliko ugodno presenetili, kolikor so letošnji neugodni. Ko je upravni svet Slovenskih železarn na svoji seji dne 8. decembra razpravljal o poslovnih rezultatih v devetih mesecih letošnjega leta in stanju proizvodnje ob koncu meseca novembra je ugotovil, da je proizvodnost v drugem polletju padla in je pod trendom prvega polletja. Sprejet je sklep, da je treba podvzeti vse potrebne ukrepe, da bi se v proizvodnji jekla čim bolj približali akcijskemu cilju 800.000 ton jekla. December smo pričeli s 724.648 tonami proizvedenega surovega jekla in bi morali v tem mesecu doseči z 75.352 doslej daleč največjo mesečno proizvodnjo, kar pa realno ne moremo pričakovati. Del pričakovane proizvodnje je pobrala redukcija električne energije, ki je bila tik pred praznikom 29. novembra, in drugi del praznovanje, vendar so bUi še drugi bolj ali manj opravičeni vzroki za manjšo proizvodnjo od pričakovane. Pavšalna ocena, da je bila novembrska proizvodnja slaba pa ne drži za vse delovne organizacije in za vse obrate. Mesečno proizvodnjo surovega železa so dosegli v železarni Štore s 103 %, proizvodnja jekla v železarni Jesenice s 104%, blagovno proizvodnjo v železarni Ravne s 104 % in v železarni Štore celo s 110 %, predelovalci žice so izvršili mesečni načrt proizvodnje celo s 105%, saj so razen v Verigi, vsi presegli mesečni načrt za več kot 10 %. Če bodo še v decembru dosegli vsaj enako proizvodnjo, se bodo močno približali izvršitvi letnega načrta. Posebej je treba omeniti, da so v železarni Štore že pred koncem meseca novembra dosegli letni načrt blagovne proizvodnje, kar je gotovo odličen uspeh in jun za ta dosežek čestitamo. Proizvodnja surovega železa je bila realizirana s 94 %, čeprav je elektroplavž v Štorah presegel mesečni načrt in bi ga še bolj, če ne bi miroval 33 ur zaradi odvze- Jeklo iz konti naprave ma električne energije. Zaostanek je nastal torej na jeseniških plavžih, kjer so izvršili mesečni načrt le 92 %. Slabo proizvodnjo pripisujejo na železu revnejšemu vsipu, ker so morali obratovati samo z domačo železovo rudo in je narasla tudi specifična poraba koksa. Lanskoletna novembrska proizvodnja surovega železa je bila skoraj za 1.300 ton večja. Letos imamo ob koncu novembra 5 % manjšo proizvodnjo, kot smo jo imeli v istem času lani. Da bi dosegli letni načrt, bi morali v decembru proizvesti nad 23.000 ton surovega železa, kar ni dosegljivo. Količina v novembru proizvedenega surovega jekla je bila nad mesečnim načrtom, predvsem zaradi dobre proizvodnje jeseniške jeklarne. Kljub temu, da so zaradi redukcije električne energije izgubili okoli 1.100 ton proizvodnje in so izgubljeno količino nadoknadili z delom med prazniki, so presegli mesečni linearni načrt za 4 %. V jeklarni železarne ■ Ravne so izvršili samo 89 % mesečnega načrta. Del proizvodnje je bil izgubljen zaradi okvare za-'kladalnega žerjava, del pa zato, ker so peči stale zaradi redukcije električne energije. Med prazniki niso obratovali, kar pomeni toliko manj delovnih dni in manjšo proizvodnjo jekla. V jeklarni železarne Štore so mesečni načrt proizvodnje jekla izvršili s 101 %. Elektro peč je sicer stala nad 30 ur zaradi redukcije električne energije, na SM peči pa so toliko presegli mesečni načrt, da so ga tudi v celoti izvršili. Lanskoletna novembrska proizvodnja je bila samo za okoli 500 ton večja, od letošnje. Zaradi redukcije smo izgubili v letošnjem novembru okoli 1.800 ton proizvodnje. Letošnja proizvodnja konec meseca novembra je za 4 % večja od lanske. Da bi izvršili letni načrt proizvodnje nam manja še 71.352 ton. Mesečni načrt blagovne proizvodnje smo zgrešili za 0,4 %, ker znaša zaostanek 234 ton. Precej velik zaostanek je nastal pri železarni Jesenice, kjer znaša izvršitev 94 %. Na Ravnah so mesečni načrt presegli za 4 %, v Štorah pa za 10 %. Za dosego letnega načrta blagovne proizvodnje manjka še okoli 40.000 ton in bomo letni načrt blagovne proizvodnje dosegli približno 10 dni pred koncem leta. Kot že rečeno, so imeli odlično izvršitev predelovalci, saj ima Plamen prekoračen načrt za 10%, To vil celo za 17%, žična za 11 % in so za načrtom zaostali le v Verigi, kjer so zaostali za mesečnim načrtom 5 %. Zbirna izvršitev znaša sedaj 99% in je za 13>% večja, kot je bila v istem času lani. Za dosego letnega načrta manjka še 3.626 ton, kar je malo verjetno, da bi v decembru lahko v celoti izvršili. Kar zadeva izvoz, so mesečni načrt realizirali in presegli v železarni Jesenice, v Verigi in Žični. Eksterna realizacija ni bila v novembru dosežena samo v železarni Jesenice, vse ostale delovne organizacije v okviru Slovenskih železarn so jo presegle. Skupno je bil mesečni načrt eks- terne realizacije presežen za 4 %, zbirno pa’ga prekoračujemo za 8%. . Letni načrt eksterne realizacije so dosegli že v železarni Ravne, železarni štore, v Plamenu in v Tovilu. Tudi zbirno za SOZD Slovenske železarne, smo že dosegli letno načrtovano vrednost proda-je. Na koncu leta verjetno ne bomo imeli izpolnjenih vseh pričakovanj. Že sedaj pa vemo, da bosta samo surovo železo in izvoz tisti dve postavki, kjer bomo za- V častil od 13. do 22. novembra 1975 je bila na Reki pomembna razstava izumov imjteJmičmfa ino-. vacij pod nazivom RAST YU 75 (radničko istvaralaštvo), ki je zaradi razsežnosti din organiziranosti imela značaj vsejugoslovanske razstave. Letošnja razstava, ki je že tretja po vršiči, je ibila v impozantni' dvorani mladosti na Tnsatu. Ob otvoritvi je bil prisoten predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik Zveznega koordinacijskega odbora leta inovacij, tov. Mika. Špiljak, ki je prevzel tudi funkcijo predsednika častnega odbora razstave. V času razstave je bilo organizirano’ posvetovanje o inventivni . dejavnosti, njenih nalogah in perspektivah, v jugoslovanskem prostoru. Posebna pozornost je bila vsekakor posvečena tej problematiki v rešflri regiji, jkjer negujejo inventivno dejavnost že več let. Rezultati njihovega ’prizadevanja so občudovanja vredni. Iz,Železarne Štore ise”,je udeležil posvetovanja analitik za inovacije, ki bi moral ob neki priložnosti napisati prispevek pod naslovom: »Impresivna zavzetost za inventivno dejavnost«, kajti vtisov in- idej za nadaljnje razvijanje inovacijiske dejavnosti je toliko, da jih ni mogoče navesti Nove knjige JUS II tehnički uslovi za izra-du i isporuku, Bgd. 1975, S-0449. JUS III, Črna metalurgija, zbirka standarda; oblici i mere, Beograd, 1974, S-.0450. Ciljevi i principi standardizacije, Bgd. 1974, S-0451. - Jugosl. celici i liv, 1974, II. iz-danje, Zav. za standardizaciju, S-D452. Tehnički priručnik za strojar-sku i gradevinarsku mdustriju, 1974, III. izd, S-0453. Diplomska naloga Mlakar Franca, tema: Toplotna obdelava no-dularne litine, 1974, S-3648. Bajec Kalan, Italijansko-sloven-ski 'slovar. Priručnik za patentno-licencne poslove u OUR, II, S:3643. Zbirka zakona o mdustriskoj svojini; 1975’ S-0455. Statistički godišnjak Jugoslavije 1975, S-2813. / # - Struktura • vrednosti ihdustri-skih proizvoda 1972, S-3645. Industrijski proizvodi 1973, S-3644. ostali Za dosežki leta 1974. Letošnji izvoz je sedaj po vrednosti samo še 2 % nižji, kot je bil lani v istem času. Predelovalci so izvršili 40 % več, kot do istega časa lani in veliko pripomogli, da se je naša skupna bilanca izvoza popravila. Slovenske železarne so dale za okoli 7 % več proizvodov na trg, kot v letu 1974. čeprav, ne gre vse tako, kot si želimo, ne bo -težav, ko bomo v januarju delali bilanco za celo preteklo leto za ugotovitev, da je letošnje poslovno leto bolj uspešno kot lansko in to je napredek. v dkrviiiU informacije p razstavi in posvetovanju. Ob !taj priložnosti navadimo ¡samo rto, da je nenavadno močno in ugodno vplivalo opaženo veliko zanimanje mladine za razstavljene eksponate, ki je trumoma prihajala v razstaviščni prostor. Drugo, kar se je močno vtisnilo V spomin, je udeležba starejših izumiteljev in inovatorjev, iki so aktivno sodelovali na posvetovanju in prav izžarevali /svoj emituziazam. Ti So izjemno plastično predočili .problem našega časa in nujnost masovnega Vključevanja delavcev od težaka do znanstvenika v proces izboljševanja vsega, kar obstaja, z idomiiselništvom ob delu in izven njega. Omeniti je še treba, da ima raška regija domišljen samoupravni sporazum o izumih ih temačnih izboljšavah, ki bi marsikateri delovni, organizaciji ,lahko nudil obilico idej za oblikovanje pravil. Po vsem itern je za bralce go tovo zanimivo vprašanje, kako imamo razvito inventivno dejavnost v podjetju, glede na druga področja. Dejstvo je, da nismo izkoristili še vseh možnosti, ne plujemo še Is polnilni jadri, vendar .smo ha pravi poti, kar. (potrjujejo številni predlogi in dosože- Renij i tehnccij, Leningrad, 1975, S-2810. Čugunnoe litje v | stankostro-enii, Moskva 1975, S-28J1. F. Avčin—P. Jereb: Preizkušanje električnih strojev in njihove lastnosti, S-2812, a, b. D as Stranggiessen von Stalil, 0454. ZDA. Firma Cdnimcdata.; Mdla-cron je razvila novo brusno ploščo iz steklastega, Al oksida, na -katere izpopolnjevanju so delali 15 let. Stroški .obdelave v poskusni proizvodnji so se znižali za55-72 %, število delov v neki avtomobilski industriji, ki so jih začeli brusiti, kot zamenjavo za druge vrsto mehanske obdelave pa je •porastlo od 40 na 100. Bistvo u-speha je iskati v uspešni kombinaciji aibraziva in keramične ve-zilne. komponente. Delavska ustvarjalnost YU 75 m prihranek' Jože Gaberšček Manjša, vendar koristna investicija Občni zbor društva inženirjev in tehnikov Železarne Štore Da bi vsaj delno zmanjšali najtežja delovna mesta v obratu, smo se v valjarni I odločili za rekonstrukcijo adjustaže. Delo šmo razdelili v tri faze: 1. faza vgradnja žerjavne proge z Demag dvigalom 5 t 2. faza vgradnja dovodne valjčnice ob hladilni klopi 3. faza montaža novih Škarij za hladno vezanje z odvodno valjjčnico in zbiralno jamo. Odvoz materiala odslej z žerjavom Celotni projekt je delo domačega projektivnega biroja, glavni delež pa je prispeval tovariš Hiti Edi. Dela so izvajali: GP Rogaška Slatina, Kovinarska Krško, mehanična delavnica in oddelek za žerjave in transport, elektro obrat in drugi. Delaš mo izvajali med kolektivnim dopustom, delno pa med obratovanjem. Vsem izvajalcem gre zahvala ,saj so delali v nenormalnih pogojih, občasno neprekinjeno. Posebej GP Rogaška Slatina s tovarišem Vengustom na čelu ima zasluge, da so bila obsežna gradbena dela zaključena v minimalnem roku. Valjanih palic ni treba več dvigovati Dela so zaključena. Ko bo z manjšimi dopolnitvami na pnevmatiki stekla celotna linija, nam sigurno ne bo žal vloženega denarja. Odpadlo bo več težkih delovnih mest, podani so pogoji za sodobnejše adjustiranje v dolžinah do 8 m, zmanjšani pa bodo tudi večji zastoji »adjustaža ne sledi program«. V prostorih Ljudske tehnike na Liipi (je ibiil dne 12. 12. 1975 letni občni Zbor DIT,. ki se iga je udeležilo okrog trideset najzvestejših članov. Prejšnji odbor-¡društva je dobil razrešnico, sprejeli smo nov dru-■ štveni pravilnik, obravnavali programske zasnove, z mislijo ha prihodnost kritično, ocenili dosedanjo dejavnost ¡društva in dzvo-Mli nov upravni in nadzorni odbor. Več udeležencev je v razpravi omenilo težave pri najemanju prostorov 'za sestanke, strokovna predavanja, družbeno in društveno življenje. Mar (je res ekonomska računica krniva, da se naša de-javnost ne more vsaj enkrat tedensko odvijati v Domu železar-jev na Teharju, ¡ki je naš dom in ki so ga Ustvarile roke delavčev železarne Štore?! Naloga novega upravnega odbora, ki se je 16. 12. 1975 tudi že prvič sestal ¡in ki ije iz svoje sredine izvolil novega predsednika društva, dolgoletnega aktivnega člana, dipl. ing. Janeza Ravnikarja, so 'jasne. Poleg ureditve évidence je osnovna naloga ureditev pravno .formalne plati 'društva, kar ije pogoj za Obstoj in delovanje. Obnovili bomo tedenska strokovna srečanja oziroma debatne vfečere, oživeli 'družabno življ enj e, menimo ise o možnostih za strokovne ekskurzije, pozabiti pa ne smemo tudi na nove člane in na tiste, ki po -dolgoletnem delu odhajajo iz naših vršit. Društvo DIT železarne Štore računa pri svojem delu na podporo ždlezarne štore pri. uresničevanju svojega delovnega programa. Posebej računamo na razumevanje kadrovsko-splošnega sektorja in TOZD — družbena prehrana in gostinstvo. Ob pomoči vseh in z aktivnim delom bomo na naslednjem občnem izboru, upajmo ¡v prijetnejših, prostorih, z lažjim isrcem in ¡bolj sproščeno govorili o minulem delu, tako pa so se nam na zadnjem občnem zboru šele, ob skromni zakusIM pošteno razvezali jeziki, MB Kisik-vzrok požara V Gasilskem vestniku številka 11-12/75 je bil objavljen članek o požaru, ki ije nastal zaradi uhajanja kisika iz poškodovane cevi. Glede na to, da tudi v naši delovni organizaciji' uporafblj amo tekoči kisik in obstojajo nevarnosti, da pride do podobnega primera, objavljamo članek V celoti. V večjem kletnem prostoru upravne barake nekega podjetja so se uslužbenci zbrali k .posvetu. Še pred začetkom seje so odprli okna. Ko je čez kakšnih 5 do 10 minut nekdo od kadilcev hotel prižgati cigareto, mu je vžigalica v roki tako močno zagorela, da se je skoraj opekel. Kolegom še je zdel pojav nerazumljiv. Pri ponovnem poskusu ¡s prižgano vžigalico se ije r-eafccija ponovila. Tisti, ki je ponovno prižgal vžigalico, ijo 'je od .presenečenja izpustil. V hipu so se mu vžgale hlače, nogavice in čevlji, da so ga kolegi komaj rešili. Kljub temu, da so ga hitro osvobodili goreče obleke, ga 'je pošteno ožgalo. Zaradi opeklin prve in druge stopnje je moral, ostati ital mesece v bOlmšniici. Medtem je začel goreti tudi del pohištva, posebno leseni deli. Plameni iso. se pojavili tudi ob lesenih Stenah barake. Na srečo so vse skupaj hitro pogasili. . In kaj je bil vzrok nenavadnemu pojavu? Za centralno preskrbo s kisikom imajo v podjetju uphnjovalno postajo utekočinjenega kisika, od 'koder so speljani cevovodi do posameznih obratov. Prizadeta ¡baraka stoji ravno nad enim glavnih cevovodov, ki je bil že dolgo v zemlji. In cevi načete zaradi korozije iso popustile in kisik je uhajal ih se nabiral v omenjeni kletni sobi. Še sreča, da so uslužbenci pred začetkom seje odprli okna. V nasprotnem primeru bi lahko imel požar mnogo hujše posledice. ¡Plinasti ali utekočinjeni kisik isam ne predstavlja nobene posebne nevarnosti. Ni vnetljiv, ne gori, ne razpada in ni eksploziven. Nevarnost požara nastane šele . takrat, ko pride kisik pod določenimi pogoji v Stik z gorljivimi snovmi. Do takšnih, za požar nevarnih stikov, lahko pride že v samih napravah za^ proizvodnjo kisika, pri 'Skladiščenju, pri, pretakanju kisika po cevovodih in pri uporabi kisika za razne namene. Tako je prav! Vendar ne preblizu JVaši sode Stara valjarna. Da, res stara, dobra valjarna. Lepa. in častiti ja va so njena leta. Ogromna lesena strešna konstrukcija, visa orna in. obdana s prahom vrsto let' kljubuje in varuje stroje, naprave in* ljudi pred vremenskimi neprili-kami. Tu, v tej valjarni, ki daje kruh zaposlenim valjarjem že dolga leta, saj so bili začetki prvega valjanja paličnega železa, pločevine in žice že pred mnogimi leti, sem dObii našega sogovornika, znanca', tovariša Kregar Jožeta. Možakar zrelih moških let; krepke postave, bolj nizek kot visok, veselih roči, se mi je prijaz-. no smehljal. Je gostobeseden in ■ ri j eten mož. . »Sem Kozjanec. Pet otrok nas je: bilo na mali hribovski kmetiji' blizu Podčetrtka. Oče in mati sta. imela dosti truda in skrbi:, za vsakdanji kruh. Da, kruh! Kako. lepa beseda je kruh. V tistih časih je bil velik praznik, če smo slučajno imeli beli kruh.« Dobro se Joža spominja obdobja pred vojno. Nepozabna so tista težka otroška leta, ko je mori z brati in sestrama nabirati gozdne sadeže, krepko-delati, doma in drugod. Pa vendar ima tudi lepe ispomine na mladost in teh še najraje spominja. Med vojno je bilo še hujše. Oče . v partizanih, doma mati z nebo-. gljenimi otroki. Nato’ so očeta: ujeli in . zaprl. Zloglasni »Stari, pisker« je preživel in. se izmučen vrnil domov.. . »Ko so leta 1947 iskali rudo v zapuščenih rudnikih na našem območju, sem prvič začel redno delati. Pomagal sem, zanimivo je bilo takrat. Tudi vrtali smo in raziskovali. To je bil prvi stik z železarno. In od takrat sem še vedno ostal zvest železarni. Vsi Kregarji smo, razen ene sestre, zaposleni v železarni.« " Dejansko je od samega začetka, pa do danes v valjarni. Tu je doma. Pozna valjarska dela, stroje in ljudi. Da, ljudi, ki se stalho menjavajo, prihajajo im odhajajo, gredo na boljše. Redki so, ki so zvesti ,in ostanejo. Kregar je že od leta 1951 valjar, petnajst let pa predvaljar. »Sem vodja delovne skupine. Delati z ljudmi je lepo, seveda včasih tudi težko. Delamo, proizvajamo. Skušamo narediti čim-več. Dogodek, ki mi je ostal v spominu je vsekakor pridobljena kvalifikacija in odločba za pred-valjarja. Res sem pristaš velike natančnosti, povsod, in ob vsakem času. »Plavih šihtov« ne poznam. Nedeljska dela, nadpre, nočni dodatek, staž, mi da skupaj zadovoljivo plačo, nagrado. Zadovoljen sem.« Prav je tako. Pravi, da dobro zasluži. Vendar mora zato tudi veliko delati, nekaj žrtvovati. Nedelje, nočna dela, proste sobote, nadure. Je pa vsekakor • natančen njegov 'cut odgovornosti do dela,i do kolektiva. In ta čut, to odgovornost ima tudi naš Joža: »Veš,.če delavcem, kaj tolmačim, vidim, in to že dalj časa, da mi nekaj: manjka; Obvestila in poročila delavskega upravljanja, ravnih komisij, finančnih poslov, so za nas premalo jasna, velikokrat kratka, »skromna«, kasnijo in tudi nekako- »učeno«, s tujkami napisana, To vidim, ko prenašam in razlagam svoji delovni skupini, če sam nè razumeš, tudi drugim ne moreš tolmačiti! želimo enostavno, razumljivo obveščanje. »Železar« je v redu in tildi »Informator«, le tiste tabele š številkami, vprašam se, le kdo jih prečita?«- Prav začudil sem se, ko mi je z' nasmehom povedal,: da na morju še ni bil. Morda bo drugo leto. Rad pa igre domov,- tja, kjer je bit rojen. Prazna, osamljena kozjanska kmetija združuje brate in sestre. »Tu je lepo«, mi pravi. »Ni ropota, plina in prahu. Tu je svež,, zdrav, zrak, lepi kraji«. Tu se spominjajo rajnikih staršev, mladosti, veselih in. žalostnih dni. Tu se pogovorijo, razvedrijo in sprostijo- »Stanovanje imam: v redu.. Nekoč sem rad hodil v kino» danes gledam televizijo. Vsekakor pa moram priznati, da komaj čakam začetek balinanja. To je res rekreacija za nas v prostem času, v večernih urah. Zdravje je v redu, morda malo tiste bolezni, M jo danes že vsak. ima,: pokanje po sklepih, sicer pa tudi nisem več mlad«, mi. pravi.-.. V défomi skupini, v valjarni' in-tudi zr vodstvom^ ni kaj, dobri odnosi so tudi pogoj, za varno kr uspešno delo. In želje; želje' ža novoTeto? »Morda imam.iste želje kot nešteto drugih. Zdravje, sreče in dovolj dela. Novo leto bom kot običajno pričakal doma, v krogu družine. 'Menim; da je to najlep-še in najiskrenejše, da so prve želje namenjene soprogi in otročkom;« Nova valjarna. Pravo nasprotje stare valjarne. Novi ¡sodobni stroji, hifferiženjavij-zračna-pi^ostama-bala. Starejši valjarji so prišli iz •valjarne I, verjetno pa je naziv staravailjar.na bolj častitiljiv, mladi, so se priučili, seznanili z novim načinom, spoznali in. db-vladali tehnologijo valjarskega dela. ... Vroči valj an ci, zaporedoma dr-vé po valjčnicah na hladilno klop, na škarje in nato lepo oblikovani, povezani v snope v ad-justažo. Tu je zaposlen naš> drugi sogovornik, delovodja adjustaže, tovariš Perčič Ivo. Perčič Ivo se upravičeno šteje med starejše člane 'kolektiva naše delovne organizacije. Nekaj:, mesecev" je sicer delal na prostoru, potem pa vseskoži v valjarni I, od koder je pred leti prišel v valjarno II. »Petindvajsetega leta sem prijokal na svet. Bilo nas je četvero otrok,, revnih kmečkih, staršev. Kmetija je bila. majhna, zemlja hribovita in težka, nerodovitna. Oče je veliko delal, služil kruh drugod, da smo lahko živeli. Garanje in trpljenje ga je pobralo. Mati še živi. Ona nas otroke povezuje, k njej se radi vračamo in pomagamo.« , ■ Spomini na tiste dni, ki paj bi bili .najlepši v rosni, brezskrbni mladosti so za Ivana žalostni. Če je bil kruh v.hiši ih: to ,koruzni, je bilo veliko veselje. Perčič je.viispk, postaven mo- -. žaiky izrazitih potez; malo upognjen, kot da nosi breme minulih trpečih. let. Je: samosvoj- človek. Vsa 'lerta je živel preudarno, skromno, rekel bi i-z rek v usta, delal in uspel. ■ , Po vojni rje odrinil od domačega praga in prišel v naš železarski kolektiv. »Veliko smo naredili v Štorah. Lahko smo ponosni na naše delo. Vsa leta v železarni sem večidel v valjarni. Pred leti sem končal delovodsko šolo, pa še hišo sem gradil. Seveda so bile težave, danes sem zadovoljen; Le zdravje mi malo ponagaja. Revmatizem in hrbtenica me dajeta. .Atomske toplice mi mnogo pomagajo.« Perčič je član delavskega sveta naše_delovne organizacije in član komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu. Dela ima dovolj. -»Delavsko samoupravljanje je velika pridobitev, vendar smo še vedno premalo razgledani, poučeni, da lahko pravilno in pravično odločamo. Naši delavci se vse premalo zavedajo dolžnosti in tudi svojih pravic, ki jim pripadajo.« Prijetno je kramljati s Perčičem; Vifciis- imam, da preden kaj reče, preden se odloči kaj povedati, temeljito, dvakrat premisli. Je miren, premišljen človek, govori počasi, ; : »Leta po vojni smo res veliko delali, udarniško gradili, marsikaj s trudom in samoodpovedo-vanjem naredili; Bili smo veseli, sproščeni. Imeli smo mitinge, veselice. Danes jg je vse drugače. Ljudje so zaposleni sami s seboj. Preveč pretiravajo. Iliša, avto, televizor, dobra plača. Ni pa to vse.« • V obratu ima z delavci in vodstvom- dobre, korektne odnose. Tudi mlade vzgaja, jih tiči. Izkušenj ima dovolj. Seveda so tudi težave, pride do ostrih .besed, nesporazumov, na koncu pa se vse zgladi, uredi. :: Prosti pas posveti domu, druži-. ni, hiši. Rad gre domov, na Dob-. je pri Planini, k ostareli materi. »Da, k materi, v rojstni kraj sc najraje vračam. Dobra stara l mati nas združuje, pri njej je lepo. Vsi otroci smo: složni in ji radi pomagamo. Lepo je na Dobju, mir, čist zrak. Tu smo pravzaprav doma.« Dobremu programu na televizh ji se ne odpove. Zanima ga šport, ponedeljkove drame, dobri filmi in ciklus oddaj i-z naših kolektivov — »Mi odločamo«. ■ / Na Lipi sta z ženo zgradila novo stanovanjsko hišo. Ponosno pove, da je veliko delal sam, pa tudi. prij ateiji so | mu. bili. v' po-moč. 'Piihi, prah so nevšečnosti, ; ki se: bodo s čistilnimi napravami odpravili, ali vsaj. zmanjšali. Le ropot, tega se je težko privadil, ta pa bo ostal. »Le nekaj dni nas še loči in stopili bomo v novo leto — ali bo uspešno? Letos smo bili v valjarni dokaj uspešni. Vsekakor je želja, da bo v novem letu še boljše. Sicer pa si želim v novem letu zdravja in zadovoljstva, seveda tudi svojim sodelavcem in veliko delovnih uspehov.« . Prav je, dá tudi v imenu naše;-ga glasna »Štorski železar«, obema sogovornikom a želimo srečno in uspešno novo leto 1976. ZAMBIJA. Zanodnonemška firma DEMAG bo dobavila opremo za elektrojekiarno s kontinuiranim Mtjem in za..valjarno lahkih, profilov v vrednosti 150 milijonov dolarjev. • 'AVSTRJJA.' Atdspfi^.tirii?aiti''bbi delovalni stroji 'z vecvrotonskirni glavami zahtevajo glede na visoke investicijske stroške tudi visok delovni izkoristek. V podjetju Steyer-Daimler-Puch so uspeli z uporabo posebnih vpenialnih palet pri obdelavi doseči tekom 18 mesecev obratovanja stroja 85 % izkoristka in s tem zmanjšali celotni čaš obdelave, v primerjavi s prejšnjimi ža 03 %• .; j ŠPORT - ŠPORT ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Zasluženo priznanje Telesnovzgojna in športno-rekreativna dejavnost sta v Štorah že vrsto let v vedno širšem razmahu. V okviru TVD Partizana deluje' zelo uspešno 8 sekcij, v rekreativnem športu pa se udejstvuje iz leta v leto vedno večje'število članov delovne organizacije železarne, tako v medobratnih tekmovanjih, v metalurških športnih igrah, v sindikalnih športnih igrah, v izletništvu in končno skrbijo tudi za aktiven oddih, to je za rekreacijo in šport v času letnega oddiha. Pri počitniškem domu na Rabu je vsako leto organizirana v času, ko so člani delovne organizacije na letnem oddihu, športna rekreacija pod strokovnim vodstvom, da ne govorimo p šoli plavanja za vse skupine. Dnevno so organizirana športna tekmovanja, razen tega pa še za vsako skupino izlet. PARTIZAN JUGOSLAVIJE savez za sportsku rekreacija i fizičko. vaspitanje n §ipi,o^i «I zdr uženom preduzecu slov. zel jeza re željezara - štore ■Bi ta iiiaetne rezultate na raivaju sports!« ■' — ji.: retacle postijnuts u tontafmcip n ¡. i.; preiaree eastave Preiisjadrika republike H §¡¡§¡i ■SIP Budva 9_—12.¿í.rt. ( . PredafedBik •*! 4^ ' Vse to zahteva veliko truda in organizacijskih sposobnosti.: Predvsem pa je treba poudariti, da je taka dejavnost uspešna v Štorah zaradi pravega posluha železarne za pomoč vsem dejavnikom, ki vplivajo na vedno večji razmah telesne kulture in športne rekreacije delovnih ljudi. Pravo razumevanje za koristno dejavnost na tem področju kažejo Vsa leta organi delavskega samoupravljanja, uprava podjetja, sindikalna organizacija in ostale družbenopolitične organizacije. Zaradi takega razumevanja in podpore telesnokulturni in športni rekreativni dejavnosti je »Partizan« SR Slovenije predlagal zvez-nemu forumu, da se delovni organizaciji Železarne štore podeli specialno zvezno priznanje, ki ga je zastopnik Železarne, naš referent ža športno rekreacijo pri železarni, tovariš Tine Veber prejel ha letni skupščini Partizana Slovenije v Izoli 16. novembra. Ob tem priznanju, ki smo ga Vsi veseli, si lahko samo želimo, da bi bili telesnokulturna in športno-rekreativna dejavnost v Štorah še naprej deležni podpore delovnega kolektiva in vseh dejavnikov, ki So nam že doslej bili v pomoč pri izredno odgovornih in težkih nalogah za razvoj te dejavnosti, v korist nas vseh, zlasti pa mladega rodu. R. U. Medobratna Namizni tenis : Nastopilo je 10 ekipin 34 posameznikov. Tekmovanje' je potekalo v dveh 'skupinah'in v- finalu za končno uvrstitev. Vrstni red I. skupine: elcktro delavnica 8 točk; mehanična 6 točk; obdelovalnica 4 točke; priprava 2 točki; OTK brez točk. Vrstni red II. skupine: livarna 8 točk; uslužbenci 6 točk; valjarna II 4 točke; valjarna I 2 točki; jeklarna brez točk. tekmovanja V finalnem tekmovanju je bila uvrstitev naslednja: 1. elektrc delavnica, 2. livarna, 3. mehanična delavnica, 4. uslužbenci, 5. obde-lovalniča, 6. (valjarna. II, 7. priprava dela, 8. valjarna I, 9. OTK in 10. jeklarna. V KEGLJANJU pri posameznikih je nastopilo 113 moških in 11 žensk. Vsi so tekmovali na 50 lučajev. V moški konkurenci se je 20 najboljših uvrstilo v finalni del tekmovanja na 100 lučajev. Pri itekmoyanju na 50 lučajev, je bil najboljši Srečko Šoštarič z 208 podrtimi keglji, ¡drugi je bil Centrih Milan s 186 podrtimi keglji, tretji Jerovšek Vlado s 183, četrti Ražboršok Danilo s 169 podrtimi (keglji itd:, uši iz elefctfo delavnice. Pri valjarjih je bil najboljši Franc Kavčič . (valjarna II) s 171 podiitimi kaglljii,; 2. Robič Branko s 166, 3. Ignac Križnik s 148 podrtimi keglji itd.. Pri uslužbencih je bil 1. Danilo Sivka r/. 212 podrtimi keglji, Markovič Rajko jih je podrl 199, Pi-pinič Jože;in Gornik Boris po 198. itd. iz mehanične delavnice je bil najboljši Ciril Lubej z 208 podrtimi keglji, sledil mu je Marjan Kavka s 190, temu pa Miran Felicijan s 187 podnf^i ikegljditd. Izmed jeklarjev je bil najboljši Jože Križan s 191 podrtimi keglji, Slavko Jazbinšek jih je podri 171, ing. Dominik Tomažin pa 169 itfccl. Petkovič Pavel z alektroplavža je podrl 150 kegljev. Pri valjarjih (val jarna I);je podil Franc Zorc 206 kegljev, Emil Kranjc 205, Marjan Kolar 190 itd. Iz OTK je Janii Pungeršek podrl 229 kegljev, Jože Sivka 190, Jože Belak 183 itd. . Iz obdelovalniče je Mirko Bobek podri . 208. kegljev, Zdenko Baumgartner 199, Vojko An tie j 174 -kegljev itd. 0 Iiz priprave dela je. bil najboljša Bojan Mackošek, podrl je 104 kegljev, Božidar Ščurek 169, Rado Koreni 160 itd. Ludvik Cmok iz modelne mi-zarne je podrl 174 kegl jev, Štefan Luževič 151, Stane Godicelj 141 in Ludvik ¡Perme 62 kegljev. Ivan Gračner iz.livarne je podri 217 kegljev, Franc Škoberne 191, Franc Grabonžek 187, Stane Goršek 178 kegljev itd. . Ženske — na 50 lučajev: Eva Ludvig 218, Indija Kavka 186, Ljubica Rožman 182 kegljev itd. Pogled Leto teče h kraju in. v navadi je, da se ob takšnih zaključkih pogovarjamo o doseženih rezultatih, o delu, o problemih in še o čem. Tokrat S som se . pogovarjala s tovarišem Bule Vinkam, ki. že' nekaj časa opravlja. predsedniško delo v strelski družini štore. Pogovarjala sva se o njihovih preteklih tekmovanjih, zlasti pa o dobri volji, ki' ¡jo iz njim na čelu prav vsi imajo.. »Brez volje in velike želje .po uspehih naša družina he bi več delovala. Tako ,pa smo prekoračili že 28 iet delovanja. Tisti, ki ne pozna družine si težko prod-stavja s kakšno voljo delamo, kako smo veseli rezultatov — uspehov.« ' ■ Nadaljeval je; »Naš šport ni samo trenutnega značaja. V ljudeh, ki (gojijo strelski šport, raste poleg znanja uporabe orožja tudi borbena zavest, ki naši družbi koristi. Pri treningih si 'ljudje kropijo samodisciplino, zmožnost velike koncentracije, postajajo odlični strelci. Pred leti je naše strelstvo v Rdečem kotičku bilo precej opuščeno. Vendar smo kljub te- Rezultati 50 + 100 lučajev: Danilo Sivika 657 kegljev, Jani Pungeršek 652, Eranc Zorc 648, Ivan Gračner 632, Ciril Lubej 615 podrtih kegljev itd. Po trije najboljši iz posameznih kategorij —' članice: 1. .Eva Ludvik, 2. Lidija Kavka, 3. Ljubica Rožman. Člani: Danilo Sivka, 2. Jani Pungeršek, 3. Franc Zorc. Člani nad 40 lat: 1. Ciril Lubej, 2. Rajiko Mankovič, 3. Emil Kranjc. Neaktivni 'člani: 1. Franfc Škoberne, 2. Ladi Kaluža, 3. Srečko Šoštarič. —0— Na prvenstvu Združenega podjetja ‘Slovenskih .železarn ,v KEGLJANJU za leto 1975, iki je bilo V Celju, v organizaciji »ŽIČNE«, so se naše kegljavke v ženski ekipi 3 X100 ‘lučajev uvrstile na prvo mesto s 1211 podrtimi keglji, druge so bile .kegljavke iz Železarne Ravne s 1.107 podrtimi ke- ; gl.ji in tretje Jeseničanke s 1.042 podrtimi keglji, medtem ko so kegljavlke iz »žične« podrle 990 kegljev, -kogljavke »Plamena« iz Krope pa 653 kegljev. V kegljanju na 100 lučajev 'je med posamežn icami ‘dosegla najboljši uspeh Eva Ludvigova s 439 podrtimi keglji, Dragica Kranjee-va jih je podrla 394, Poinčič Metlika iz Raven 393, Bibičeva iz Žične 381, Ivenčnikova iz železarne 378 kegljev itd. : V moški ekipi 4x200 lučaj ev je zasedla 1. mesto Železarna Ravne, kegljači iz štor pa 3. mesto, prvi so podrli 3.449 kegljev, naši pa 3.316 kegljev. Pri tekmovanju posameznikov na 200 lučajev je zasedel 1. mesto Ivan Mlakar iz Raven z 888 podrtimi keglji, ha .5: mesto ,pa se je uvrstil naš Franc Zorc z 849 podrtimi ¡keglji, medtem ko šo Danilo Sivika, Ivan Gračner in Marjan Kavka žalsedli 10., 12. in 14. mesto. nazaj žavaim delali. Če pomislim, da nas nihče, v našem športu hi finančno podpri, se kvečjemu lahko začudim nad rezultati, iki srno jih kljub vsemu dosegli. Kako naj pošljemo člana ali več članov ha tekmovanje; če ni sredstev, kako naj kupujemo strelivo? Novega orožj a nismo več kot šest let nabavili, vendar skupaj smo pa le ostali. Lansko leto pa se nam ij.e situacija obrnila. Rekli smo, da se nam ¡je le sreča nasmehnila. Sindikalna organizacija železarne nam je odobrila določeno dotacijo. Takoj smo Se še bolj zagrizli v delo, naročili novo orožje in se poleg streliva oborožili še z veliko dobre volje. Poslali smo prijave na .tekmovanja, sami organizirali meddružinska tekmovanja. Uspelo nam je pritegniti tudi naše starejše člane, ki so nas v kritičnem obdobju upravičeno zapustili. Letos ¡smo dobro začeli in še bolje zaključili. Resnično sem zadovoljen z našim deiom. Odlično smo se odrezali na liga tekmovanjih, medobčinskih, republiških tekmovanjih za zlato puščico, na medob-(Nadaljevanje na 12. strani) BESEDA MLADIH Mladinski seminar na Bledu V cilju, da bi mladinci Delovne organizacije! Železarne Štore čimbolj enakopravno sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji in da bi z aktivnim in samoupravnim ter političnim delovanjem skupno z vsemi organiziranimi socialističnimi silami enakopravno prispevali svoj delež v boju za uveljavitev samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji, ¡kar je v Skladu 's temeljnimi načeli »Poslovnika o organiziranju in 'delovanju Zveze socialistične mladine delovne- organizacije železarne Štore, so zastopniki mladih, delovne organizacije železarne Štore sodelovali na tridnevnem seminarju (od 21. do 23. novembra ,1975) na Bledu. Seminar je organiziral Svet ZSMS Slovenskih železarn. Iz Železarne Štore ise je tega seminarja udeležilo 13 mladincev, in sicer: Edo Lorger, Tomo Majer, Miran Debeljak, Milan Levec, Emil Fendre, Brane Vrtovec, Dra-. gam Simovič, Brigita Sajbert, Katja Ivačič, Živamka Pucarevič, Majda Užmah, Majda Kovačič in Zdenka Godicelj. ■Na kratko vas bom seznanil z glavnimi točkami seminarja. Tovariš Srečko Mlinarič je prvi dan govoril o informiranju v delovni organizaciji. Obveščanje in Obveščenost je eden temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Če. hočemo, da se bodo delavci aktivno vključevali v naše samoupravlanije, je za to potrebno resnično, pravočasno in popolno Obveščanje in sicer prej, preden se o kaki stvari odloči, kajti le v tem primeru bodo lahko dali delavci svoje pripombe in dopolnila in se tako dejansko aktivno vključili v delavsko samoupravljanje. In kdo je odgovoren za obveščanje? Obveščanje je del dolžnosti delovne Skupnosti in del samoupravnih 'dolžnosti in pravic vseh samoupravi j alce v. V delovnih organizacijah so nekateri 'subjekti še posebej odgovorni za informiranje. To so samoupravni organi in delegacije .temeljnih organizacij združenega dela, poslovodni izvršilni organi in strokovne službe, Naloge strokovne službe oziroma infoimativrte Službe so: — organizirati najustreznejši način obveščanja; —-'strdkovno posredovali najpomembnejše podatke in informacije; — Skrbeti za sredstva informiranja in podobno. In katera so, sredstva obveščanja? Najpogostejša oblika informiranja je neposredno komuniciranje. To so zbori delovnih ljudi, sestanki samoupravnih organov, kolegijev in drugih organov v temeljni samoupravni skupnosti. Pomemben dejavnik obveščanja predstavljajo pismena sporočila, ki iso dana vsem članom delovne organizacije v roke, ali pa so objavljena . na oglasni deski. Taka sporočila morajo biti krat- ka, jedrnata, napisana iv razumljivem jeziku in privlačili obliki. Predvsem je potrebno, da se v takih sporočilih izogibljemo tujk, seveda, če niso neobhodno potrebne: Tovariš Zdravko Troha je drugi dan seminarja spregovoril o odnosih med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami (ZK, ZSM, sindikata, ZB NOV), njihovem vplivu v delovni organizaciji, o članstvu v teh organizacijah hi o pomenu teh družbenopolitičnih organizacijah. Živahna razprava je nato pokazala, kako še mladi zanimajo o delovanju, družbenopolitičnih organizacij; še posebej pa o delovanju ZSM in ZK. Tovariš Rozman je nato v svojem predavanju orisali planiranje v Temeljnih organizacijah združenega dela. Sredstva, ki so dana industrijskemu podjetju v upravljanj e,,so družbena last. Delovni kolektiv upravlja sredstva v imenu družbe na način, ki je najbolj ustrezajoč in koristen družbeni Skupnosti, in podjetju samemu. Delovni kolektiv naj s sredstvi, ki so mil dana'na razpolago, ustvari čim večjo in čim kvalitetnejšo proizvodnjo izdelkov in naj zadovolji ve jši gospodarski uspeh, to je čim višji dohodek. Pogoj za dosego ;teh ciljev pa je, da delovni kolektiv dobro pozna notranje itehnično-ekonomske dejavnike podjetja in delovanje objektivnih zakonov trga, kot zunanjih ■ dejavnikov poslovanja podjetja. To je pogoj, da bo lahko gospodarski račun podjetja stvaren in da se bodo v njem obdržale Obveznosti ido družbene skupnosti, kakor tudi skrb za proizvodnjo takih izdelkov, ki bodo zadovoljili tržišče in seveda s tem povzročili zanimanje, povpraševanje in vrednost. To pa končno poveča rentabilnost pod-, jetja in daje s tem večjo korist; ne samo družbeni Skupnosti ampak tudi podjetju in vsem članom delovnega kolektiva. Da ibi se pa to uresničilo, je potrebno, da se vsa dela v industrijskem podjetju razvijajo enakomerno in skladno. Zato je potrebno ivsako delo vnaprej predvideti, planirati in ugotoviti-njega obseg in čas. Plani za posamezna dela ali 'Skupine se morajo združiti v organsko celoto, da pridemo tako do Skupnega plana celotnega proizvodnega in poslovnega procesa industrijskega podjetja. Plani gospodarskih organizacij so ekonomski predračuni gospodarskega poslovanja za določeno plansko razdobje (navadno za 1 leto), pokazani po količini in vrednosti. Ti plani sp najboljše sredstvo za upravljanje gospodarskih organizacij, saj si po le-teh delovni kolektivi ustvarjajo vso samostojnost in iniciativo pri svojem poslovanju. Pri sestavljanju planov pa morajo delovni kolektivi paziti, da so v skladu z družbenimi plani zveze, republike in občine, ker so s temi plani dane smernice gospodarskega razvoja celotne družbene skupnosti za določeno plansko razdobje. Z zveznim planom so dane le Osnovne smernice razvoja gospodarstva za celotno državo. V skladu z zveznim planom, upoštevaje specifične iznačillnosti republike, so nakazane v republiškem planu splošne smernice; v nekaterih primerih pa tudi konkretne zadolžitve, predvsem pomembnejšim gospodarskim organizacijam. V okviru in na podlagi smernice republiškega plana je sestavljen družbeni plan občine. Le-ta mora biti docela konkreten in mora dati posameznim gospodarskim organizacijam konkretno določene zadolžitve. Sestavljanje plana obsega v glavnem naslednje faze dela; ' a) predhodno tehnično — ekonomsko analizo, h) Usklajevanje potreb ž možnostmi, c) tehnično sestavljanje plana. Vsaka teh faz ima Svoje specifičnosti in svoj namen. . Predhodna tehnično-ekonom-Ska analiza mora ugotoviti osnove, ki omogočajo, da plan ustreza tehničnim, in ekonomskim pogojem proizvodnje in možnostim rentabilne realizacije. Zaradi tega mora ta analiza obsegati primerjavo dosedanjih rezultatov s predvidenimi rezultati proizvodnje in realizacije. Podatke za to analizo dajejo knjigovodstva, statistična evidenca in tehnična dokumentacija. V tej fazi dela morajo sodelovati tehnični in ekonomski strokov- (Nadaljevanje z 11. strani) ratnih tekmovanjih, sindikalnih prvenstvih. Tekmovali smo z zračno puško in malokalibersko puško. Sami pa smo organizirali tekmovanja v počastitev dneva mladosti, Dneva borca imza 29. november.« Družina ima tudi mlade člane — strelce, ki ise prav itako udeležujejo tekmovanj na državnih prvenstvih, za Dan mladosti in še na drugih. Dela je veliko, povabil na številna tekmovanja tudi. Zato pa bi radi pomladili svoje vrste. Želijo si več sodelovanja mladih 'ljudi. »Mnogi starši mislijo, da je strelski šport za mlade neprimeren. želel hi poudariti, da mi mlade strelce posebej disciplinsko vzgajamo. Čc razmislimo o tem, da. mi na.'Strelišču ne smemo niti glasno govoriti, trdneje stopiti, kajti .vsaka nepravilnost strelce pri streljanju občutno moti. Vsakega mladega člana poučimo o strelskem orožju, o strelivu, ga počasi navajamo na uporabo in pravilno ravnanje z lažjim in težjim orožjem. In tako upam vsem staršem zagotoviti, da so fantje in dekleta, ki pridejo med strelce, pripravljeni za življenje in da nikoli ne razočarajo. Skoraj vsi člani družine imajo poleg ■ treningov še posebne zadolžitve. Tajniška, blagajniška in druga dela že od vsega začetka, to je več kot 28 let, neutrudljivo opravlja ŠTEFANČIČ PAVLE. Sprejema in ureja dokumentacijo. Pripravlja programe o tekmovanjih. Tovariš Pavle ima veliko zaslug,- da se j e , družina po tolikih težkih letih še vedno obdržala in ostala homogena. Za svoje njaki, kajti brez sodelovanja teh bi bilo težko oceniti možriost pro-izvodmjein potrebe trga. Pri tem delu se mora izkazati, gospodarska, računska, tehnična in organizacijska sposobnost delavskega sveta podjetja. Na podlagi take analize lahko podjetje izdela plan, ki ima tele sestavne dele: 1. plan količinske proizvodnje, 2. plan delovne isdile — delovne storilnosti, 3. finančni plan ali plan razdelitve družbenega bruto produkta, 4. plan izvoza, 5. plan investicij. In še na kratko o delegatskem sistemu v združenem delu (tretji dan seminarja). Tovariš Golav-šek je obrazložil, kako se je potrebno? v vsaki temeljni samoupravni skupnosti lotiti priprav za oblikovanje delegacij, kdo naj bo delegat, njegova naloga, delegatski mandat... Uresničevanje delavčeve osnovne pravice in izpolnjevanje njegove osnovne dolžnosti, da namreč neposredno, enakopravno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, da neposredno ureja Skupna, družbena vprašanja, je osnovno vodilo, na katerem ¡sloni delegatski 'Sistem in je hkrati osnovna naloga, ki naj jo ta ¡sistem in delegatska razmerja pomagajo uresničevati. Jože žlaus kvalitetno delo ne prejema nikakršnega honorarja, vse njegovo delo ije amatersko. Edino plačilo in veselje mu ije, kadar strelci dosežejo lepe rezultate, da so dobili priznanja itd. Z vse nami je 'tudi on vesel, da delo teče v redu, da se razumejo in da je dovolj sredstev za nabavo orožja in streliva. »Ne moremo si zamisliti strelstva brez Pavleta — on je tako kot oče strelcev v Štorah. Njegov dolgoletni trud in volja, ljubezen do strelstva se ne da poplačati in vsi v družini smo mu neizmerno hvaležni.« Z razvojem vseh športov, se tu-di strelstvo vsak dan bolj razvija. Dober strelec, ne moreš postati čez noč. Dokler pa ne poznaš vsega orožja in vse .tehnike pa še zlasti ne. Streljanje se vrši v različnih kategorijah. Najpomembnejše merilo pa je vrsta orožja: zračna puška precizna in ? klasična, malokalibrska precizna in klasiorja, vojaška puška in pa pištole: klasična, vojaška, malo-kaliberška in druge. »Naši strelci tako pionirji, mladinci in starejši člani vadijo dvakrat tedensko na streliščih v Štorah. Na vsakem treningu sta prisotna dva vaditelja, to sta DEČMAN VILI in KOČEVAR IVAN. Oba sta dosegla že vrsto lepih rezultatov in se tako izurila, da 'lahko ¡Svoje znanje posredujeta ostalim članom. Visi se razveselimo doseženih rezultatov prav posebno' pa še trenerja, saj dobro delo zavisi od dobrega učitelja.« b. n. Pogled nazaj Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) 6. Odbor prošnji BAUMKIRH-NER Janeza za brezplačno dodelitev. betonskega železa ni ugodil, ker za letošnje leto ni več na razpolago sredstev iz sklada skupne porabe. 7. GODICELJ Francu iz TOZD ViT odbor ni odobril dodatnega kredita za individualno gradnjo iz razloga, ker je že izkoristil celoten znesek, do katerega je upravičen in ni nujen socialni problem. 8. Obravnavo prošnje tovariša GORJUP Milana za dodelitev gradbene parcele št. 1423 v izme- ri 430 m2 na Lipi je odbor preložil na naslednjo sejo in zahteva od vodstva TOZD GKSG dodatno obrazložitev, ali je bil objavljen razpis za dodelitev proste parcele in število interesentov, ki' iso se prijavili. 9. Odbor je bil seznanjen*, da je dovozno cesto do domov prebivalcev Tratne dolžna urediti Vodna skupnost Celje in je zato zadolži sekretarja naše DO, da jim v tem smislu odgovori. 10. Odbor je sklenil, da prošnji ŠčETININ Petra za povrnitev selitvenih stroškov ne ugodi. Odgovor prosilcu posreduje sekretar, tovariš Žmahar. ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD 23. seja, 2. decembra 1975 1. Odbor je potrdil sklepe 22. seje.; 2. Potrdil je predlog obračuna stimulativnih dodatkov za september 1975 (izplačilo 15. 12.) in sprejel naslednje dopolnitve: — Na elektroplavžu so imeli v septembru zastoje zaradi mehanske Okvare. Zaradi te okvare so izgubili 200 ton proizvodnje. Strokovni team predlaga, da ise operativni plan za september pri obračunu stimulativnih dodatkov zniža za 200 ton. — V jeklarni I se zaradi ugodnih pogojev obratovanja operativni plan ¡Mirane proizvodnje za obračun stimulativnih dodatkov poveča za 162 ton'. — V valjarni II ise zaradi ugodnejšega asortimana operativni plan količine proizvodnje za obračun stimulativnih dodatkov poveča za 217 (ton. — Obdelovalinica valjev ni dosegla planirane količine proizvodnje zaradi pomanjkanja naročil (operativni plan 180, doseženo 144 ton). Strokovni team predlaga, da se za ta mesec kriterij količina proizvodnje ne upošteva. 3. Sprejel je predlagane osnove' in metila za ugotavljanje in leditev OD v letu 1976, in sicer: KANADA. Vlada pripravlja gradnjo integralne . železarne v vrednosti 462 milijonov, poleg tega pa še naprave za izdelavo železove gobe v vrednosti 350 milijonov dolarjev. JAPONSKA. Podjetje Toshiba je , pričelo izdelovati nove vrste leguro, imenovano »Silent Alloy«, kar pomeni tiha legura. Zlitina ima namreč to lastnost, da amortizira vibracije, ki povzročajo ropot in je zato posebno primerna za izdelavo takih delov strojev in naprav v primerih, ko je zaščita okolja pred ropotom posebno pomembna. Princip dušenja vibracije sloni na elektromagnetskih osnovah litine. Lahko' se predeluje po. Vseh običajnih postopkih, t. j. z valjanjem in kovanjem v pločevino, okrogle palice in profile Različnih oblik. — kriterije za ocenijevauje izvršitve planskih zadolžitev, ki. so naslednji: _ a) realizacija (¡primerja se dejanska realizacija s planirano). Pori vseh TOZD ise upošteva njihova realizacija, pri OSS pa realizacija. podjetja. b) Finančni rezultat z amortizacijo (primerja se dejansko bruto akumulacija s ¡planirano). Pri vseh TOZD se upošteva njihova bruto akumulacija, pri OSS pa bruto akumulacija podjetja. c) Število zaposlenih (primerja se dejansko število, zaposlenih s planiranim). Dejansko število zaposlenih se poveča za število delavcev iz nadur in akordnih presežkov, ki presegajo 15 % povprečja TOZD. Povprečje se računa na akordne ure. — Sprejel je novo vrednost točke za izračun obračunskih postavk, in ¡sicer se vrednost točke poveča od 7,75 na 9,50 din neto oziroma za 22,6 %. — Sprejel je predlagani faktor za valorizacijo dodatka za neprekinjeno zaposlitev. Ti dodatki se povečajo za 25%. 4. Odobril je povrnitev pogrebnih stroškov za Daniela GROBELŠKA v ismislu določil sindikalne liste 1975. Z. R. Nemčija. V tovarni orodnih strojev Waldrich, Siegan so uporabili nov način obdelave valjev za neko 'špansko valjamo. Valje. S trdoto 90 Shore-ja f so najprej grobo ¡brus® z učinkom -205 kg odpadnega materiala na uro, nato pa stružili s keramičnimi noži' na numerično krmiljenem stroju moči 145 KW. Površina je bila tako, gladka, da je ni bilo potrebno več naknadno brusiti. V IBM laboratorijih so slučajno odkrili, 'da volfram izvrstno absorbira svetlobo in oddaja le malo infrardečih žarkov. Zato zadrži večino sončne energije, kač mu ¡daje velik tehnični pomen. Z mikroskopskimi raziskavami so ugotovili, da je iskati razloge za to lastnost volframa v posebni razporeditvi denitritske strukture. TRINIDAD. Nizozemska firma Estel je izdelala projekt, za direktno redukcijo z letno zmogljivostjo 1 milijon ton. Elektrojek-larno gradijo Japonci. IN MEMORIAM ———Bag—HHM— Zopet je cesta terjala dvoje dragocenih življenj, v prometni nesreči ismo izgubili dva marljiva sodelavca. V Vrbnem pni Šentjurju ¡se je 18. novembra 1975 s svojim avtom smrtno ponesrečil naš dolgoletni sodelavec JOŽE LAVBIČ oče treh mladoirtenih otrok, doma v Svetelki (Dramljah) pri Šentjurju. Jože ¡se je v naši industrijski šoli izučil ¡za livarja ih se zaposlil v naiši livarni. Z marljivostjo in razumnim delom se je kmalu uvrstil med ¡zgledne delavce. Od livarj a-oblifcovalca j e napredoval v livarja-specialista, pozneje je postal kontrolor. Toda želja ža napredovanjem in izpopolnjevanjem ga je privedla med tiste naše strokovne. ¡sodelavce, ki so se vpisali iv dveletno delovodsko šolo in jo tudi uspešno dokonča- li. Najdemo ga med delovodji pri naši THpeči (elektrojplavž), pa med delovodji na aglomeraciji.. Dober tovariš, zanesljiv -strokovni sodelavec, ki je imel visoko razvit čut dolžnosti in odgovornosti, tak je bil naš Jože Lavbič. V Dramljah in daleč naokoli so ga poznali tudi kot oskrbnika lovske koče na Uršlji pri Dramljah. Družaben, prizadeven, ¡spoštovan občan, dober soprog in družinski oče. Kdo bi vedel, koliko načrtov je še gojil in kako bi še lahko napredoval, se uveljavil, ¡da nii posegla vmes ¡kruta smrt. Našega Jožeta, ki je rasel med nami, se razvijal, izpopolnjeval, ki je veliko;,obetal, našega drago- RAZPIS Sektor za novogradnje — operativni oddelek razpisuje prodajo osebnega avtobomila AUSTIN maxi 1750 — leto izdelave 1971, — moč motorja 82 KS, — nevozen, za ceno 7.000 din in davek. Ponudbe sprejema sektor za novogradnje — operativni oddelek do 31. 1. 1976. Ogled avtomobila je možen vsak dan med 6. in 14. uro. cenega sodelavca ni več. Ostal pa bo med nami kot vzor, kako. je treba delati, kako prispevati k razvoju ¡delovne organizacije ink delovnim uspehom. Za njim je ostaia globoka vrzel. Zadnji dan v novembru smo v prometni nesreči pri železniški postaji v Štorah izgubili drugega sodelavca. Pod ¡kolesi osebnega avtomobila je izdihnil DANIEL GROBELŠEK dežurni ¡ključavničar v valjarni, doma iz_ šonpvaga ‘pri Kozjem. Zapustil je ženo in pat nepreskrbljenih otrok, najmlajši ima komaj tri mesece. Grobelšek je opravil izpit za varilca, kot prizadeven ¡delavec pa se je znašel tudi pri drugih delih," kar Ikaže, da ¡je spadal med delavce, ki ¡so bistri in iznajdljivi, predvsem pa 'zanesljivi. Zato je tudi' napredoval in imel pred seboj še lepo prihodnost. Kot Skrben soprog in družinski oče je imel vedno polno glavo skrbi in ta Okolnost je botrovala nepredvideni nesreči, ¡ki nam je vzela sodelavca, zelo cenjenega in veliko obetajočega. Zopet ¡smo ner mi obstali pred nerešljivo uganko, zakaj poseže smrt tudi tja, kjer ije ¡to najbolj tragično, zakaj nam pobere dragocenega človeka, skrbnika ¡in varuha družine, prijatelja v družbi, spoštovanega sodelavca. Zakaj je tisto najdragocenejše, kar imamo — življenje — izpostavljeno večni nevarnosti? . Ob izgubi dveh ¡dragocenih življenj, ki ¡sta še veliko obetali in bili prepotrebni družinama in delovni organizaciji, nas vedno znova vznemirja tista negotovost, tisti nerešljivi zakaj? Oba naša sodelavca sta umila v najlepših letih, v ¡starosti 38 lat. Jože Lavbič je delal med nami 17 let, Danijel Grobelšek pa tri leta. Med nami bosta ohranjena v najlepšem spominu. Obema " družinama izrekamo iskreno sožalje. R. U. TDF 75 - TDF 75 - TDF 75 - TDF 75 - TDF 75 TDF 75 — TDF 75 - TDF 75 - TDF 75 - TDF 75 USPELA PREMIERA KULTOM DOM NABITO POLN V četrtek, 11. decembra je bila dvorana Kulturnega idoma nabito polna- V dkrviru Tedna domačega filma smo videli premiero domačega filma »Hitler iz naše štore pa je prevzela pokroviteljstvo nad to premiero. »Gre nam iza oživljanje filmske dejavnosti v naših delavskih Štorah, zato v TDF, ¡ki rje osrednja Po izmenjavi mnenj še posnetek za spomin ulice«, Žal se ekipa filmskih ustvarjalcev tega filma ni mogla udeležiti, pač pa so se nam pred premiero ■ ■ ‘•predstavili snemalca Veka Kokalj in Jure Brišnik,-skladatelj France Lampret in i-gralec Bert Sotle!. Še posebej prijetno je bilo srečanje z Veko Kokalj, M je sodelovala, pri snemanju Jaratkega filma- »Feljton o železarni Štore« in je Ob tej, priloži nosti obudila ■ spomine na tiste čase. Prav talko je bil med 'gosti tudi Drago Medved, novinar »Novega tednika« in »Radia Celje«, ki je organizator TDF, železarna slovenska, filmska in kulturno-po-iitična manifestacija, iščemo navdiha za poživitev kulturne dejavnosti nasploh«,’je Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. RAZPIS Šolski' kovinarski in metalurški center Štore, oddelek za izobraževanje odraslih razpisuje ZAČETNI VARILNI TEČAJ iz obločnega in plamenskega varjenja ter varjenja v zaščitni atmosferi CO2. Vsak tečaj obsega 80 ur praktičnega dela in 40 ur teoretičnih znanj. Tečaji bodo v sodobno urejeni varilni delavnici v prostorih ŠKIMČ v Štorah pod strokovnim vodstvom inštruktorjev v. popoldanskem času (najmanj 3-krat tedensko). Tečaj traja približno 2 meseca. Na zaključku opravljajo kandidati preizkus znanja iz teoretičnih in praktičnih znanj ter prejmejo potrdilo o opravljenem tečaju. Cena_ tečaja je 3.600 din. Pričetek bo predvidoma v prvi polovici; januarja. Točen datum bo pismeno sporočen prijavljenim kandidatom. Prijave sprejema vodstvo ŠKIMC vključno do 5. januarja 1976. V prijavi naj bo naveden priimek in ime, delovna organizacija, delovno mesto ter naslov stalnega bivališča.