Državne koristi. Veliko je vredna beseda, ako je prava, trikrat več pa je ona še vredna. ako ae izreče v pravi čas. Ljudje ae ji v hipa udajo in ao vsled nje za vse voljni. Dragih azrokov jim ni veo treba. Taka beaeda je naše dni v ,,državnih koriatih". Ona je ljudem po gostem na jezika. Nihče si ni v dvomih glede njene veljave in če nam jo izgovori kdo v pravi čaa, vsi mu pritrdimo v tem, da je reanice v njej ter bodi breme, kakor koli težko, radi ga vzprejmemo aa avoja ramena, kedar vemo, da gre za koristi države, v čije krilu živimo. Ali to, da se vai radi uklonimo državnim koristim. je rado krivo, da se ta beseda rabi sem ter tje v zlo. Kjer bodi, sliši ae aedaj že izgovarjanje na državae koristi — tudi tam, kjer gre za vse drago prej, kakor pa za državae koristi. Da je v takem govorjenju iz večine več nereaaice, kakor pa resaice, ni več težko, da človek ugaae, posebao, ako govore naši nemški napetneži o državnib. koristih. Njim je ta beseda rada na jeziku ter vam kričž na vae grlo, da je za državne koristi nevarno, ako kje ne obvelja ujih volja. Kaj se nj terja od njih vae pri naa aamo iz ozira aa državae koristi! Otrokom alov. starišev silijo že nemščiao v glavo, ko še ne znajo akorej prav brati, pri Čehih pa se je iati Nemci celo v latiaskih aolah ne pust6 ueiti českim dijakom Tu in tam pa leži to bojda v državaih koristib ali ka li. Sedaj ae pa kujajo isti Nemci na. Ceekem za to, ker jim noie dež. zbor, kjer 80 Cehi v večiai, privoliti. da se razdeli česko kraljestvo na dvoje, v nemško in čeako akapiao. Za to ni azroka pa 8e tudi sicer ne more izgoditi, kajti tam je pomešaao čeako in nemško ljudatvo skoro po vseh krajih. Pri nas na Štajarskem bi ae tako deljenje ležje izvršilo, kajti na goreajem Stajarja biva aemško, aa spodnjem pa skorej samo slov. ljadstvo. Ali naj mi poterjamo za tako razdeljenje, kak hrap vam aaataae v bipa pri Nemcih. češ, da tega ne pu?te državne koriati! Gori aa Ceakem tedaj kaže tako deljenje, da-8i ni lehko mogoče, pri naa na Štajarju pa ne velja da-ai bi ne bilo poaebno težko. Na obeh straneb. pa čejo bojda tako državne koristi. 0 te koristi! One so že kje za koga, toda za državo, za ceaaratvo ao težko. Nič ne bode Nemcem krivica, ee razodenemo našim bralcem, zakaj da tako ravnajo: — iz napaha in more biti še bolj iz lenobe. Ker ao Nemci na Čeakem v manjšiai, zato krice": Proč s Čehi! Pri nas so v večini, zato pa nam eejo ae dati čedalje težje verige ter naa ne paste od sebe. To ao tiate državne koriati. Še bolj pa ae vidi njih nakana pri potrebi nemakega jezika. Kdor gre po svetu, njema pride gotovo prav, če zaa več jezikov, tem bolje zanj pri nas, ako zna tadi nemški, kajti človek naleti, kjer bodi, na ljadi, ki govore aamo nemaki. Kdor hoče ceaarako slažbo, za-nj pa je nemški jezik celo potreba vaaj v razmerah, v katerih so naši uradi aedaj. In za tak poael ae pripravlja, kdor hodi v latinske ia aplob. v srednje šole. Na teh se človek tadi more jezika naučiti, ne da zato drage reči zaaemari, saj ao dosti dolge. To zaamo mi, pa tudi Nemci, toda le-ti ao takrat, ko ao na Oeakem ae bili v večiai, skleaili poatavo, da se dragi dež. jezik, nemaki, če ao aole čeake in čeaki, če so šole nemške, ne sme učiti obligatorično, t. j. aihee se ne sme ailiti, da se ga ači. Zakaj jim je taka poatava ? Nemakim otrokom ni ae treba at-iti čeakega, čeakim pa je preprečena pot v drž. alužbo, ker bi ne znali nemaki, tedaj za Nemce je na obe" plati to prav. Pri nas ravnajo na robe ali prav iz enacib. uzrokov. Nemačiao tišče že našim otročičem v glavo, ved6 do dobra, da je to prazno delo ali prav to jim je prav, kajti tako se ubogi slov. otrok ne nauei ničeaar in oatane zmerom y nemških kleščah. Uradi ao polni Nemcev, ki ao bili preleni se učiti alovenski in lehko reže na alov. kmete; le-teh bi pa bil marsikater veliko bolji v iatem aradu, ko bi ne bilo — nemške — lenobe. Da je Nemcem pot v drž. alužbe gladka, za to mora biti v uradniji nemško in da jih ain slov. kmeta ne riae v stran, zato je treba že alov. otrokom ubiti glavo ter jim vzeti veaelje do naaka — z nemačino. To ao državne koriati.