Dopisi. Iz Maribora. (0 m i k a n i m Slovenco m). Kakor slavna »družba sv. Mohorja« skrbi posebno za priproste Slovence, tako skrbi «Matica Slovenska«. za olikane. Matica je naš edini večji slovstveni zavod, rekel bi, slovenska akademija, zato je dolžnost vsakega olikanega Slovenca, da jo podpira. Za udnino 2 gold. dobi vsak ud tri krasne knjige, letos pa bodo najbrž štiri in sicer: 1. Letopis z zanimivimi znanstvenimi razpravami. 2. Dr. Kos : Doneski k zgodovimi Škofje Loke. 3. Zgodovina slovenskega slovstva I. zvezek od dr. Glaserja. 4. Knjiga, izdana iz Knezove zapuščine. S temi knjigami bo gotovo vsakdo lahko zadovoljen, zato je le želeti, da pristopi čim več udov in se sčasoma sedanje število udov 2300 podvoji. Le pri vsestranskem zanimanju slovenskik olikanih krogov more se Malica uspešno razvijati in napredovali v blagor in razcvit slovenskega slovstva in znanstva. Da se to zgodi, želi gotovo.vsak Slovenec. Naj se torej vse olikano slovenstvo združi v Matici Slovonski, da se bodemo tudi z njo lahko ponašali pred svetom, kakor z Mohorjeve družbo! — Ker še tudi marsikateri odličen bralee «Slov. (lospodarja« ni matičar, zato kličem vsem: Pristopite! G. Iz Gornje Radgone. (Kmetom v prevdarek). Vračko ima sladek jezik, če se gre za njegove lastne koristi. On Vas houe na svoje limanicc zvabiti rokoč: «Jaz sem sam kmet, jaz tedaj najbolje vem, kje vas črevelj tišči, jaz jedini Vas morem vseh nadlog rešili. — Res lepe besede so to, ali samo prazne besede; naj si najprej sam pomaga! Oglejte si njegovo gospodarstvo, .mislim, da ni ravno najboljSe. Naj sam najprej pokaže, da ve sam sebi pomagali, polem mu morebiti bode verjeti. Rcs ima dobro voljo, a samo dobro voljo kinetom poniagali, dokler pa tega ne bode storil, mu tudi nič ni verjeti, ker obljubil je že marsikaj, ali držal skoronični. Le častihlepnost ga spravi lIo tega, da govori o pravicab krruita in da se štuli za odrešenika kmetov. — Kakov prijatelj Vam je Vračko, razvideli boste iz tega, če ga opazujole kot okrajnega predstojnika. Vlada Vas kakor kak luržki aga, veli Vam, lukaj mora biti cesta, meni nič, tebi nič vzame ti kot zemljiSča za ceslo, na raboto morate tudi ili in delati kakor pred 48. letom, ko sle šo bili podložniki. Akoravno Vam je poprej rekel, da cesta ničesar ne bo koštala, ali plačati morate vrhu tega ludi še. Drevje ob cestah da Vam posekati, prepoveduje Vam jarke delati na Vašem zemljišču itd. Skrbi sicer za živinorcjo, kupnje bikeee, ali plačati jih bodele niorali Vi sami, on jo strožji in odurnejši kakor vsak dosedanjik načelnikov, pravi pravcati turški paša. Kake da so sedaj ceste, lo pa sami vidite. Opazujte ga še, če pridete v opravkik v pisarno okrajnega zasl.op;i, kako so obnača proli lakeinu, kateremu ni prijaLelj, kako zarenči nad njim in kako ga odpravi, in vendar bi moral kot okrajni predstojnik biti z vsemi jednako prijazen. — Oj kako je prijazen z radgonskimi gospodi, kako sc jini klanja ; ali zakaj bi Vam o tcm pisal, opaznjle ga sami, in oči se Vani bodo odprle. Vi, kmplje sto mu ravno prav, da mu pomagate na sLol okrajncga načel- nika in k plači od 360 gold. Kako se Vam je Vračko laskal, ko je še bil dr. Gorički okrajni predstojnik, «to je preveč za naš ubogi okraj, da bi predstojnik dobil toliko plaue; to ne gre ; ko bi jaz bil predstojnik, jaz bi precej odnehal itd.» Človek bi res mislil, da bode kot predstojnik vse zastonj delal, da mu je samo za korist kmetov. O Liikovnjak, o Liikovnjak, ti si fojn liček. — Ali spoznavamo te in s časom te bodeino tudi vsi popolnoma spoznali, ker pretipali ti bodenio kakor v svetem pismu stoji, srce in obisti, predno bodeš za vrednega spoznan. — Nazadnje hočem Vam še edno povedati, namreč hočem Vas spomniti na geslo našega presvetlega cesarja : »Z združenimi močmi». Da, zzdruženimi močini, z gospodi na.šega okraja, z duhovnimi in posvetnimi, bodemo dosegli boljšo bodoenost našira otrokom. Ne kmet kmeta, ampak gospod za kineta in kmct za gospoda, tako bodemo naprodovali nam in materi Sloveniji v slavo in blagor. — To za danes Vain, dragi bralci, v premišljavanje. Star Ščavničar,. neduhovnik. Od Sv. Petra pod Sv. gorami. (Prijetni in žalostni dogodki). God Malcre božje Pomočnice se bode na Sv. gorah letos ilrngi dan po Telovein, 25. inaja obhajal, ker jc 24. niaja praznik. — Stari Ijudjc pravijo, da je bila leta 1834. tako zgodnja in lepa spomlad kakor letos, in tisto leto je dal Bog najboljše vino, kar ga pomnijo. April ni bil lo leto muhast po slari navadi, temveč stanovito lepo vreme je trpelo 5 tednov, da so bilo bukve 14 dnij pred .lurjeviin zclenc in ptičev zgodaj obilno, ter je rajsko veselje skozi liostc lioditi in posluSati posebno, kako slavčki drobijo svoje pesmice. Kjer je uš staremu trsu prizanesla, je veliko grozdja na njem. Bog daj uspeba ludi pri amerikancu. Kdo bi pozabil na časo, ko se je vina cedilo, da bi no segal za orodjo ter se z molitvijo in pridnim deloin Bogu ne priporočal zopet za sladko kapljo? Zelo bi koristik), ko bi še več sadnega drevja sadili. Kdor je hodll v Šmarje, je videl, koliko je tam Sadja za cesto nasajenega, da sinukne v žep inarsikateri desetak in so lani gmševca polovnjak po 20 gokl. prodajali, za boljšo ceno kakor prej vino. Krščanska pridnost hasne. Ge ne razumejo gospodarji dosti o sajenju, bi naj poklicali potovalnega učilelja iz vinorejske žole, da razloži in pokaže, kakor po drugod. — Veliko dohodkov bo Ireba pri nas za eerkev in novo šolo in velikanske obeinskc stroške, ker se mora strašno veliko v bolnišniee vplaeevaLi in ljudi rcdili, ki so se celo mladost po drugod klatili, na slare dni pa se obesijo občini na žep. — Odnovega leta sino doživeli marsikaj ncprijetnega. Holezni so pobrale do 6. maja 45 ljudij; 14 jik je doživelo čez 70 let, 5 <>oz 80, jeden celo 93 let, pa tako budo vendar niso bolezni pri nas razgrajale, kakor na Bizeljskem ia v Kraljevcili na llrvatskem. Eno žensko je mrtvud zadel, da je bila pri priči mrtva. — Dne 10. aprila jo v Zagaju čedna »gorca« pogorela, da so bolno oscbenko s težavo rešili. Ge le ni budobna roka parkljev stogniia? — Dno 26. aprila se je bilo bati loee, ker je od Kozjansko slrani kudo gromelo, po Koprivnici jo bojda zolo polokla. Bog nas je varuj! V soboto po Križevem je ob edenajslih med hudo ploko naleUila, pa ni škodo, moralo jc lodnj še loplo biti v zraku, do petib večer sc je pa tako shladilo, da jc sneg čisto po ziinsko šel. — Prcd troini tedni so morali pse pripeti, ker jc edcn začel stekati. — Dne 1. maja je Sotla poplavila Iravnikc. — Sliv bo malo, ker je veler cvclje obral. \'ar ni nič stanovilnega na svelu. — Narodnega dniStva, se mi zdi, ni cnega v celem velikem Kozjanskem okraju, čeravno bi 4 Irgi lakko kaj slorili. da bi tain pa lam ne vludala (rokica naSih nasprolnikov. Kolikor sem slišal, so jo lotos v večih farak več ljudij za Mohorsko družbo oglasilo. IJani se je mcd 100 Ijadmi naročil Podsredo vsak 16., v Kozjein vsak 18., v Prcvorju vsak 21., na Bučah vsak 22., na 1'ilStanju vsak 23., v Zagorju vsak 24., v Št. Petru vsak 26., v Ulimju vsak 28., v Polju vsak 30. Podčotrtkom vsak 32., pri Sv. Vidu, v Dobju in na Planini vsak 35. Kolikor se da, le Se bolj! Iz Kočkega vrlia v Slov. gor. (Sumničenje.) Ker sem že od več stranij slišal, kako nIjubeznivi-'Kraljevčani pogrevajo mene kot dopisnika »iz Kraljevec blizo Sv. .lurija na Ščavnici« v štev. 34. z dne 25. avgusta 1892., polem v štev. 39. z dne 28. septembra in v štev. 52. z dne 28. decembra 1. 1893., zato blagovolite, gospod urednik, potrditi, da jaz nisem pisal omenjenih||dopisov. Doslavim pa tndi, da ni častno sumničili in iskati dopisnikov, ko se labko vsak opraviči, ako se mu dozdeva, da sc mu je kakšna krivica zgodila. Jožef Štelcar. Potrjujemo, da omenjenih dopisov niste Vi pisali. Uredništvo. Iz Braslovč. (Po družnica sv Cirila in Metoda.) Z veseljem čilamo v raznik slovenskih časopisih, kako krepko napreduje družba sv. Cirila in Metoda in da se je že skoro v vsaki večji župniji ustanovila nje podružniea. Tudi pri nas v Braslovčah smo že inieli to podružnico, katera je imela lepo ^število ndov ustanovnih, letnik in podpornih ; ali žal, naša podružnicaje od časa do časa bolj birala in dremala in z letošnjim letom pa je popolnoma zaspala, ined tem ko drugod tako vrlo napredujejo. In kaj je temu krivo ? Ali so mar pri nasljudje lako zaspani in malomarni, da ne bi podpirali društvastako blagimi naineni? Ne, edini in glavni uzrok je le ta, da je bil odtor te podružnice takšen, da se ni čisto nič brigal za njen napredek. Ko je bilo mesecamareija l. 1. zborovanje te podružftice naznanjeno delornapo vabilibdeloma v »Slov. Gosp«, takrat se jt zbralo precoj župljanov, njim na čelu čč. gg. dukovniki in učitelji. Ali kaj pomaga tako zborovanje, ker se je pa vos odbor tenm odtegnil, lajnik in denarniear sta kar pobegnila? Zborovanje je bilo preloženo na sledečo nedfilo, ali žal, do danes še ni sluha ne duha o tem. Želeti je, da iz novega podružnica oživi, ker bi ne bilo lepo, ako bi ravno v Braslovčah tako neoastno končala! Od Sv. Trojice v Slov. gor. (Kmelijska podruižnica; učileljsko društvo). Prebivalstvo šenllenarškegd okraja uvidevSi potrebo kmetijske podružnice je prosilo pri ccntralnem odboru štnjerske kmetijsko družbe za ustanovitev podružnice. V to svrlio je pooblaščenec kmetijske družbe, ravnatelj mariborske vinorcjske šole, gosp. Kalmann. potrcbne podatke pobiral. Pri tej priliki je blizo 50 posestnikov svoj pristop obljubilo. — Na Križevo je imelo šentlenarško okrajno učitcljsko drii-tvo svoje mesečno zborovanje, katero je bilo tein bolj zanimivo, ker sta rešitov dnevnoga reda gospoda ravnatelj Kalmann in profesor Koprivnik prevzela. Prvi je jako temeljito o umni sadje — in vinoreji govoril, drugi pa o čebeloreji. Zborovanja se je razven dmšlvomkov ludi ninogo drugega obeinstva udeležilo. Prrsrf-na livala obema gospodoma za njuno prijaznost in Lrud. Pri tej priliki moramo tudi društvenemu načelniku isvoje neprislransko pripoznaiije izreči, kateri vsešti-ansko skrbi, da se drušlveno življenje od dne do dru; živahiH'j(i razvija. Iz Šikol pri Pragerskein. ((iasilno društvo) odgovarju dopisu iz MajSperga v štv. 17 »Slov. Gospodarja«, da dopisniku ni znana daljava, niti ne vo.ogasilcib, kat(>ri so peš prihiteli v Medvece dnc 15. aprila ter storili svojo dolžnost in vse: kar se je dalo, po svoji nioči. Toda brizgalnice poveljništvo ni dovolilo Ijo peIjali zaradi pomanjkanja vode v tistem času. OmilovanJu vredno je, kar se zdaj očita, da so gasilci krivi ove vrednosti, ki se je našla po gosp. likvidatorju na zavarovanih, ognja rešenik predmetih. Od Sv. Pavla v Sav. dolini. (Bela žena) pobrala nain je vrlega narodnjaka in uda bralnega društva, gospoila Jožefa Stanovnika, trgovca na >Savinjskem mostu« v 42. letu njegove dobe. Izdibnil je svojo blago dušo previden s zakramenti za umirajoče dne 27. aprila ob 7. uri zjutraj po dolgotrajnej mučni bolezni. Bil je g. Stanovnik večletni zvesti poslovodja tvrdke »Klinger« v Slovenjeiu (iradcu, ter se je pozneje naselil v našo dolino, kjcr si je pridobil mnogo prijateljev. Spošlovali smo ga St. Pavlani kot našega domačina in kot blagodušnega in narodnega moža. Lahka mu naj bode zem- K.