„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. ^kaja rsak drugi ietrtok. Naročniki „Slor. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številko Y°ljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravniitvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (pstit), če se enkrat natisne, po 15 k, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Slovenski mladini! Kadar se začne v pomladi cela narava ^ivljati, drevje cvesti, travniki zeleneti, ž‘tna polja kliti, razveseli se vsako člo-^ško srcel Nam ugaja živahnost, gibčnost, Oljenje, sovražimo pa lenobo, nedelavnost, Zaspanost. .. L radostjo se je polnilo naše rodo-‘lubno srce, ko smo opazovali, kako se je J! zadnjem času tudi naša mladina vzbuja iz dolgotrajnega spanja ter se poprijela “ela. Mi gremo naprej, klicali smo z gladim rojem ter se brez strahu ozirali v “°dočnost slovenskega naroda. Vedeli smo, ^ sedaj med nami zopet raste narodna zavest. Kjerkoli nastopajo naši vzbujeni slo-Venski mladeniči, tamkaj se glasi iz mladih tfrl lepa slovenska pesem, iz njihovih dvorov veje narodna samozavest. In po Jelicah naših mladeniških družb in bral-5|h društev prenašajo mladeniči svoje ?avdušenje tudi v srca drugih. Blagodejno 'e njihovo delovanje. A slepi bi morali biti, ako bi rekli ^'»deničem, dovolj ste storili s tem, kar Se je dosedaj storilo od vaše strani. Mi 8,ho prijatelji mladeničev, in prijatelji go-v°i‘ijo med seboj odkritosrčno in brez ginkov. Kar so mladeniči dosedaj storili, lo je še le začetek njihovega delovanja. Položili so si temelj, na katerem hočejo staviti poslopje svoje bodočnosti, a poslopja še niso začeli zidati. In sedaj je čas, da začnejo tudi tukaj prve korake. Mladeniči morajo skrbeti za svojo nadaljno izobrazbo. Ko bo minolo poletje in se v jeseni dogotovilo vsako večje gospodarsko delo, takrat naj minejo ludi šumne veselice, hrupne predstave, živahna zborovanja in naj se začne učenje. Mladeniči naj se zbirajo mirno v svojih društvenih sobicah ter bavijo z učenjem. Saj je toliko predmetov, s katerimi bi morali biti mladeniči dobro znani, predno se postavijo v gospodarstvu popolnoma na svoje noge. Naj omenimo le nekatere reči, katerih bi mladeniči ne smeli prezreti. Vsi skoraj bodo postali enkrat volivci v občini. Učite se torej občinskega reda, V’peh zakonov, ki se tičejo občinskih stvari. S tem znanjem boste pozneje mnogo veljali. Ne boste odvisni več popolnoma od kakega občinskega pisarja, ampak sami boste lahko razsodili v prepomih rečeh. Znati je treba tudi davčnih predpisov. Kmet sedaj slepo plačuje naložene davke, ne ve si pomagati, ne ve se pritožiti, ako mu tudi kaj ne ugaja. Glavne točke naše ustave moral bi vedeti vsak državljan. Kako se voli v okrajne zastope, v deželni zbor, državni zbor, to so predmeti, o katerih se govori dandanes vsaki trenotek. Da ne bodo kmetje pri posojilnicah, gospodarskih zadrugah, pri konzumih popolnoma odvisni od gospodov ali svojih nastavljenih uslužbencev, treba jim je znati vsaj glavne reči o knjigovodstvu. Pa tudi manj strokovno znanje naj si pridobijo naši mladeniči. Ali ne miče vsakega slovenskega kmečkega sina znati o zgodovini svojih pradedov v davni prostosti? Kako so oni ljubili rojstno zemljo, kako se borili za njo, darovali za njo svoje premoženje in življenje! Potrebno je tudi, da dandanes pozna slovenski mladenič najboljše slovenske pripovedovalce in pesnike. Vse resno delo pa naj oživlja, ako le mogoče slovenska pesem. Kadar Vam bo pri učenju padal pogum, izginjala vztrajnost, potem Vam naj na novo vlije navdušenja v srca naša prekrasna slovenska pesem. Mladeniči pa tega načrta, ki smo ga sedaj opisali, ne bodo mogli povsod sami izpeljati. Zato se obračamo do prijateljev mladine ter jih prosimo, naj so jim v podporo in pomoč. Stopite k našim mladeničem ter se posvetujte ž njimi, kako bi se v vašem kraju najložje in najprimernejše izpeljal naš načrt. Ne bodite jim prijatelji samo Strahovita nesreča. Dan za dnevom nam naznanjajo čas-Jf'ki večje in manjše nesreče; a stoletja hi slišal človeški rod o tako velikanski, ^rašni nesreči, kakor se je zgodila zadnji jj®tek dne 8. maja zjutraj na otoku Martinik. j^hadoma je izbruhnil v bližini mesta Sen , *er ognjenik (vulkan) Mon Pele ter po-^Pal s pepelom in kamenjem okoli ,1 j™*(K)0 ljudi. Le nekoliko nad 30 jih je ?81.0 gotovi smrti. Otok Martinik se na-blizu Amerike in je pod francosko b'astjo. \ 8- majem so na otoku Martinik I te e^rat Potres) a se n's0 zmenili za Pa *Vari*ne sunke. Na bluvanje ognjenika . 8o ,Te celo nihče mislil ni, ker se je občno I bik' °’ 80 °8nien*ki ugasnili. Zrelo ognje- 1 ter^Vo 86 >e smatralo že 50 let kot ugaslo x vod k*'0 V Sir'n' metrov napolnjeno 1 8ilnZiutrai.dne maja se je začel naenkrat / * ° tresti ves otok. V tem se je odprlo ^ »e ip °^ni®nika Mon Pele, zavrela voda to/p i/8?*'!11 P° mestu Sen Pier in na 1 Puhnilo iz ognjenika najprej ogromno zemlje. Nato je bruhnil iz ognjenika še velikanski ognjeni steber, na mesto je letela žareča lava, kamenje, pepel......... mesto je bilo v hipu zakrito z ognjem. To deževanje je trajalo blizu četrt ure. .. In v mestu ni bilo več živega človeka. Kar jih ni pobilo kamenje, zažgal je ogenj, največ pa jih je zadušil plin. V četrt uri, torej v velikanski naglosti, se je izvršila nesreča. Mnogo mrličev, katerih trupla leže po ulicah in obrežjih, je le na polu oblečenih, kar dokazuje, da jih je nesreča dohitela še v postelji, predno so zjutraj vstali ter da so potem na pol nagi zbežali proti morju, v katerem so utonili, druge je pa že roa ulici umoril ognjeni dež in plin. Mnogo prebivalstva .pa je zgorelo v stanovanjih. Vse mesto je sedaj le žalostno pogorišče; mrtva trupla, ki leže po vsem mestu, pa so začeli zažigati, da se zrak ne okuži. V celem mestu ni najti več vode. Nekateri deli mesta so popolnoma izginili. Hiše so razdejane. Le kleti nnjvieče banke na otoku so še bile ohranjene jn v njih 2 milijona frankov. Mesto San Pier leži na zahodnem obrežju otoka Martinik ob morskem zalivu ter je bilo važno morsko pristanišče. Na dan nesreče je bilo 18 ladij v pristanišču, katere so vse bile uničene z ognjem in kamenjem ognjenikovim. Le oddaljene ladije so se rešile. Otoku se je bližala isti dan tudi ladija «Roddam», ki pa je zapazila nesrečo ter zbežala. Vendar se je dvanajst mož te ladije ponesrečilo, dva mornarja sta od strahu zblaznela ter skočila v morje. Kapitan pripoveduje, da je bila naenkrat popolnoma tema. Potem pa je začelo bobneti, svitati se, ogenj je švigal po zraku, strašno gromenje se je razlegalo, vse se je zibalo in treslo, bilo je, kakor da bi se odprl sam pekel. Angleški parobrod «Esk» se je peljal pet milj daleč mimo otoka Martinik, ko ga je obsul pravi dež samega pepela. Kapitan je odposlal čoln proti otoku, a mornarji so videli same plamene in se niso upali iti do kopnega. Nekateri parniki so se skušali po nesreči bližati otoku, toda videli so le goro pepela, kjer je prej stalo glavno mesto, in iz pepela vzdigal se je dim in plamen. Na v veselih urah, ampak tudi v resnih urah učenja in delovanja. Mladeniči! Šele tedaj, ako se v naših vrstah začne tudi resno učenje in pripravljanje za bodočnost, bo dobilo vse mladeniško gibanje globok in važen pomen. Sovražniki bodo trepetali pred Vami, a Vaši slovenski očetje Vas bodo blagoslavljali ! Kako se rešuje kmet? Vsakdo uvidi dandanes, da se kmetu slabo godi in da je treba zahtevati, da se Vlade ozirajo na kmečki stan. V našem listu se nikdar ni to opustilo in mi smo vedno glasno pripoznavali, kako mu je treba pomoči. Pa ne samo drugim smo priporočali kmeta in njegove težave, ampak mi smo tudi kmetu samemu večkrat že povedali, kako si naj tudi sam skuša, izboljšati svoje žalostno stanje. Prišli pa so nad slovenskega kmeta tudi prijatelji v ovčji obleki ter mu obetali, da ga oni hočejo rešiti. Njihovo glasilo je »Štajerc«. Kako pa hočejo ti prijatelji rešiti kmečki stan? Le poglejmo v njihov list! S hujskanjem in psovanjem! Grdijo in črnijo takozvani klerikalizem, pod katero besedo razumejo vero in cerkev. Človek potrebuje na vseh svojih potih božje pomoči in božjega blagoslova, ti »prijatelji« pa ga hočejo odtrgati od Boga. Hujskajo proti različnim osebam in stanovom, ter hočejo, da se bojuje stan proti stanu. V takem boju bi potem nemškutarji in liberalci najlažje ribarili za svoj — žep. V zadnji številki govori ptujski list o bin-koštih ter sladko pripoveduje, kako je najboljši in najdragocenejši zaklad naše duše — mir. Na isti strani pod črto pa napada in smeši in blati ta hinavec nič manj nego — 14 slovenskih oseb. In v raznih stvareh se napada slovenski duhovniški stan v obče, se napada sv. misijon pri Mali nedelji, se blati duhovnik v Sv. Petru pri Velikovcu, župnik v Rajhenburgu, župnik v Črešnjevcih in rodoljubi v Sv. Barbari v Halozah. Prijatelji, ali se tako rešuje kmečki stan, da se hujska proti katoliški veri, proti slovenski duhovščini, proti našim obrežju so ležali križem mrtveci, ki so se menda bili hoteli rešiti na ladje. 18 ladij je popolnoma uničenih, 20 ladij se je rešilo, ki niso bile popolnoma v obližju mesta. Tudi okolica je uničena, za to pa je število ponesrečenih tako veliko, namreč 40.000. Mesto Sen Pier samo šteje le 25 do 30.000 prebivalcev. Ogenj, ki ga je metal ognjenik, segal je štiri angleške milje daleč naokoli ter vse požgal in umoril. Med ljudmi, ki so v okolici zbežali pred ognjem, vlada silna lakota. Osebe, ki so se rešile, so večinoma težko ranjene. Parnik «Roddam» je bil na dan nesreče zelo blizu otoka in rešil se je le radi tega, ker je bil ravno v polnem paru. Rešenih je okoli 30 oseb. Gotovo so te osebe, ki so se rešile, iz okolice, ne pa iz mesta. V čakalnicah francoskega ministra za naselbine v Parizu se dogajajo srce pretresujoči prizori. Ljudje, ki so imeli svojce v Sen Pieru, pridejo vprašat za njih usodo. A nihče jim ne more odgovoriti na njih uprašanja. Ampak vero-jetno je, da jih ni več med živimi... Raz rodoljubom ? Ali se bodo vsled tega hujskanja znižali kmetu davki, ali bodo vsled tega hujskanja se naredile boljše postave za kmeta? O nikdar ne! Zakaj pa vendar pravijo ti »kmečki prijatelji«, da hočejo rešiti kmečki stan? Ker hočejo preslepiti kmeta. Oni si mislijo, ako se bodo slovenski stanovi med seboj grizli in jedli, potem ne bodo imeli časa misliti na nemškutarskega trgovca in gostilničarja. Slovenci se bodo med seboj mesarili, mi nemškutarji pa se bodemo smejali. Za to pa slovenski kmetje, pozor pred nemškutarji in njihovimi listi! Politični razgled. Princ Windišgrec s svojo soprogo bivšo nadvojvpdinjo Elizabeto se je vrnil s svojega ženitovanjskega potovanja ter se naselil v Pragi, kjer bo še nadalje služil pri vojaštvu. Princ Vindišgrec je nadporočnik pri dragoncih. Poslanec Robič je v državnem zboru govoril o kmečkih željah. Rekel je, da noben stan ni sedaj od vlade tako zapuščen kakor kmetski stan, zato se temu stanu tudi tako slabo godi. Kmet propada, izginja, posestva njegova kupujejo kapitalisti. Za druge stanove se dajajo milijoni in milijoni državne podpore, da si opomorejo, kmetu pa se daje skopo kakor pastorkom. Domači pridelki se ne morejo 'prodati, ker odpira naša vlada vrata pridelkom tujih držav. Živinoreji preti iz Švice in Nemčije velika nevarnost, a naša vlada se še ne gane. Carina na italijanska vina se mora povišati, da dobijo naša vina zopet večjo ceno. Govor našega kmečkega poslanca bo gotovo naredil na volilce dober utis, ker je poslanec tako gorko in odločno govoril. Na Francoskem imeli so državnozborske volitve. Zmagala je sicer to pot cerkvi sovražna vlada, a njena zmaga ni kdo ve kaj vredna, ker ima le malo večino za seboj. Precej močno se je povzdignila krščanska stranka, katero Leon XIII. toplo priporoča. Te volitve so stale vlado neizmerno denarja. Vse uradnike so spravili po koncu, da so agitirali za vladne kandidate, drugače bi bili ob službo. Ker so vsa vladna poslopja v Parizu vejejo črne zastave v znak žalosti. Francoska vlada skrbi, da dobijo prebivalci otoka vso potrebno podporo. Nek vladni uradnik se je odpeljal proti Marti-niku s 500.000 franki, namenjenimi v pomoč. Tudi na drugih bližnjih otokih so začeli bruhati ognjeniki ogenj. Na otoku Domingo delajo ognjeniki istotako strahovito. Na otoku St. Vincent je izbruhnil ognjenik Sufrier ter neprestano bljuje. Izbruh je spremljal grozen grom, strele so švigale, toča goreče lave je naredila neizmerno škode. Mnogo oseb je tukaj mrtvih. Na otoku Barbados so se čuli dne 10. maja popoludne ob 3. uri mogočni streli od otoka St. Vincent. Vojna ladija «Indelatigale» je odplula proti otoku St. Vincent na pomoč. St. Vincent je oddaljen od Barbadosa več sto morskih milj, parniki vozijo okoli 12 ur. Prebivalcev ima otok 44.000, glavno mesto se imenuje Kingstow. Delovanje ognjenikov na teh otokih še ni minolo. Nekateri menijo, da preti katoliški duhovniki po svoji dolžnosti opO'; minjali vernike, naj ne volijo Ijudij ver* nasprotujočih, je sedaj minister notranF zadev odredil preiskavo zoper nje. A duhovniki niti pol toliko niso agitirali, kak°r protestantski pastorji in judovski rabin'' za katere se pa vlada nič ne briga in F nič ne preganja. Taka je svoboda, enakost in bratstvo v svobodni ljudovladi francoski; samo laž in neresnica in hudobija je svobodna! Špansko kraljestvo je vladala do-sedaj kraljeva mati, ker je bil sin AlloF XIII. še mladoleten. Sedaj pa je post«1 polnoleten in prevzel sam kraljevo žezlf A govori se, da še bo ga nadalje p°d' pirala pri vladanju skrbna mati. Mlad1 kralj je telesno precej slaboten, duševn0 pa zelo nadarjen. Z vso dušo pa je navdušen za vojaški stan. Da bi le to navdušeni® ne prišlo španjskemu ljudstvu predrag0 Špreobrnjenje srbske kraljice N# talije h katoliški veri je vzbudilo velik® pozornost. Kraljica je že v pravoslavi1 bila velika častilka Matere božje. Zlasd rada je čitala knjige, ki so govorile o Mater' božji. Obiskala je tudi Lurd, kjer so 1° globoko ganili tam vršeči se čudeži. Naročila si je list, ki poroča o lurških čudežih in katerega urejujejo zdravniki. Vedno bo1) je spoznavala resničnost katoliške cerkv® in storila je odločilen korak pri slavn®1^ papežu Levu XIII. sprejeta je bila s kraljevimi častmi. Nekateri »gotovi« listi kričali, da se kraljica Natalija misli možib; toda novejše vesti to vest zanikujejo. N®I bi odločen korak prepričane in mnolr skušene kraljice rodil med njenimi še nepokvarjenimi brez lastne krivde v zna0/: tavajočimi Rusi in njenimi podložniki Sr*’ mnogo posnemovalcev. . Vojska v Jttžni Afriki Vedno pesem! Iz Londona zagotovo zatrjujejo, ® se sklene mir, ter da se Buri odpove® samostojnosti, iz burskih krogov iz Brus®1! prihajajo vesti, ki onim naravnost 0 sprotujejo ter trde, da se mirovna pogaja®* prav gotovo ne posrečijo, ker Angleži 0 do vole Burom v Južni Afriki brzojav zveze z burskim predsednikom Kriigeri6^, Vsekakor da se mir ne sklene brez Nr gerjevega potrjenja. otokom velika nevarnost, da se naza® tak®; pogreznejo v morju. Otok Martinik je največji med zvanimi malimi otoki Antili med iu?pO in severno' Ameriko in ima blizu 9^0 ® prebivalcev. Po sredini otoka se ra#.^ stira visoko skalnato gorovje, iz kat#*,) se dviguje več ognjenikov, mej temij% Pelč, čegar žrelo je napolnjevalo jezero. Šest gorskih vrhov obkro^ ognjenikovo žrelo. Podnebje na tern ‘jj je za Evropejca ni ugodno, vročina 0 , velika in je vse precej vlažno. N'u 'j, mrzlica je ondi navaden gost. Zeniip *) izredno rodovitna, v gosto ..z*raSCnfij' gozdih se nahaja najdragoceneji les, višji vrhovi gora so pa neabraščeni- . 0 Martiniku se nahaja strupena kača, ki^ leto zahteva mnogo človeških žrtev. P^ valstvo sestoji večinoma iz zamorce mulatov, ki se od 1. 1847. peča s j, izključno s pridelovanjem sladkorja. ? je v letu 1493 odkril Krištof Koluflj^ ga ni sprejel v špansko posest ; šele • ^0, so se ondi naselili francoski izseljen • .j, zneje je prišel otok v angleško po« ^ j, šele po pariškem miru, leta 1814., * Gospodarske stvari. Pozor vinogradnikom I Vinogradske opozarjamo, naj letos prav pridno *vepljajo v vinogradih. Letošnja zima bila I® jako mila in se je zaradi tega bati, da ?e bode trtna plesnoba v veliki meri po-*jazala. Seveda bi že moralo biti žvepljanje binkošti izvršeno. Torej priporočujemo nuinost vsem, kateri še niso žvepljali. . Kako se naj divje amerikanske *pte na cepitev pripravljajo. Na večih *Pajih sem opazoval, da vinogradniki malo pa sploh nič ne gledajo na to, kako {•J11 trta raste do cepljenja na zeleno, ^rsikje sem opazoval, kako da trto pripravljajo na cepitev. Marsikateri vinogradnik misli, ako trto zmladoletja obreže 1,1 okopa, da zadostuje. Pa to ni zadosti, amPak trto mora prav pridno in skrbno pHti in pripravljati na zeleno cepitev s letn, da vse nepotrebne poganke odstrani, jih je včasi vse polno, in pusti samo 0ne, katere mislimo imeti za cepitev. To s° one dve ali tri mladike, ki naravnost j^stejo in so ravne in sposobne za cepitev. to še ni dosti, ampak se še morajo ^listki prav pridno prikrajševati, pa le tako, da se mladica ne rani. Kdor na ta ^ačin pripravlja trto na cepitev, ta pralno ravna in ima lepo trto. Kdor pa Nasprotno ravna, sam sebe goljufa, kar p že mnogokratne poskušnje pokazale. Mhbi vinogradnik, ako hočeš imeti zgodaj *rs pripravljen za cepljenje, goji in pri-Ptavljaj ga na to. Posebno zdaj ravno je Ptimeren čas za to, da ga gojiš in prijavljaš na cepitev. Prav pridno in skrbno ^gledaj vsaki trs, ali je pravilno za rast opravljen ali ne. Ako ni, stori to in v®trgaj vse nepotrebne mladike in zalistke •? po tako uravnanem delovanju bodeš j. ®1 v nekaj dneh prav lepe in pripravke mladike za cepitev. A oni, katerim :1 mar za obiranje, bodo pa imeli slabe Silave mladike, in še pri teh podlistki j žii, kakor pa prave mladike, kar sem pri marsikaterih opazil, in tako po JJalučbi naletel o času cepitve na celo 'Ohovje, da še ni bilo mogoče se skozi pariti. Ni čudno potem, ako se po takem ^Pripravljenem cepljenju večinoma vse psUši. Potem pa je ubogi cepljar vsega kriv. Pa ni res tako* ampak le ne-"avilni vinogradnik sam, ki ni imel mla- dice pripravljene za cepitev. Vsak vinogradnik bode urno tekel v vinograd, da pripravi prav mladice za cepljenje, ako še ni. Pa upam, da vsi skrbni viničarji so že to napravili. Vsem vinogradnikom kličem: ne zamudite tega zlatega časa, ako ga zamudite, leto zgubite. Kako naj dostojno se in vljudno obnašamo ? Ljubi snažnost. Kdor se hoče prištevati med olikance, mora bit snažen. Snaga človeka vsakemu priporoča, se nam dopada ter veliko pripornega k zdravju. Zdravniki jo priporočajo, ker se po njej obvaruje človek bolezni, posebno kužnih. Nesnaga se pa studi vsakemu; poštenemu človeku se gabi pred njo. Da si ohraniš snažno svoje telo, ti služi najbolj čvrsta voda. Umij si vsak dan dobro obraz, vrat, ušesa in roke. Kdor neumit gre med ljudi ali se vsede k mizi, ne ve se dostojno obnašati. »Kdor se do devete ure ne umije, za njim angelj vodo vlije«, so nam otrokom pravili starši. Grše pa še je, če hodi odrasli človek zamazan po svetu. Snažnost in čistost telesna ti čisti kri bolj, kakor vsa druga zdravila! Nohte si snaži ter jih poreži ob svojem času. Ne stori pa tega očitno pred drugimi ljudmi. Vsak dan si umij zobe s čvrsto vodo. To jih obvaruje gnjilobe in slabega duha iz ust. Istotako se moraš vsak dan lepo počesati. »Ta se je volka vstrašil«, pravimo tistemu, ki nosi neredne, mršave lase. Lepo pa že celo ni, če se deklici spod robca »mezli«, to je če ni čedno poglav-Ijena. Vendar pa se varuj pri tem vsakega pretiravanja in lišpanja. Priprostost je tudi tukaj najboljša ter se kaže ravno tukaj najlepše in prikupljao. Glavnikov ne puščaj po stolih, klopeh ali na mizi. Nos si snaži zmiraj z robcem spodobno in kolikor mogoče po tihem. Vpričo drugih se obrni nekoliko v stran. Robček mora biti zmiraj snažen. Menjuj jih pogosto. Tudi pri pluvanju se posluži robčka. Nespodobno je, pluvati na tla ali skozi okno. Nespodobno je, preveč na glas se kašljati, krakljati in kihati. Posebno se tega varuj v cerkvi in pri zborovanjih. v *rancos^° posest. L. 1848. je bila a«! odpravljena sužnjost. Mesto Sen Pier leži na zahodnem fažju otoka Martinika ter broji 25 do (j. tisoč prebivalcev. Mesto leži ob mor-I k ^ zalivu ter je imelo izborno urejeno | v'atanišče. Mesto je bilo središče otoka. J^aj javnih poslopij so bila najznameni-stolna cerkev, škofijska in pravo-v0.na palača, mestna hiša, gledišče in \^a$ka bolnica. Mesto so ustanovili leta hiša .ter je imelo ozke ulice z visokimi hil() V nižjem mestnem delu, kjer je silu ledišče trgovine, je bilo podnebje tiejj Nezdravo. Sen Pier je bilo najvaž-% ® trgovinsko mesto za izvoz sladkorja. <>. pariške tvrdke so imele ondi trai filialke. V mestu so izhajali trije a^°aki časniki. dvjr.,,? severni strani mesta Sen Pier se i v J.® 1^50 m visoki ognjenik Mon Pelč žpeWkanskim stožcem in zelo širokim ^2. ia ' prvikrat je ta vulkan jel bljuvati • 1762. Pred izbruhom, ki pa ni povzročil nikake posebne škode, se je pojavil močen potres. Žvepleni par in vroča voda sta prodirala iz razpoklin. Drugi izbruh se je pojavil natančno čez 30 let, namreč 22. jan. 1792, najmočnejši pred sedanjim pa 5. in 6. avgusta 1851. V notranjem ognjenika je tedaj grozovito bobnelo, obenem se je pa vsul iz žrela goreč pepel, ki je povzročil veliko škodo. Z raznih mest so se dvigali stebri dima in nekaj dni pozneje so opazili osem manjših žrel, ki so bila napolnjena z vrelo, umazano in po žveplu dišečo vodo. Strašni dogodki na antilskih otokih i spominjajo človeka, kako je celo odvisen od božje Previdnosti, ki vlada celo naravo. Božja roka prime človeka ter ga postavi nagloma pred svojo sodbo. Nihče ji ne uide, vse se ji mora pokoriti. Zato pa se spominjajmo svetopisemskih besed in bodimo vedno pripravljeni na potovanje v večnost, kajti mi ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas bo glas božji odpoklical. Preden stopiš v hišo ali sobo, osnaži vselej lepo svoje obuvalo. Snažnost zahteva, da imaš čisto in lepo v redu svoje pohištvo, knjige, orodje itd. Ne meči na tla različnih reči, papirja itd., če ga tudi ne potrebuješ. Take reči spravi, kamor slišijo. Ako'prižigaš luč, ne drgaj vžigalic ob steno ali po obleki, ampak ob škatljico ali zavojček, ki je za to pripravljen. Pisati in risati po stenah, oknih, vratih, klopeh itd. je jako nespodobno. Posebno grdo pa je to na straniščih. Kdor ta prostor onesnaži s kakšno pisarijo ali risarijo, o tem smelo rečemo: »Duševni umazanci s tem razkrivajo sami stojo umazanost.« Varuj se tega. (Dalje pride.) Razne novice in druge reči. Častivci najsvetejših Src! Bliža se mesec juni, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Zato se vam vnovič toplo priporočajo lansko leto izdane »Obljube presv. Srca Jez.», katerih se je do zdaj razpečalo že 19 000 izvodov. O izbornosti te brošurice priča veliko število razpeča-nih iztisov. Dobiva se pri vodstvu bratovščine presv. Srca Jez. in Mar. v Mariboru (v bogoslovnici) komad po 10 v, po pošti 14 v, 100 kom. skupaj spošto vred 8 K. Ravno isto vodstvo je izdalo tej slično brošurico «Lepote najč. Srca Marijinega*, ki ima v jako okusni obliki na 20 straneh: kratek poduk o češčenju najč. Srca Mar, razne primerne molitve in pobožne vaje, pobožnost v čast Materi Božji 7 Žalosti, kratek poduk o bratovščini najč. Srca Marijinega. Knjižica je hkrati pristopnica k bratovščini. Cena ji je 6 v komad, po pošti 10 v, 100 kom. skupaj s pošto vred 6 K. Častivci najsvetejših Src, sezajte marljivo po teh knjižicah! Srčnost „Štajerčevih“ pristašev v Veržeji. Dragi «Naš Dom» 1 Ko bi ti imel dar jezika, bi nam povedal svojo žalost, ko prideš vsakih 14 dni v naš narodno zaspani trg. — Zdi se ti, kakor da bi videl spati kralja Matjaža z njegovo vojsko. Le malokdaj se prebudi kateri zaspanec in pogleda okoli sebe; ko pa vidi, da vse spi, vleže se tudi on, kakor kralj Matjaž, ko mu pove deček, da še letajo črne ptice okoli gore. — Srca štirih bornih »Štajercev*, ki prihajajo k nam, pa poskakujejo samega veselja nad tem narodnim spanjem. Res imamo bralno društvo, naročujemo si časnike, pisane v slovenskem duhu, kakor n. pr. »Slovenski Gospodar*, »Naš Dom*, »Domovino*, »Rodoljub* in druge. Imamo potrjene gledališke igre, katere bi lahko prirejali; a vse je tako mrtvo, da ne sliši noben časnik ničesar o nas, in kar zve, gotovo ni nič dobrega. — Toda mislim govoriti o «Štajercu* in o srčnosti njegovih pristašev v Veržeju. Kakor sem že prej omenil, imamo precej časnikov naročenih, od katerih prihaja v največjem številu »Naš Dom*, v najmanjšem pa ptujski vsiljenec «Štajerc». Jeden mladenič, kateri je služil tri dolga leta cesarja, nima toliko pogumnosti, da bi ga naročil na svoje ime, ampak naročuje ga na ime neke družine. To vam je vojaška in «Šta-jerčevih* pristašev pogumnost! Tudi neki mlinar in še dva druga — katera'pa bomo drugikrat imenovali, ako ne opustita tega — imajo ta listič na tihem in berejo njegove budalosti. Tak vam je »Štajerc*, da se ga njegovi pristaši očitno sramujejo. Če ima nas kateri naročen kak časnik, ga nikdar ne skriva, ampak ie ponosen, da ima naročen slovenski časnik! — Mladeniči in mladenke naročujmo si v slovenskem duhu pisane časnike! Ta ptujski občinski zastop! Ptujski občinski zastop se meša in vtika v stvari, katerih ne razume prav nič. Nedavno je sklenil obrniti se na razne občinske zastope za skupno delovanje v namen, da bi se grščina odpravila iz gimnazij. Občinska sveta v Mariboru in Ljubnem pa sta odgovorila, da to zadevo prepuščata — strokovnjakom. Zdaj bo najbrže tudi ptujski občinski zastop pustil to reč pri miru. «Štajerc» pa občuduje modrost ptujskih očetov! Luterani v Ptoju. Ptujčani so za binkoStni ponedeljek zopet pozvali luteranskega duhovnika v Ptuj, da jim je imel cerkveno opravilo. Štajerc pa se priduSuje kakor star mešetar, da ni proti veri in cerkvi. Nemško gospodarstvo v Št. Lenartu v Slov. gor. Nemški posojilnici v Št. Lenartu manjka baje okoli 180.000 kron. Sodnija je naročila posojilnici, da mora imeti do 29. vse v redu. V trgu je jok, stok in kletev I Od Gornje Sv. Kungote. Preljubi «Naš Dom»! Od vseh strani naše širne slovenske domovine dobiš mnogo dopisov, le iz naše še nisi morda nikakšnega dobil. Za to si odberem urico, da ti nekaj sporočim. Naša župnija ni ravno velika in ne šteje mnogo duš in toraj tudi ne mnogo naročnikov na «Naš Dom*. Udomačila se je tudi ptujska krota pri nas. Poslušajte, kako je našla ta pošast pot do nas. Ko so priredili pri zadnjih deželnozborskih volitvah znani vam gospodje od Ptuja shod, prinesli so tudi ta listič seboj, in od tega časa se šopiri pri nas. Pa nič ne obupaj «Naš Dom*! Mi fantje nabrusili smo si kose, ne bomo kosili samo trave, ampak tudi osat — »Štajerca*. — Od cerkve dol bomo pričeli, do ravnine bomo prispeli, tam obrnemo se na vsako stran, jeden na levo drug na desno, proti jugu, proti severu. Po strmem pot nas bo vodila, kosa mnogokrat se skršila, pa obrusimo jo spet, da prej ko slej odreže »Štajercu* cvet. Ko prišla zala zopet nam spomlad, vsak slavil bo, da je junak. Ob priliki zopet pisal bom, kje seno spravljal bom, kje otavo posušili, kje za zimo jo shranili. Navdušeni fantje. Zakaj Hočani *e napredujemo ? Tega dolgo nisem vedel. »Naš Dom« mi je pa razložil to stvar. V 9. številki pravi namreč dopisnik od Sv. Benedikta, da gre pri nekem Juriju lože (kakor pri Sv. Benediktu) in hitro, ker ima tisti Sv. Juri konja, pri Sv. Benediktu pa se le počasi daleč pride, ker se mora Sv. Benedikt ob palico opirati. No vidiš, pri nas v Iloči imamo tudi Sv. Jurija v cerkvi; ta pa nima ne konja ne palice. Tako pa idi naprej ! ? — Vendar ne obupamo : Mi čemo naprej, mi mladi! Vse, ki grejo naprej, pozdravlja hočki mladenič. Od Sv. Jurija ob juž. žel. Smrt je stegnila svoje koščene roke po prav odličnih osebah. Prvič dne 24. aprila je umrla v 92. letu svoje starosti Ana Šolinc, udova po rajnem možu Jožefu Šolinc, bogatašu v okolici Šibenek, bila je že delj časa bolna. Dočakala sta oba visoko starost 92 let, mož kakor njegova žena, v zakonu pa čez 60 let. Naj v miru počiva ! — Par dni pozneje, dne 30. aprila, pa je mirno v Gospodu zaspal gosp. Albert Nendl, posestnik in gostilničar v trgu, v 46. letu svoje starosti. Bil je mnogo let občinski tajnik prejšnjega župana. Mnogobrojni venci pri njegovem sprevodu so jasna priča, da je bil rajni blaga duša in pri srcu premnogim farmanom. Naj mu bo zemljica lahka! — Mraz je naredil pri nas obilo škode, posebno po vinogradih, kjer je bolj na visokem. Cez polovico trsnih mladik je suhih. Pa tudi na polju nekolikoj a tam manj. Polju pa zabranjuje rast premnogo deževje, ker skoraj dežuje vsak dan. — Dne 3. t. m. je bil pravi kritični dan, velik vihar, dež, celo gromelo je, kakor v največji vročini. V okolici Sv. Primoža je bilo mnogo toče, bilo je je še drugi dan dosti na tleh. Sadno drevje je močno poškodovano, pa tudi drugo rastlinje. Dravinjska dolina. Letošnji maj se noče storiti vrednega one splošne laskave hvale, s katero ga vedno le imenujemo »krasni maj«. Ćim lepši je bil april, tem slabši je sedaj maj; sneg in mraz sta veliko škodovala, mnogokje se ljudje pritožujejo, da je malone vse uničeno; jedino upanje po Ptujski gori, Majšpergu, Makolah, Klečah in Špitaliču — trs je pozebel. — Da bi nam Bog ohranil vsaj to, kar je še ostalo, zbrali smo se pretekli torek Majšper-žani, Makolčani, Studeničani, Laporčani in letos prvikrat tudi Poljčančani ter v ne-dogledni procesiji — bilo nas je do 2500 — šli priporočat se Materi božji Črnogorski; cerkev je bila polna, kakor ob največjih slovesnostih. Že tretje leto smo hodili, pa še nas ni bilo nikoli toliko; pretekli dve leti nam je Mati božja v resnici izprosila dobro letino, in to je letos spravilo marsikoga na noge, ki še dosedaj ni hodil. — Slovesnost je bila krasna, povzdignilo jo je še krasno petje laporskega zbora, ki je pokazal, kaj lahko storijo naši mladenči in dekleta, če so vneti za čast božjo in slavo Marijino. — Maja hodimo Mariji se priporočat, oktobra se ji zopet hočemo zahvaliti v istem častnem številu, saj smo prepričani, da naše prošnje niso bile zastonj, čeprav nam je hotel dež kljubovati. Od Svetinj pri Ormožu. Tudi v naši lepi svetinjski župniji z veseljem prebiramo preljubljeni nam »Naš Dom«. Mlado in staro vsikdar željno pričakuje tvojega prihoda, tebe neustrašenega boritelja za pravice slovenskega naroda in tvojega vztrajnega delovanja zoper ptujsko »giftno kroto«, ki je žalibog tudi pri nas razširjena, ne tako zelo med mladeniči, tembolj pa med odraslimi moži. Ali tudi pri nas so nekateri že spoznali njeni nemčurski namen ter jo poslali k svojim atekom nazaj v nemčurski raj. Ta ptujski »Štajerc« je tudi parkrat tako nesramno obrekoval našega obče spoštovanega in od župljanov ljubljenega dušnega pastirja, ki z vso požrtvovalnostjo in naporom skrbijo za vse jim v skrb izročene, in ki posebno nas krščanske mladeniče in dekleta spodbujajo, kako naj bi svoja mlada leta obrnili Bogu v čast ter si s tem pripravili srečno življenje na tem svetu, po smrti pa prišli v sveti raj. Bog jim stoterno poplačaj ta njihov trud. Vam pa, dragi mladeniči in dekleta kličem: Oklenimo se z vso ljubeznijo »Našega Doma«, ga radi prebirajmo, ker on je v resnici naš prijatelj in mu pridobivajmo vedno več in več novih naročnikov, tako da bo sčasoma priromal v vsako slovensko hišo dramit ljudi iz narodne zaspanosti. Ti pa, dragi »Naš Dom«, delaj vedno le v blagor in procvit milega slovenskega naroda! Zatoraj le pridno zahajaj preljubi »Naš Dom«, vsikdar z veseljem sprejel te bom! — Vsem bralcem »Našega Doma* pozdrav! Slovenski fant Matej- Sv. Jurij ob Taboru. Kakor Vam že znano, g. urednik, imeli smo šentjurski mladeniči na Velikonočni ponedeljek veselico. Navduševali so nas posebno gospod vranski kapelan, kako se moramo boriti za milo domovino slovensko, ter da si ohranimo sveto vero. Proti koncu so naiu klicali: Naprej, taboriti! Teh besed, taboriti, poslužili so se naši nasprotniki takoj. Hitro so jo potuhtali ter halo! Marš v »Narod!* Pa ni jim še bilo dovolj. Še »giftna krota* mora jih obregljati, so si mislili. In res, \ soboto 3. t. m., smo že videli na njen* raskavi koži popisano vse polno laži. Piša* je namreč nekdo od naših nasprotnikov v »Štajerca«. Ošteva nas notri ter melj6 svoje laži, da se vse kadi. Piše, kakše® teater smo imeli, ter da konec temu \e bilo pretepanje z bikovkami in priduše' vanjem skozi vas. Pa kdo so gg bili tisti, ki so se pretepali? Nekaj fantov, kateri niso v družbi, so napadli z bikovkand druge fante, pa še teh je samo eden v mladeniški družbi. Dalje piše, da je z&to mladeniška družba, da ima bolj vzrok denar izsesavati ter da si naroča »Na8 Dom«, ali kakor ga dopisnik v »Štajercu* imenuje: (»Viehpass«) (»Laž Dom«). ^ smo si naročali »Naš Dom« ter ga hočefl10 čedalje bolj razširjati. Zatirati pa hočei®0 »Štajerca« in druge temu kljukcu enak« liste. Nazadnje še pa pravi, da bo v pr*' hodnjem »Štajercu« narisal našega obel' taborita. Piše, da je on velik, debel tef masten, tako da se kar sveti. Mi pa 0* vemo v mladeniški družbi za nobeneg8’ ki bi bil enak temu, ki ga on opisuj6; Dopisniku se pa svetuje, da naj rajši mol^j’ če hoče, da ne bode s tem sebe nariss)’ ter tako pokazal svoje lažnjive modrost1. Toliko za danes, prihodnjič pa, če nas ^ boste pustili pri miru, povemo še ^ Kajti več imamo očitati mi vam, kak*? pa vi nam. Mladeniči! Mi pa le vrlo napr6*’ ter se ne vstrašimo zbadljivk naših sprotnikov, saj vemo, da oslovski glas seže do neba. Šentjurski mladeu*8' Ljubezen med Nemci. V Celju r nabil eden izmed voditeljev celjskih Ne1®' cev Oechs pisarja pri magistratu SonU0®' burga. Ta je šel tožit, magistrat pa g0), odpustil iz službe. Taki so «Štajerče^g prijatelji po Spod. Štajerskem. Ce se fa®,!g kje malo premikastijo, pa jih ti gospo®* imenujejo naenkrat surove in neotesS®.jj Cez Savinjo pri Vrbovcu so dogr»?0 nov most. Vožnja iz Mozirja v Zadr# dolino je sedaj za dobre pol ure krft * Trboveljska premogarska dr0*. je razdelila med svoje delničarje za F teklo leto 1,190.000 kron dobička, t-1 ,, odstotkov. Ves dobiček znaša 2,11^ ** kron. — Vsi spodnještajerski kmetje m6 imeli lani toliko čistega dobička! Od Sv. Martina pri Slov. GradcJj Vreme imamo pri nas viharno, mrzlo deževno. Slana, katera je bila tudi pn ’ še hvala Bogu ni naredila škode. Le * nas varuj še zanaprej mraza in daj n • toplo vreme, tedaj še upamo v jese ^ dobiti dosti sadja, ker drevje je zd®* najlepšem cvetju. Na sejem, dne 12. . t. L, se je v Slovenjegradec prignalo živine in ovac. Pa za živino m bil upcev. Nad ovce jih je pa bilo preveč n so se prav izvrstno prodale in so imele ekorekoč zlate parklje. Tudi ljudstva je Prav veliko prišlo na sejm in je bila pri jamarjih prava gnječa. In to ‘gnječo so ePHi tatje prav izvrstno izkoristili. Več enskam so po 10 K in 20 K in Se več ^enarja pokradli. Imejte drugokrat bolj Pozor ! — Tudi en stekel pes se je pri-Jatil k nam iz Koroškega in je spotoma veliki cesti vgriznil več oseb in nekaj Ps°v. Ti nesrečni ljudje bodo Sli na Dunaj v bolnišnico. Psa so potem ustrelili v olenju. Zdaj imamo pasji zapor. — Tudi v slovenjegraško okolico je od za-ptka korajžno primahal lažnjivi »Štajerc« J1 nekaterim ponujal svoj evangelij; zdaj pa vedno bolj opuSčajo in se sramujejo ** *nu vrata zapirajo. Tako upamo, Ha bo kmalu nehalo biti srce in se bo prebil v večnost po zasluženo plačilo. Bodi pozdravljen »Naš Dom«, ker ti si nam koristen in zanimiv list. Vi pa, blagi mladeniči in vrla dekleta, le tako naprej, *°rajža povsod velja. Sčasoma se morda P®t vidimo. VaS prijatelj! , Bizeljsko. Poročil se je minulo ne-h. i° v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca na . Celjskem gospod Andr. Kos, trgovec na 'zeljskem z gspdč. Mar. Škof iz Spodnje >PSice. Bog blagoslovi mladi zakon ! ^stitamo! • Zgodnja toča je med dežjem, bliskom 0(leš ti ljubi »Naš Dom« prikorakal v ^je, bode menda najhujši boj. Pa upamo, j se bodeš razveselil tega boja, ker 5'aga mislimo bode naša in sijajna, j .1« Oplotnice. Utonil je pri Krivčevi f)]ft dne 7. t. m. Franc Kokol, po domače jeažtln, doma iz Spodnjega Keblja. Hodil 12 Konjic s sejma. Od nekod. Ker Pepi Ornik je župan Mu v Ptuju se ne sme nagajat, Ce ni kdo celo mu udan Odide Ornik se sprehajat. i ! I > .■ n s, i n ii v i8 ;o ič Odišel jim je v Abacijo, Ker Fiirst se ga je malo lotil. Imeli ž njim so homatijo, Da se domov je spet napotil. Zdaj Ornik zopet županuje In v svojih vilah nam stanuje, Denarce šteje, se smeji, Debelo smotko tam kadi. ^slušajte Slovenci Vi, !^ako se »Štajercu« godi. .j;?1 pešati je že začel, 11 hudi ga bo kmalu vzel. j^a leto toplo bliža se, n žabe dobro vejo že In° ^^I1 glasno regajo »Štajerca« pozdravljajo. nam Plnjski »Štajerc« ti, rv ko se vendar to zgodi, v te tak malo vsi čislajo »gutno kroto« te imajo? Lagati »Štajerc« preveč znaš Hinavstva v sebi dosti maš. In ljudstvo te je tam sposnalo Ter marsikje slovo ti dalo. V Slovenskih vinskih nam goricah Leži Šent Lenart lepi trg. Tam zveš pri vseh že krčmaricah, V šparkasi da je lunin mrk. Odkar je Mravljak s sveta šel Se jok in stok je tam začel. Kje je srebro, kje je zlato, Je ljudstvo milo klicalo? V Šent Lovrencu na Dravskem polju En lep klobuk tam kažejo. To Visenjaku ni povolji, Ker njegov je, mi pravijo. Kar je Šent Lovrenc Visenjaku To so prekrasni Bučečovci, Gospodu Bračku korenjaku. Kaj ne, Vi murskopoljski lovci? Zdaj Ludvik Kresnik Vino toči. S politiko je prej barantal. Da v stari lir mi spet ne skoči Bom tiho djal in nič več kvantal. Šmihel pri Pliberku. V zadnji številki »Našega Doma* je bilo na kratko omenjeno nekaj o našem pevskem društvu »Gorotan*.. Res, isto bi bilo že skoraj zaspalo, da ga ni k življenju vzbudil sedanji g. pevovodja Ignac Vranšek. Lepo napreduje slovenska pesem in marsikatera «narodna» se že sliši od drugih ljudij, katere so se od pevcev naučili — kar se tukaj žalibog le malokedaj sliši — ker otroci se v šoli uče večinoma nemške pesmi — doma se razširja nemškutarija — odkod naj odrasel člbvek potem zna zapeti kako «našo» ? Zatorej naprej! gospod pevovodja, razširite vaš oktet — morebiti v mešan zbor, kar bo na čast vam in sploh Slovencem v Šmihelu. Nadalje gospod dopisnik omenja nekoliko o tambu-raškem društvu. Gotovo se še vsakdo dobro spominja letošnje Ciril in Metodove veselice o svečnici — ko so udarjali celovški tamburaši — še danes ne morejo pozabiti krasnih glasov — a takrat so igrali le štirje. Ce se pa pri nas ustanovi društvo, lahko imamo 12—15 članov. Ali si ne bo vsak štel v čast biti Šmihelčan ali okoličan, če se ustanovi tako potrebno društvo — drugo na Koroškem — v Šmihelu. — Na vas je torej ležeče, ako posežete nekoliko v žep, da se zamorejo preskrbeti inštrumenti — ponosno bodete potem lahko rekli: «Mi Šmihelčani smo Slovenci in gospodarji na naši zemlji, to ne samo v govoru, ampak tudi v dejanju.* G. Gobec, kateri je prvi sprožil to misel in je že igral pri tamburaših, bode gotovo napel vse sile, da se čim prej prične agitacija — in igranje. — Za danes torej naj to zadostuje, drugič bodem opisal še pa druge razmere, da bode svet spoznal Šmihel, naš lepi trg, ker se tako malokedaj kaj sliši o njem. Tnžna Koroška. Piše se nam: Čudne binkoštne praznike imamo letos v Korotanu. Lepega vremena še sploh nismo imeli v maju. Binkoštno nedeljo popoldne pa je začelo snežiti, kakor sred zime vmes pa se bliskalo in gromelo kakor v kresu. Danes, v ponedeljek pa, ko smo vstali, začudeni gledamo v naravo, kajti vsa je pokrita z belo odejo. Tudi sicer vesele ptice pevke presenečene Žalostijb Čivkajo $6 polomljenih drevesnih vejah. bbre na Koroškem. Tudi v našo župnijo hodil nas vzbujat vrli »Naš Dom«. Kateri smo naročeni na njega, delamo krepko na razširjanje tega {Jtedohtega kmetskega lista. Akoravno so Obre na slovenski zemlji, imajo tukajšnji nemškutarski liberalci nemško ognjegasno društvo, ki pri svojih pevskih večerih tako hajlajo, da bi se tudi vrabci na strehah tega naučili, ko bi se jim preneumno ne zdelo. Slovenska zmaga na Koroškem. Pri volitvi župana v Prevaljah je bil dne 10. t. m. izvoljen z 10 proti 8 glasovom Slovenec, gospod Pristov. Živeli žavedni volilci! Vrtnarska Razstava bode dne 13. do 17. avgusta v Beljaku. Delajo se za njo velike priprave. Ž voza padel. Ko se je l7letni posestnik Dekan z Gorij ob Žili nedavno Vozil iz Podkloštra domov, je konj prehitro tekel. Ko je hotel voz ustaviti, je padel tako nesrečno na cesto, da so vsega okrvavelega prepeljali na njegov dom, kjer je drugi dan umrl. Zastrnplj ena natakarica. Predvčeraj popoludne je prišel v Vračkotovo gostilno v Ljubljani neki gost, ki je naročil sebi četrt litra vina, ob jednem pa je dejal natakarici Marjeti Erženovi, naj si tudi ona vzame na njegov račun četrt litra vina in pride k njemu. Natakarica je prinesla za oba vina na mizo in se potem za trenotek odstranila od sobe. — Prišedša nazaj je popila vino, pa tudi neznani gost je svoje vino popil, plačal in odšel. Koj na to je postalo natakarici slabo in ker so razni znaki kazali, da je zavžila strup, so jo prepeljali hitro v bolnišnico, kjer so jej želodec izpraznili. Sodi se, da je izven nevarnosti. Policija je takoj začela neznanega, a suranega gosta zasledovati in posrečilo se jej je poizvedeti, da je neki posestnik iz Most. Mladi ubijalec. S sekiro je po glavi udaril nek 61etni Janezek 21etnega Pa-velčka v Dravljah nad Ljubljano, ko se je ta ž ujim igral. Rana se mu je navidezno kmalu zacelila, vendar je otrok tožil, da ga bole glava in zobje, ter je vsled tega umrl. Nazaj k Rimu! R. H. Measures, lastnik velike tovarne za stroje v Easterbowine na Nizozemskem povrnil se je v katoliško cerkev. Plemeniti bogati spreobrnjenec zidal je katoličanom še kot protestant dve cerkvi. Nek njegov sin postal je še pred očetom katoličan in je goreč katoliški duhovnik v Walwortu. Sploh pa se Holandci (Nizozemci) .v velikem številu po-vračajo nazaj v katoliško cerkev. Samo v škofiji Haarlem povrne se vsako leto približno nad 500 protestantov v katoliško cerkev. Strašen čin blaznega. Pri posestniku Andreju Doljaku v Grgaru sta delala lOletni mizar Andrej Kumar in 451etni delavec Anton Bedevnik. V noči od četrtka na petek je Bedevnik h kratu zgrabil neko rezilo, si prerezal žile na dlaneh in vratu, in si zadal več ran v srčno stran. Potem pa je ranil z rezilom Kumarja na zgornji ustnici in na brbtu. Bedevnik je namreč zblaznel. Prepeljali so oba v bolnišnico. Bedevnikovo stanje je jako nevarno. Grozna nesreča je zadela belgijski romarski vlak na francoski severni železnici. Vlak, v katerem je bilo 350 romarjev, skočil je s tira. Kot vzrok nesreče se navaja, da je bila zemlja pod železničnim tirom od dežja zrahljana. Iz razvalin vlaka potegnili so 9 mrtvih, nadalje 11 težko in 40 lahko ranjenih romarjev. Ranjence, ki so vsi Belgijci, prepeljali so v Pariz. Do tal pogorelo mesto. Mesto BariTa na Ogrskem je do tal pogorelo. Požar je uničil 200 hiš. Ognjegasci pripeljali so se s posebnim vlakom iz Eperjesa. Mnogo velikih hiS pogorelo je do tal; med njimi zavod za umetno rezbarijo, nadalje magistralna hiša, župnišče in šele pred nekoliko dnevi otvorjeno in blagoslovljeno novo poštno poslopje. Škoda je tako velika, da jo oceniti ni mogoče. Neka žena umrla je od strahu, jedna je zgorela, več ljudij je nevarno opečenih. Velikansko sleparstvo so razkrili te dni v Parizu. Zakonska Humbert sta slepila ljudi več let z neko namišljeno velikansko dedščino, za katero pa da se še pravdata, in sta s tem napravila dolgov v znesku 56 milijonov, ali tako, da sta na isti sleparski način naredila — nove dolgove. V omari, katero je sedaj oblast zaplenila in ki naj bi bila hranila tisto »sporno* premoženje 100 milijonov, so našli le 20.000 frankov v vrednostnih papirjih, nakitov brez vrednosti in starih časopisov. Zakonska Humbert pa sta, ko sta slutila, da sta ovajena oblasti, ubežala. Koliko sta odnesla seboj, to vedi sam Bog! Zločinska zakonska dvojica je bila tako premetena, da je zavela cel6 predsednika društva odvetnikov, ki je med najodlič-nejimi advokati, da ju je zastopal. Za ubežno dvojico je izdana teralnica. Zaprli so tudi nekega odvetnika, a zapletenih je baje več jako visoko stoječih oseb. Govori se celo, da ta svar utegne postati nevarna tudi ministerstvu Waldeck-Rousseau. Miši požrle dedščino. Neki francoski kmetič Ives Lecordes podedoval je od svojega brata 10.000 frankov. Možu zdela se je ta svota bogastvo in ker srce vsakega Francoza hlepi po krasotah pariških, namenil se je v Pariz zauživati razkošnosti glavnega mesta. Poprodal je doma svoje zemljišče in s skupljeno svoto hotel si napraviti veselje po svoje. Dedščino 10.000 frankov pa je mož spravil — v žitnico: češ, v žitnici denarja iskal nihče ne bode. Toda mož se je zmotil. Ko je zapravil skupnino od zemljišča, šel je iskat denar v žitnico, toda tu je bil mož bridko presenečen. Mesto denarja, bankovcev, našel je samo papirne kosce, miši so zavarovale denar in po nelepi mišji navadi, razgrizle in strgale so vse bankovce. Nesrečnež je zblaznil in usmiljeni sosedji oddali so ga v norišnico. Vsakdanji kruh. Jurček je bil mala sirota. Oče je bil rudar, ki se je ponesrečil pod zemljo in umrl. Ta strašni dogodek je na mater tako uplival, da mlada, toda slaba ženska od onega hipa, ko so ji moža mrtvega petegnili iz več metrov globokega rudokopa, ni mogla več k moči priti, ampak je tudi ona umrla pol leta pozneje, a Jurček je zdaj ostal sam, zapuščen od vsega sveta. Sosedi so bili dobri ljudje ter so skrbeli za ubogo vdovo, da ni gladovala s svojim sinčekom, toda smrt je nastopila pri njej nepričakovano. Neko noč je nenadoma umrla. Mali Jurček je bil sam pri njej ter je spal z njo v isti postelji; naenkrat ga vzbudi neka mrzla roka, ki ga je pogladila po licu. Otrok si zmane oči ter se nagne k materi, a ona mu reče: »Jurček, jaz zdaj odhajam, — a namesto mene imaš ti mater zgoraj na nebu — tam se bodeva zopet našla!« V tem je umrla. Drugo jutro je našla soseda Jurčeka poleg mrtve matere od utrujenosti v globokem spanju. Na kraju trga, ne daleč od cerkve živela sta dva stara bogoboječa zakonska brez otrok in siromašna. Imela sta ravno toliko, da nista stradala, ali zato sta bila tem bogatejša na dobrih delih. Stara žena tega para je bila, ki je našla malega Jurčeka spečega poleg mrtve matere. Tiho, ne da bi ga vzbudila, ga vzame v naročje in odnese v svojo kočo, položi ga v posteljo in dene potem mleka kuhat. Ko je bilo toplo, poda mu ga nekoliko žlic, potem pa on zopet zaspi. Ko je tako ležal, s svojim od glada bledim licem proti starcema obrnjen, sta ga zelo milovala in se odločila, da ga vzameta takoj za svojega. Nekoliko dnij je potem preteklo, da se je otrok nekoliko opomogel od prejšnjega stradanja in revšine, a to pa se je zgodilo na sledeči način. Mara — tako se je zvala ta dobra starka — je Jurčeka ravno opravila in počesala; nežno ga še pogladi s svojo roko po črnih laseh, ko ga to lepo ravnanje gane. Jurček nasloni svojo glavico na starkine prsi in začne gorko plakati, kakor da bi hotelo skočiti srce iz prs. Stara mara ga vzame v naročje in miluje, božajoč ga z roko po laseh in ličecu, ali pri tem-ga pusti, da se svobodno izjoče. Ko je svojo bol nekoliko izjokal, pogleda kvišku in vpraša: »Kje je nebo? Jaz pojdem v nebesa. Mati so rekli, da jih bom tam našel!« In zopet je začel jokati, toda bil je nekoliko mirnejši. Stara Mara je bila tudi prepametna, da bi se zdaj spuščala z otrokom v dolg pomenek. Zato je samo rekla: »Drago moje dete, oba, ti in jaz bodeva šla tja, toda morava še malo počakati. Zdaj pa pojdi z menoj, greva najprej v cerkev!« Starkina služba v cerkvi je bila ta, da je pred Žalostno Materjo božjo visečo svetilko vedno oskrbovala z novim stenjem in svežim oljem, da je svetilka pred svetim kipom gorela noč in dan. Kip sam na sebi ni bil bogve kaka umetnina, vendar pa je bil znak ljubezni. Mali Jurček poklekne in gleda pobožno starko, kako spreminja v svetilki stenj in olje. Po dokončanem poslu tudi ona poklekne poleg njega rekoč: »Tako ljubi otrok, zdaj hočeva eno češčeno marijo zmoliti na čast naše predobre matere!« Pri besedah »naše predobre matere« se je Jurček kakor iz spanja prebudil in svoj pogled od kipa v starko uprl, toda rekel ni ničesar, samo molil je svojo češčeno marijo. Na večer istega dne je prišel zopet s staro Maro po istem poslu v cerkvico in odslej vsak dan. Med tem se je dete razvijalo in rastlo, ter je naenkrat iz njega postal snažen deček prijaznega lica, toda vedno resnega vedenja. Nekega dne, ko je starka vredila svetilko, reče Jurčeku: »Ti zdaj že sam znaš domov; ne bi li hotel še malo tukaj ostati in opraviti svojo večerno molitev, jaz pa bi šla domov iB pripravila za očeta in naju večerjo?« Jurček pokima z glavo v znamenje, da hoče, in ostane v cerkvici in moli. Nekega dne si Jurček pri obedu deo® kos kruha na stran, ne da bi to zapazil* njegovi hranitelji. Ko pa zvečer zopet ostane sam v cerkvici, da opravi svojo večerno molitev, vzame ta prihranjeni kos kruha iz žepa, spleza z veliko težkočo na klop in položi omenjeni kos na pušico, k* je bila pritrjena pod kipom Matere božje v zid, ako bi kaka pobožna roka hotela kak vinar darovati, iz katerega prinosa b* se kupovalo olje in popravljal kip. »Sveta mali«, reče tiho, »ti si gladna, ti si tako bleda, jaz pa zdaj nisem lačen; vzatn* torej moj kruh. Ravno za te sem ga p*1*' hranil!« Nato odbeži veselo domov, misle® v svoji otroški pameti, da Mati božja niin® zadosti jesti, in je na kipu zato tako bleda-Ko pa je drugi dan zopet prišel v cerkvicOi ni bilo več kruha na pušici. To je trajalo nekoliko dnij. Vsak večef je Jurček djal na pušico kos kruha, ® ko je zjutraj prišel v cerkev, ni bilo ve^ kruha na pušici; vendar pa je Prf tem najčudnejše bilo to, da Jurček 01 mogei ničesar opaziti, o čemur bi se dal® utemeljiti, da je izgled Matere božje lep*1 in boljši; vedno je ostala tako bleda t®f izgledala žalostna in lačna. Tega si n! mogel raztolmačiti ter je zategadel posta* tudi sam žalosten. V svoji otroški prl' prostosti je nekoč razodel svojo žalo3; doma starki Mari, ker se je zdaj tafflkal čutil že popolnoma domačega. Ko je Mara zvedela, kaj Jurček dej*’ in to s tako malim ali skoro nikakoršn>I,, uspehom, se ni niti najmanj začudijo ampak je samo ljubeznjivo rekla: ljubi otrok, naša sveta Mati ne jč taker kruha!« »O, jč« — potrdi Jurček — »vsa». noč je pojela cel kos, ki sem ji ga Prr nesel.« »Je-li to res?« vpraša zopet star»( »Torej ji pripravi Planeš zopet en ko3'.* isli Jaz bodem že stvar dognala, pri sebi. Zvečer stara Mara ni odšla po u,9 vršenem delu domu, ampak se je skrl med grmovjem blizu cerkvice tako, d* L mogla iz svojega skrivališča skozi ok?.0 ob enem videti na kip Matere božje- ,0, dela je malega Jurčeka, kako je P° vršeni večerni molitvi splezal na kl°P ,d položil svoj kos kruha na pušico, P pa zopet nazaj splezal in hitro odb3 domov. Samo kakih deset minut je ča* jo in med tem molila, ko pride deček, večji od Jurčeka, toda še sirom3’^ k oblečen, v cerkvico ter gre naravo® kipu Matere božje, vzame s p^8ic0/j»l kruha, ga poljubi in v žep vtakne-pripogne koleno pred kipom, se P J in hoče oditi iz cerkvice, ko ravno h-g Mara predenj stopi. »Kaj iščeš tukaj, 1 dete?« vpraša ga ljubeznivo. ^ Deček ves osupnjen in prestrašen ^ govori: »Jaz — jaz ničesar “ne išče ^ prišel sem si samo po ta kos kruha-tega kruha nisem vkral. Pretekli j v sem skoro gladu umrl, pa sem ^ 9ti, tej stiski k Materi božji, da naj ne P -e da umrem gladu, in od takrat vsak večer dajala kos kruha.« . ožj0 »Odkod pa znaš, da ti je Ma p, dajala ta kos kruha?« vpraša ga »Saj sem pobožno in goreče k nji oliU, odgovori deček, »v svoji molitvi di besedice nisem omenil o kruhu, temveč em samo molil, da se me usmili ter ne Pusti, da gladu umrem, in glej! Vsak večer 1116 je nasitila s kosom kruha.* ^ »Nikar se ne boj!« tolaži ga stara "*ara. — »Ti nisi nič hudega storil. Jaz 8e znam, a tudi Mati božja zna. Ti le v°i kruj jej in lepo zahvali Mater božjo, Mri pridi k meni. Nismo ravno bogati, U Se imaS manj nego mi. Mi ti hočemo P.° mogočnosti pomagati, a o kruhu, ki j1 8a je Mati božja vsak dan darovala in 6 ha ta način resila smrti, bos sčasoma zvedel in boš imel dovolj prilike se hditi nad neskončno modrostjo božjo.« . Jurček in Jožek sta se hitro spopri-•"teljila, a ko sta Mara in njen mož od prosti popolnoma obnemogla, ni jima do treba tuje pomoči, ker sta imela . hia mlade in močne roke, ki so delale * hvaležnosti namesto njih. ^elel bi, da bi vsak cenjeni čitatelj fredital to povest ne enkrat, ampak vefikrat! Birmskim botrom jako lepo, vredno in pa ob enem pa-etho darilo za birmance k)>Sveto opravilo11 Lj ?° ga nekdaj spisali slavni Slomšek, in p le lani izšlo v novi izdaji. Prodajalci jj bukvarnah imajo mnogo lično vezanih .°>itvenikov, in nekateri so tudi dobri, navadno kupovalci gledajo bolj na žudnjo obliko knjige, kot na notranjo vred-p8*, katere pa ni mogoče preceniti v eni jjhvici ure, ko se izbira preglejuje in j^Puje molitvenik. V mnogih na zunaj J|!h molitvenikih so pa molitvice brez ^.l8la skupaj zmetane po vsebini in jeziku * { slabo prirejene, da ni vseh priporo-h. Z mirno vestjo si zategadel upamo kakor že enkrat — lepo ponuditi novo DgVeto opravilo«. Prirejeno je tako, dasi t s sedanjim katekizmom roka v roko, sv °bsega kolikor mogoče vse molitve in lij' hlaše, pobožnosti, litanije in bratovščine, tg,8e rabijo med letom in ki jih gg. ka-Pp Me priporočajo otrokom; ob enem je ^.knjižica prirejena tako, da jo lahko fcg/lo tudi šoli odrasli ljudje. Da se je tgr'.tisk. društvo s to skrbno in'okusno, W ak° vredno prirejeno knjižico ustreglo, *4ra 80 *° slovenski listi lepo po- i4 aJili in da se jo vedno v jako mnogo x°dih naroča iz vseh slovenskih dežel. V^na jej je 35 kr. v finem papirju in ^ vezavi 70 kr., v še boljšem papirju Cjr0 kr. v tiskarni sv. Cirila v Ma-k*0 p°Sti 5 kr. več. Naj se terja . drugih prodajalnicah po isti ceni. —^^čite jo tudi drugim! Jožef Ullaga, s v,ha z mannfakturiiim blagom v Mariboru, ulica. 21 svojo veliko in raznovrstno Sui ^anufakturnega blaga, platna ’ P08el>«o lepo izbirko sukna hižji op *e m ^enske obleke po naj-13 8 ni’ I61’ odeje in perilo lastnega 3 izdelka. Najboljše! se dobe pri T. Fehrenbach, urarju in optikarju v Mariboru, gosposka ulica št. 26 in dravska ulica št. 2. Niklaste ure od 2 gld. 50 kr. naprej, srebrne ure » 4 » — » » IliUre budilnice » 1 » 50 » » stenske ure » 2 » — » » očala » — » 30 » » Daljnogledi, zlatnina in srebrnina po tovarniški ceni. ii 5—3 Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umrelja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 50, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450 in 500 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 15. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim pover- jenikom cel6 zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E. Weixl V Mariboru, Zofijni trg štev. 3. J 20—5 ME* Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki so slovenščine in nemščine tudi pismeno dovolj zmožni, se sprejemajo pod zelć ugodnimi razmerami. Pri vprašajih se prosi za odgovor — znamko. Slovenci! Svoji k svojim! Restavracija v Narodnem domu v Mariboru se priporoča slavnemu p. n. občinstvu iz mesta in dežele v obilni poset ter uljudno naznanja, da toči vedno pristna štajerska vina, ter vedno svežo pivo. Ukusna in sveža topla in mrzla jedila so vedno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem u 3-3 S. Jagodič, gostilničar. Lepe sobe za tujce! Krito kefljišče! i z -I /Slovenci! podpirafte narodno Im do-tnaeo ćasopisfel Kdor hoče imeti najboljši in najcenejši narodno - politični in gospodarski tednik, ta si naj naroči list: „Slovenski Gospodar" kateri ima vsakih 14 dnij list „Naš dom“ kot prilogo. „Slovenski Gospodar1'' s prilogo „Naš Domu stane s poštnino celo leto 4 K, pol leta 2 K, četrt leta 1 K. List prinaša podučljive uvodne članke o narodno-po-litičnem položaju, razne politične dogodbe v ožji domovini in v Širjem svetu, dopise iz raznih krajev slovenske domovine, gospodarska in društvena poročila, novice, kakor tudi zanimive pripovesti in podučljive gospodarske razprave. — Poročila iz vseh krajev o zanimivih in resničnih dogodkih so nam dobrodošla. Ker je list zelo razširjen po Južnoštajerskem, deloma tudi po Kranjskem in Koroškem, se zamore najbolj priporočati za oznanila o prodaji in kupovanju posestev, o razpisih šolskih in občinskih stavb, o razpisih letnih in živinskih sejmov, o dražbah, za oznanila o otvoritvi in priporočilih obrtov in trgovin, o prostih službah za občinske tajnike in redarje, za obilne in trgovske pomagače in učence, za organiste in cerkovnike, za delavce, hlapce in dekle itd. itd, Cena pri oznanilih primeroma jako nizka, pri večkratni objavi še poseben popust. PttHvbua »e ttHitornčaJo tnala oznanila, /sj er »tane vsaka besetla 2 /* za vsakokratno objavo. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice priporoča naslednje knjige: Marija žalostna mati. Molitvenik za počeščenje matere božje sedem žalosti z dodatkom za očitno in domačo službo božjo. Šesti predelan in pomnožen natis z krasno sliko Marija žalostna mati. Za postni čas najbolj primeren molitvenik; z večjim tiskom. Spisal Franc Ser. Bezjak, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik. Cena: v platno vezano z barvano obrezo 1 K 20, v usnji vezano z zlato obrezo 2 K 40; s posto 10 vinarjev več. Ključek nebeški. Molitvenik za bogo-Ijubno mladino s krasno sliko Jezus prijatelj otrok. Sestavil Ivan Skuhala. Cena: ukusno vezan v platno 60 v, s posto 70 v. Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sveto birmo. Najbolj primerno darilo za birmance. Z lepo sliko Jezus nebeški vrtnar. Peti natis. Cena: vezan v usnji z barvano obrezo 1 K 50, z zlato obrezo 1 K 70, s kopčijo 1 K 90; po pošti 10 vinarjev več. Sveto oprnvllo. Molitvenik za mladino in tudi za odraale. Spisal Jožef Cede,1 kapelan. Cena: v platno vezano 70 v, v usnjo vezano z zlato obrezo 1 K 60 v; po pošti 10 v več. Venec pobožnih molitev In svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Spisal duhovnik lavantinske škofije. Sedmi pomnoženi natis. Knjiga ima lepo sliko Marije brez madeža spočete, potem mašne molitve, venec pobožnih molitev in 290 svetih pesmi. Jako priljubljen molitvenik. Cena: vezan v usnji z barvano obrezo 2 K 80, z zlato obrezo 3 K 20, vezan v šagrin-usnje z zlato obrezo 3 K 40; s pošto 20 vinarjev več. Katekizem O zakonu. Navod za katoliške zaročence in zakonske. Po P. Jožefu Koller, O. Ss. R., poslovenil duhovnik lavantinske škofije. Cena: 1 komad 30 vin., s pošto 35 vinarjev. Bukve božje v naravi. Spisal dr. Alban Stolz, podomačil P. Hrisogon Majar, O. S. F. Cena knjižice 30 v, s pošto 10 v več. V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin., po pošti 70 vinarjev. Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 v, kartonirana 90 v, v platno vezana 1 K 20 v; s pošto 10 vin. več. Slovenske knjižice: Pod lipo I. zvezek. Črtice iz slovenske zgodovine. Stari Slovani. Za priprosto ljudstvo spisal Dobrogoj Velčki. Cena: 30 vin., s pošto 5 vin. več. Socijalni demokrati novi kmečki prijatelji. Kmečko vprašanje zlasti z ozirom na knjižnico „Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek“. Cena za 1 komad 6 vin., s pošto 11 vin., 50 komadov 2 K 50 vin., s pošto 2 K 80 vinarjev. Kmetijska zadruga. Knjižica, ki uči, kaj kmetijske zadruge pomenijo, kako se snujejo in kako se uspešno vodijo. Spisal Ivan Kač. Komad 40 v, s pošto 45 v. Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal Simon Gaberc, župnik Framski. Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja". S šestimi podobami. Cena knjige 40 v, po pošti. 45 vinarjev. Zbirka narodnih pesmi I. in II. snopič. Z priljudnimi, narodnimi in drugimi znanimi pesmi. Cena posameznemu snopiču 20 vin., s pošto 23 vinarjev. Obrednik za Cerkvenike ali natančen poduk za cerkvene služabnike. Neobhodno potrebna knjiga za Velikonoč in sploh za celo cerkveno leto. Cena 80 vin., po pošti 85 vinarjev. Venec svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Sedmi natis. Cena za komad 1 K 50; s pošto 1 K 60 vinarjev. Drilžbllie bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi in tudi za druge pobožne ženske. Dvanajsti natis. Cena: v usnji vezane z mramornato obrezo 2 K 60, z zlato obrezo 3 K; s pošto 20 vin. več. Vsakovrstne podobice, rožne vence in dr*ge devocijonalije s slovenskimi napisi. Spomini na prvo sveto obhajilo 4—30 v. Opozarjamo posebno ha lepe spominke za rajne s črnimi obrobki. Tisek na zadnji strani oskrbimo točno in po ceni. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, tudi rožne vence žalostne Matere in preč. Spočetja itd. istotake svetinjice s slovenskim napisom* Imamo lepe nlklaste in medeiic križece za rožne vence, na steno m posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov. mMT Miaspoiifjufo se satno proti predplačilu. XwesUt pod 9 I£ se pošljejo laltho tudi e snamkali-