Na podlagi 9. alinee 174. člena in 186. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81,78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na------------------------------seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nega zbora, dne------------------------1978 sprejela POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) s tem poslovnikom ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo, soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pri-stojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 2. člen Skupščina občine in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. 3. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določi zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njeno delovno telo. 4. člen Skupščina občine dela stalno. Letni odmor skupščine občine traja vsako leto od 25. julija do 10. septembra. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine občine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; pred-sednik zbora, delovnega telesa občinske skupščine, družbenih svetov ali komisij pa sejo zbora oziroma ustreznega delovnega te-iesa. 5. člen Skupščina občine ima pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialislična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine« pod grbom pa napis »Ljubljana Vič-Rudnik«. Pečat hrani sekretar skupščine. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 6. člen Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik izvršujejo v skladu z ustavo SR Slovenije in stalutom skupščine občine, funk-cije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve po delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopo-litičnem zboru skupščine občine. Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih Ijudi in občanov, dele-gati pa so tudi dolžni sprejeti in opravljati določene funkcije ali na-loge, ki jim jih naloži občinska skupščina ali njihov zbor. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravice in dolžnosti. 7. člen Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah skupščine občine in na sejah komisij občinske skupščine in njenih zborov iz-gubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in po-vračilo potnih stroškov, po določilih samoupravnih aktov organi-zacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor skupščine občine oziroma po samoupravnem sporazumu o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in me- rilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v občini Ljubljana Vič-Rudnik. 8. člen Skupščina občine mora zagotoviti tak sistem obveščanja, da bodo delovni Ijudje in občani v temelnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih obveščeni o njenem delu. Skupščina občine obvešča delovne Ijudi in občane o svojem delu: — z obveščanjem gradiva za seje skupščine občine in njenih zborov v Glasilu občinske konference Socialistične zveze delov-nega Ijudstva Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« ter — z informacijami v drugih sredstvih javnega obveščanja. 9. člen Predlagatelj gradiva mora zagotoviti, da bo gradivo pregledno in razumljivo. Obraziožitev mora vsebovati zlasti zakonitev pred-loga, načela ter cilje, ki jih s predlaganim aktom želi predlagatelj doseči, poglavitne rešitve z variantami in posledicami, ki bodo na-stale za delovne Ijudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev ter finančna sredstva, potrebna za izvajanje akta, vire in način zagotovitve sredstev in kakšne bodo nove naloge naložene občinskim upravnim orga-nom. 10. člen Delegacijam, ki določajo delegate za seje skupščine občine in njenih zborov in delegatom družbenopolitičnega zbora, se pošilja gradivo neposredno z vabilom na sejo skupščine občine najpoz-neje 14 dni pred sklicom. 11. člen Delegat v zboru ima pravico postaviti vprašanje izvršnemu svetu ali predstojniku občinskega upravnega organa v zvezi z nji-hovim delom. Izvršni svet oziroma predstojnik upravnega organa mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. 12. člen Funkcija delegata je častna družbenega funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini ozi-roma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina občine v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim spora-zumom. 13. člen Vodja delegacije organizira delo tako, da lahko posamezni člani delegacije posebej spremljajo in proučujejo vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini občine. Vodja delegacije koordinira delo delegacije z delegacijami sa-moupravnih interesnih skupnosti in s samoupravnimi organi de-lovnih organizacij in delegacijami v krajevni skupnosti. 14. člen Delegacije razpravljajo o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine občine in skupščine mesta in imajo pravico predlagati posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine občine, ki naj se uvr-stijo na dnevni red sej zborov. Pri tem se delegacije opredeljujejo o prednosti obravanavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov v skladu z letnim delovnim programom skupščine občine in predla-ganim dnevnim redom. 15. člen Skupščina občine oziroma pristojni zbor daje pobude in pred-loge za obravnavo posameznih zadev in izdajo odlokov in drugih aktov v skupščini občine in mesta na podlagi izvedene javne raz-prave in stališč temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosli. Zbori občinske skupščine pošljejo na seje zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta delegata glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi več dele-gatov za posamezno točko dnevnega reda. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti pošiljajo na seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupš-čine občine delegata oziroma delegate upoštevajoč pri izbiri dele-gata vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja seje zbora. 16. člen S posebnim odlokom je določen način delegiranja delegatov občine Ljubljana Vič-Rudnik v zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta LK Ljubljane ter v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine, konferencami delegacij in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. III. VPRAŠANJA DELEGATOV 17. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnev-nega reda za predloge in vprašanja delegatov. Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo občinskih upravnih organov vpra-šanje, ki se nanaša na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pri-stojnosli. 18. člen Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vpra-šanje,podano na seji zbora,vloži pismeno, če smatra, da je to po-trebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Vsa delegatska vprašanja takoj posreduje tajnik zbora izvrš-nemu svetu skupščine občine. 19. člen Pismeno vprašanje, postavljeno na seji zbora se objavi skupaj z odgovorom pristojnega predstojnika upravnega organa v nasled-nji delegatski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna«. Na ustno delegatsko vprašanje da odgovor član izvršnega sveta, predstojnik občinskega upravnega organa ali predlagatelj gradiva, na katerega se vprašanja nanaša praviloma na isti seji na kateri je bilo vprašanje postavljeno; če ne posreduje odgovora takoj ali če delegat izrecno zahteva, se odgovor objavi v delegat-ski prilogi. 20. člen Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstav-nik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi upravni organ ob-čine naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave. Po prejemu odgovora na delegatsko vprašanje lahko postavi delegat dopolnilno vprašanje. Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki bodi upravni organ občine.lahko delegat zahteva, da na vprašanje odgovori izvršni svet. Vsak delegat lahko zahteva na podlagi posredovanega odgo-vora na delegatsko vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi kratka razprava. Po končani razpravi zbor odloči, da je zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o vprašanju razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni izmed naslednjih sej. 21. člen Delegat lahko postavi vprašanje predsedniku skupščine občine in predsedniku zbora, kot tudi podpredsednikom komisij in drugih delovnih teles skupščine občine in njenih zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini občine in na delo teles, ki jim predse-dujejo. Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporab-Ijajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. Pravice zahtevanja obvestil in pojasnil 22. člen r Delegat v zboru ima pravico zahtevati pismena ali ustna obve-stila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo od predsednika skupščine, predsednikov zborov, predsednikov de-lovnih teles, sekretarja skupščine, predstojnika upravnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, od zborov in komisij in drugih delovnih teles. Odgovor mora biti posredovan na zahtevo delegata v pismeni ali ustni obliki. Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasnil se primemo upo-rabljajo določbe 17. in 21. člena tega poslovnika. 23. člen Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti obvestila o izvajanju polilike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve poseb-nega družbenega pomena. IV. PRENEHANJE MANDATA 24. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija, odnosno pristojni zbor ob-činske skupščine, ki ga je delegiral na posamezno sejo skupščine občine. V tem primeru mora delegacija oziroma predsednik zbora o tem takoj obvestiti sekretarja skupščine občine in navesti, kate-rega novega delegata je delegiral. 25. člen Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in po postopku, ki ga določa zakon. Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopi. Pravico ima svoj odstop obrazložiti. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor. 26. člen Izjavo o odstopu dostavi predsednik družbenopolitičnega zbora komisiji za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. V vseh drugih primerih, ko preneha delegatu družbenopolitič-nega zbora mandat iz razlogov, ki jih določa zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo mandatov in imunitetna vpra-šanja, da je delegatu mandat prenehal. 27. člen Če delegat, funkcionar skupščine občine ali zbora prevzema funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo dele-gata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora. Predsednik zbora obvesti komisijo za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pri-stojnemu zboru, da ugotovi, da je deiegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo delegata. V. SEJE ZBOROV Prve seje zborov 28. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov. 29. člen Na prvi seji zbora združenega dela skupščine občine se izvoli predsednik zbora. sprejme sporazum o določitvi skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije ter določi skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.in sicer za po-dročje gospodarstva, prosvete in kulture, socialno-zdravstvene dejavnosti, kmelijstva, obrtnih in drugih dejavnosti ter za področje državnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter društev. Zbor združenega dela skupščine delegira 9 delegatov za prvo zasedanje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in 3 delegate v skupino delegatov za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skup-nosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 30. člen Na prvi seji zbora krajevnih skupnosli skupščine občine se izvoli predsednika zbora ter delegira 6 delegalov za prvo zasedanje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. 31.člen Na prvi seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine se izvoli predsednika zbora, izvolijo kandidati za delegate v družbe-nopolitični zbor Skupščine SR Slovenije in skupščine mesta Ljub-Ijane. 32. člen Za prvo sejo vseh treh zborov mora dotedanji predsednik vsa-kega zbora: — ugotoviti najstarejšega delegata, da bo vodil prvo sejo in — sestavili predlog dnevnega reda. Prvo sejo zbora prične najstarejši delegat in jo vodi do izvolitve predsednika zbora. Predsedujoči ob začetku seje ugotovi sklepčnost zbora, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu, ki ga je predlagal dotedanji predsednik zbora. 33. člen Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora tri-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil, ki predlaga predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora in delegi-ranih delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti in o lem poroča svojemu zboru. Zbor izvoli člane komisije z javnim glasovanjem. Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil prekine predsedujoči sejo zaradi dela komisije. Komisija za verifikacijo poobiastil se sestane takoj po izvolitvi in izvoli predsednika. Komisija pregleda predložena potrdila delegatov ler morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo postopka v zvezi z dele-giranjem delegatov. Komisija za verifikacijo pooblastil poroča zboru o svojih ugotovi-tvah. 34. člen Zbor obravnava poročilo in o njem glasuje. Zbor določi, da se pooblastilo delegata potrdi ali razveljavi. Obravnave predloga poročila in odločanja o njem se lahko ude-leži vsak delegat, dokler njegovo pooblastilo ni razveljavljeno. ne more glasovati o svojem lastnem pooblastilu, če se o njem pose-bej giasuje. Če zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ali družbe-nopolitični zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti zbor. Po verifikaciji pooblastil delegatov prične zbor z delom in izvoli predsednika zbora. Kandidata za predsednika zbora predlaga po opravljenem kan-didacijskem postopku občinska konferenca SZDL. Predlog mora biti podan pismeno in o njem odločajo delegati z glasovanjem. če je več predlogov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ gla-sov, sicer pa kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora se izvoli za dobo 4 let. 35. člen Vsak zbor lahko izvoli ludi namestnika predsednika zbora. Kandidata za namestnika predsednika zbora predlaga najmanj 10 delegatov ustreznega zbora. Če je več predlogov,je izvoljen kandidat, ki je dobil največ gla-sov vseh delegatov v zboru. Namestnik predsednika zbora je izvoljen za dobo 4 let. 36. člen Na prvi seji vsak zbor obvezno izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-nja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih voli-tev za volitve delegatov v ta zbor. Mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša-nja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvoli nova komisija. Mandat komisije navedenih zborov, ki je bila izvoljena na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij,traja do dneva volitev. 37. člen Po končanih prvih sejah zborov je skupno zasedanje vseh zbo-rov, nato pa skupna seja vseh zborov skupščine občine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine občine. V ta namen sestavi prediog dnevnega reda ter določi čas in kraj seje in ugotovi ime in priimek najstarejšega delegata, ki bo vodil prvo sejo in ga o tem obvesti. 38. člen Prvo skupno zasedanje vseh zborov začne najstarejši delegat in ga vodi do izvolitve predsednika skupščine občine. Predsedu-joči ugotovi sklepčnost. nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu skupnega zasedanja in skupne seje zborov, ki ga je predlagal dotedanji predsednik skupščine občine. Po zaključnem skupnem zasedanju vseh zbo-rov, nadaljujejo zbori delo na skupni seji, ki jn vodi novo izvoljeni predsednik skupščine občine. 39. člen Na prvi skupni seji vseh zborov skupščine občine volijo in razre-šujejo funkcionarje.kot je to določeno s statutom občine. Volitve. imenovanja, razrešitve in odpoklici funkcionarjev skupščine občine in drugih funkcionarjev, se opravijo na način in po postopku, ki ga predpisuje X. poglavje tega poslovnika. Slovesna izjava 40. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine občine, predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta ter predsedniki zborov, dajo po izvolitvi na skupnem zasedanju vseh zborov sledečo slo-vesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovor-no, da bom delai po usiavi, zakonih in statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik ter da bom varoval družbeni red Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialisiičnih samoupravnih odnosov, za oblast delav-skega razreda in uresničevanje skupnih mieresov delovnih Ijudi in občanov ter za napredek m razvoj občine,Socialis!ične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. Sklicevanje seje zbora 41. člen Predsednik zbora sklicuje seje zbora na lasino pobudo, na po-budo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupšoine občine, izvršni svet skupščine občine ali najmanj ena petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora seje ne skliče, kadar bi \o moral, jo lahko skliče tretjina delegatov v zboru ali predsednik skupščine občine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo skupščini občine gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 42. člen Predlog dnevnega reda sej zbora lahko predlaga delegacija, delegati v zboru, izvršni svet skupščine občine, občinski upravni organ, SIS, družbenopolitične organizacije v občini in drugi pred-lagatelji, določeni s tem poslovnikom. 43. člen Seje skupščine občine in njenih zborov se sklicujejo v skladu z letnim delovnim programom skupščine občine. Delegatom zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora se pošilja skupščinsko gradivo 14 dni pred sejo zbora. Skupščinsko gradivo se izjemoma vroči delegatom tudi kasne-je, vendar najmanj 5 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, ki ni-majo za posledico materialne in finančne obveznosti. 44. člen Deset delegatov v zboru, predsednik skupščine občine, pred-sedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, predsedniki skupš-činskih delovnih teles na seji zbora v nujnih primerih lahko predla-gajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. 45. člen Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora. Če je tudi namestnik predsednika zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, ki je najstarejši po letih, in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo v nadaljevanju predse-doval seji zbora. 46. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita pred prehodom na dnevni red tričlansko komjsijo za verifikacijo poo-blastil in imunitetna vprašanja, ki pregleda predložena pooblastila delegatov in ugotovi sklepčnost seje. Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora. Pri delu zbora sodelujejo tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Drugi udeleženci seje smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsednik zbora ugotovi,o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem od-loči. Na seji zbora ne sme nihče govoriti.preden ne dobi besede od predsednika zbora. Razpravljavca lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da razpravljavca ne moti nihče pri izvajanju. - v 47. člen Predsednik zbora daje delegatom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi. ¦' Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsednik zbora besedo takoj, ko se prijavi k razpravi. Če delegat ni zadovoljen s pojasnikom pred-sednika zbora glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. 48. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda , ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave. 49. člen Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegatov od-loči, da lahko razpravljavec o istem vprašanju omeji trajanje ozi-roma večkratno sodelovanje v razpravi o istem vprašanju. 50. člen Zaradi usklajevanja dela zborov sodelujejo predsedniki zborov s predsednikom in sekretarjem skupščine občine. Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enako-pravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore. Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali dru-gega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug akt obrav-navali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju. Zbori praviloma poslušajo uvodna poročila skupaj. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Zapisnik skupnega zasedanja je sestavni del zapisnika vsa-kega zbora. 51. člen Zbor, ki posreduje pristojnemu zboru stališča ali predloge k predloženemu aktu, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge. . ' Vzdrževanje reda 52. člen Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati.naslednji ukrepi: opo-min, odvzem besede in odstranitev s seje. 53. člen Opomin se izreče deiegatu v zboru, ki govori, čeprav mu pred-sednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dva-krat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 54. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahlevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze. ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine. Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre najmanj 9 delegatov. Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. i 55. člen Predsednik zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupno-sti obvesti delegacijo, ki je delegirala delegata na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudstva o delegatu, zoper kate-regaje bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 56. člen Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje. 57. člen Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine občine vsak poslušalec in drug ude-leženec, ki krši red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 58. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo skupščinski zbori, morajo upoštevati predpise o vzdrževanju reda v skupščini občine. ¦;. .'¦¦' , ¦¦¦-¦ Potek seje - /¦' ¦ 59. člen . Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata poobla-stila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata poobla-stila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja druž-benopolitičnega zbora ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zboru. O spornem pooblastilu odloča zbor posebej. S • • ¦ ¦¦ 60. člen Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, delegati v zbom in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več razpravljavcev, sklene obravnavo. .•*.'. ..,..' 61.člen Predsednik zbora prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, ker so potrebna posvetovanja in usklajevanja oziroma je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, v kolikor to predlagajo delegati v zboru. 62. člen Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločati, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi seji. s. ' Odločanje - •^ •' 63. člen ' - , Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi po-ročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Če smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano. se Z3radi preverjanja po-novno pokličejo delegati, za katere je označeno. da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora. 64. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasova-njem. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot pet minut. •¦''¦.' 65. člen ' - Delegati v zboru imajj pravico in dolžnost, da glasujejo o vsa-kem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pozove dele-gate vzboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu, ali se kdo vzdrži glasovanja. Glasuje se hkratijn sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjav-Ijanjem. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje, ali če zbor sklene, da bo tajno glaso-val. 66. člen Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi pred-sednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega za-htevo podpre najmanj še 9 delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno po-kliče delegate v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali statutom določeno, da je po-trebna za odločitev posebna večina. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glaso-vanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavmjen. •¦¦:.¦ -¦*• Zapisnik 67. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlo-gih, ki so bili dani ali o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. Vzapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki se seje zbora niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičiii in ki so izostali brez opravičila. V zapisnik se zapisuje izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavnik izvršnega sveta skupščine občine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi. Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko za-hteva, da naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik zbora. 68. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delgat v zboru in predstavnik izvrš-nega sveta skupščine občine ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki je sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez ohravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. Odobreni zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi tajnik zbora. 69. člen O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapiski. Vsak delegat zbora in predstavnik izvršnega sveta skupščine občine lahko pred sestavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. O dvomljivih pri-merih odloči o popravkih zapiskov predsednik zbora. Dobesedni zapiski se predložijo k izvirnim zapisnikom. , ( . • Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti 70. člen Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odlo-čanje. se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odlpčajo s pristojnimi zbori skupš-čine občine. \ ¦ .- ' Skupna seja vseh zborov 71. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor na skupni seji: — volijo in odpokličejo delegate na zbor občin Skupščine SRS, — volijo predsednika in člane predsedstva SRS, — opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, statut ali po-slovnik o delu skupščine. 72. člen Skupno sejo skliče predsednik skupščine občine in ji predsedu-je; če je zadržan ali odsoten, ga nadomesti eden od podpredsed-nikov, ki ga določi predsedstvo skupščine občine. 73. člen Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom drugače urejeno. VI. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI SKUPŠČINE OBCINE, PREDSEDNIKI ZBO-ROV, PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE IN SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE 74. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko skupščino, — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, — daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samo-stojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela, — skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine, — skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic de-legatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi. 75. člen Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega de-lovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed pod-predsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo skupščine. 76. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL. Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča pred-sednika zbora, kadar je ta zadržan. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. 77. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpred-sednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glaso-vati. 78. člen Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsed-niki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupš-čin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvrš-nega sveta. Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles skupščine in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — obravnava akte o organizaciji sekretariata skupščine obči-ne, — skrbi za sodelovanje s skupščino mesta Ljubljane, skupščt-nami skupnosti občin in Skupščino SR Slovenije, — opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom ter skrbi za izvajanje poslovnika. 79. člen Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati delovnim tele-som skupščine občine obravnavo posameznih zadev z njihovega delovnega področja; člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povze-tek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini občine, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko pred-sedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga do-polni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predloži predsedstvo gradivo v obravnavo pristojnim zborom. 80. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsed-nik skupščine občine. Sekretar skupščine občine pomaga predsedniku skupščine ob-čine pri organizaciji in pripravi sej predsedstva, skrbi za zapisnike teh sej in skrbi za izvajanje sprejetih stališč. 81. člen Predsedstvo skupščine opravlja naloge in zadeve s svojega de-lovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem stališč in s spremembami sklepov o določenih zadevah. 82. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretarja, ki organizira za opravljanje navedenih nalog ustrezno strokovno službo. Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine s tajniki zborov. Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina in za svoje delo odgovarja občinski skupščini. VII. DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠ-ČINE IN NJENIH ZBOROV 83. člen Občinska skupščina ali njen zbor ima stalna ali občasna de-lovna telesa, katerih sestavo, naloge in način dela določi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in do-ločita njihovo delovno področje in sestavo. Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov. Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini. 84. člen Stalne komisije opravljajo naloge.določene z odlokom o stalnih delovnih telesih in drugimi predpisi. Občinska skupščina lahko do-loči stalnim komisijam tudi druge stalne in občasne naloge. 85. člen Stalne komisije proučujejo predloge, predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina in njeni zbori, proučujejo druga vprašanja s svojega delovnega pdoročja ter o ugotovitvah obveš- čajo občinsko skupščino in njene organe ter predlagajo sprejem predpisov in drugih aktov. 86. člen Seja komisije je sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Sejo vodi predsednik komisije. Če je predsednik odsoten, vodi sejo čian komisije, ki ga določi komisija za vsako posamezno sejo. O sejah se piše zapisnik. Za pripravljanje gradiva, izvrševanje sklepov ter opravljanje administrativnih poslov za stalne komisje so zadolženi tajniki komisij. 87. člen Zbori lahko po potrebi ustanovijo odbore za proučevanje dolo-čenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev. Odbor zbora se ustanovi s posebnim sklepom zbora, ki se obravnava odlok ali drug akt v zboru oziroma ko se obravnava v zboru posamezna zadeva; lahko pa se ustanovi tudi za proučeva-nje vprašanj, ki so trajnejšega pomena za delo zbora. Zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa dveh ali vseh zborov. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine. Odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in njihovo sestavo. Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravila naloge, za katere so bila ustanovljena. Ko odbor, ki se ustanovi s posebnim sklepom zbora, opravi na-logo, za katero je bil ustanovljen, preneha delati. 88. člen Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez poobla-stila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 89. člen Če se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor zahteva. naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor pa lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegaiov v zboru. Za proučitev tega vprašanja v delu te skupine sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, če ta ni sam predlagatelj. 90. člen Predsedniki in člani delovnih teles so izvoljeni za štiri leta, razen če ni v sklepu o imenovanju določeno, da so izvoljeni za krajši čas. Delovno telo obravnava naloge, ki so mu poverjene, na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako nalogo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik skupščine občine, predsedstvo, pred-sednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. 91.člen Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta skupščine cbčine ali občinskega upravnega organa ozi-roma SIS, kadar je na dnevnem redu predlog izvršnega sveta ozi-roma, kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občin-skega upravnega organa oziroma SIS. 92. člen Delovno telo ima pravico zahtevati pojasnila in druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo od samoupravnih organizacij in skupnosti ter občinskih upravnih organov. 93. člen Strokovne in administrativne zadeve za delovna telesa opravlja sekretariat skupščine in upravni organi skupščine občine. Delovno telo ima tajnika. Za opravljanje tajniških poslov za po-samezna delovna telesa skupščine občine lahko skrbi tudi pri-stojni občinski upravni organ. VIII. SODELOVANJEIZVRŠNEGA SVETA PRI DELU SKUPŠČINE OBČINE 94. člen Izvršni svet skupščine občine obvešča predsedstvo in delovna telesa skupščine občine o sklicu svojih sej z dostavo vabil in gradi-va za seje izvršnega sveta ter s tem omogoča delovnim telesom skupščine občine sodelovanje v pripravah na izdajo odlokov in drugih splošnih aktov. 95. člen Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu komisij skupščine občine ter drugih stalnih in občasnih delovnih teles skupščine ob-čine in njenih zborov, kadar le-ti obravnavajo odloke in druge splošne akte, ki so jih sami predlagali oziroma jih je predlagal drugi predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji zgoraj navedenih skupščinskih teles stališče izvršnega sveta do obrav-navanih vprašanj. 96. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja na sejah skupščine ob-čine izvršni svet. Na seji skupščine občine in njenih zborov sode-lujejo člani izvršnega sveta, predstojniki občinskih upravnih orga-nov in drugi strokovni delavci, ki jih določi izvršni svet. 97. člen Najmapj 5 delegatov v kateremkoli zboru lahko zahteva v svo-jem zboru obravnavo posameznih političnih vprašanj v zvezi z delom izvršnega sveta. Zahtevo vlože pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Zahtevo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili. Delegati v zboru pošljejo zahtevo predsedniku zbora, ki jo po-sreduje predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in pred-sedniku skupščine občine. 98. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pi-smeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po preje-mu sporočila, da bo zbor obravnaval zahtevo. Zahteva in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna ločka dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da zahteva na dnevni red prve seje po poteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z zahtevo. 99. člen Predstavnik delegatov, ki je vložil zahtevo, ima pravico na seji zbora obrazložiti zahtevo. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obraloži poro-čilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z zahtevo. 100. člen Razpravo o zahtevi lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvrš-nemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zako-nov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji zahteve ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pri-pravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 101. člen Delegati v zboru, ki so vložili zahtevo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. IX. POSTOPEK IN SPREJEM PREDPISOV, SPLOŠNIH IN DRUGIH AKTOV OBČINSKE SKUPŠČINE 102. člen Predpise sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali eno-faznem postopku. Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delav- cev, delovnih Ijudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti. Do-ločbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje sklepov o začasnih ukrepih. 103. člen Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne od-nose delavcev v združenem delu. Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v kra-jevnih skupnostih oziroma občini. Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih ures-ničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. 104. člen Zbor zdmženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor odloke in druge splošne akte sprejemajo enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samo-stojno. Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vpra-šanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odloča-nju. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine sodelu-jejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vpraša-njih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti. 105. člen Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, če je to z zakonom določeno ali če to sklenejo njeni zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pri-stojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor v imenu skupščine občine podpiše predsed-nik skupščine občine ali podpredsedniki skupščine občine, po pooblastilu predsednika skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, druž-benem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina občine in druge družbene dogovore, za katere ga poo-btasti skupščina občine in ga podpiše predsednik izvršnega sveta oziroma podpredsedniki po pooblastilu predsednika. 106. člen Z izvirnikom akta skupščine občine je mišljeno besedilo akta, ki je bilo sprejeto na pristojnem zboru. Na izvirnik akta skupščine ob-čine se da pečat skupščine občine. Izvirnike aktov hrani sekreta-riat skupščine občine. Akti skupščine občine se objavijo v Urad-nem listu SRS in jih pošilja v objavo sekretar skupščine občine. Postopek za izdajo akta 107. člen Pobudo za sprejem akta lahko dajo: vsak delegat oziroma sku-pina delegatov, občinska skupščina, vsak zbor s svojega delov-nega področja, izvršni svet skupščine občine, skupščine samou-pravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki sodelujejo v delu skupščine občine, temeljno sodišče, sodišče združenega dela, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, komisije skupščine občine, predstojniki občinskih upravnih organov s svojega delov-nega področja, društva in občani. Vsak zbor skupščine občine lahko da pobudo za sprejem akta tudi v zadevah, ki spadajo na delovno področje drugega zbora. Ko predsednik pristojnega zbora sprejme pobudo za izdajo akta, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je po-buda tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsed-nik zbora pobudo za izdajo akfa v proučitev pristojnemu telesu skupščine občine, da jo predhodno prouči in predloži ustrezen predlog nanjo. Če zbor sprejme pobudo za izdajo akta, določi s sklepom način, kako se naj v smislu pobude izdela osnute akta. Sestavljavec osnutka se v nadaljnjem postopku smatra kot predlagatelj akta. Pristojni zbor obvesti predlagatelje pobude za izdajo akta o stališ-ču, ki ga je v zvezi s pobudo zavzel. 108. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak dele-gat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne intere-sne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in sa-moupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skup-nosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. Osnutek akta 109. člen Postopek za sprejem akta se sproži s predložitvijo osnutka akta, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen. Osnutek akta se predloži predsedniku skupščine občine. Osnutek akta mora vsebovati zakonito podlago, razloge, zaradi katerih je akt potreben, načela. na katerih naj temelji in vsebino tako, da v obliki členov pravno formulira rešitve, ki jih predlaga ter finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje akta, način zago-tovitve sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za obči-no, organizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti ter za občane in kakšne nove naloge bodo na-ložene občinskim upravnim organom kakortudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlagani osnutek akta. Osnutku akta mora biti predložena potrebna dokumentacija. 110. člen Osnutek akta prejmejo poleg predsednika pristojnega zbora tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine občine, izvršnega sveta skupščine občine ali četrtine delegatov v zboru (varianta: pet delegatov v zboru), da se osnutek akta uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek akta nanaša tudi na vprašanja, ki imajo pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek akta se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in vsem drugim prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za seje. Če osnutek akta ni podal izvršni svet skupščine občine, pošlje osnutek akta tudi njemu, da poda mnenje o njem in to pred obrav-navo na zboru. 111. člen Osnutek akta obravnavajo pristojna delovna telesa skupščine občine in njenih zborov ter delegacije. Stališča, pripombe in mnenja posredujejo delovna telesa skupščine občine v obliki poročila k osnutku akta na seji pristojnih zborov skupščine občine. V kolikor vsebuje osnutek akta določbe, ki zahtevajo finančna sredstva oziroma nalagajo nove materialne obveznosti, obravnava tak osnutek akta delovno telo, pristojno za finančna vprašanja. Poročevalec, izmed članov delovnega telesa, obrazloži na seji zbora stališča, pripombe in mnenja k osnutku akta. Brez pooblastila delovnega telesa poročevalec ne more spre-meniti ali umakniti poročila. Poročilo delovnega telesa, ki je pred-loženo na seji zbora, se obrazloži ustno. 112. člen Predlagatelj osnutka akta mora biti povabljen na sejo zbora. Predstavnik predlagatelja osnutka akta lahko da na začetku obravnave kratkodopolnilnoobrazložitev osnutka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasni-la, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta skupščine občine sodeluje med vso obravnavo o osnutku akta, tudi če izvršni svet ni predlagatelj. 113. člen Pristojni zbori obravnavajo osnutek akta najprej načelno. Načelna razprava je v tem, da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so v osnutku akta pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj akt temelji in ali so v predlogu zajeti vsi temeljni odnosi, katere naj akt uredi. Po zaključni načelni razpravi zavzemajo pristojni zbori skupš-čine občine stališče o tem, ali je akt potreben. če pristojni zbori spoznajo, da predlagani akt ni potreben, zavr-nejo osnutek akta s sklepom. Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu. 114. člen S sklepom, s katerim pristojni zbori sprejemajo osnutek akta, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upoš-teva pri pripravi predloga akta. Pristojni zbori skupščine občine lahko s sklepom, s katerim sprejma osnutek akta, tudi določijo, kdo naj pripravi predlog akta. Praviloma predlog akta pripravi predlagalelj. Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali pa če smatra zbor, da je to umestnejše, lahko odredi, da predlog akla izdela: — izvršni svet skupščine občine, — občinski upravni organ, — posebna, v ta namen ustanovljena komisija, — skupina delegatov ali — zavod ali skupina znanstvenih delavcev oziroma posamezni delavci. Predlog akta 115. člen Predlog akta mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo akti. Predlog akta mora imeti obrazložitev, ki vsebuje: — načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z variantami in posledice, ki bodo nastale za delovne Ijudi na posameznih po-dročjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih reši-tev, — kako se upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku akta, posebej pa, katere predlagatelj ni sprejel ter vzroke, zaradi katerih jih ni sprejel in rešitve, ki odsto-pajo od osnutka akta, — besedilo tistih določb akta, glede katerih se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve. Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija. 116. člen Predlcg akta se vroči predsedniku skupščine občine, ki ga po-sreduje predsednikom pristojnih zborov in predsednikom delovnih teles skupščine občine. Delovno telo posreduje zboru svoja stališča skupaj s svojimi amandmaji ter mnenji o drugih amandmajih ter predlogih, ki so bili podani med obravnavo predloga akta v delegacijah. Predloge. ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog akta. posreduje delovno telo v obliki amandmajev. Opomba: vioga statutarno-pravne komisije pri eventualni obravnavi vseh predlogov aktov skupščine občine. Statutarno-pravna komisija obravnava predlog akta v okviru akta zaradi skladnosti z zakonitimi predpisi in pravnim sistemom kot tudi zaradi njihove pravne obdelave, daje komisija v obliki amandmajev, ki jih vroči predsedniku pristojnega zbora in predla-gatelju akta najmanj 10 dni pred sejo. Če je predlagatelj akta izvršni svet skupščine občine, mu po-sreduje statutamo-pravna komisiia svoja stališča tako, da mu do-stavi sejni zapisnik in to najmanj 10 dni pred sejo zbora oziroma skupščine občine. 117. člen Obširna poročila delovnih teles oziroma večje število predlaga-nih amandmajev ali če so ti zelo obširni, je potrebno dostaviti vsem prejemnikom vabil in gradiv za seje skupščine občine. Pripombe redakcijske narave lahko iznesejo predlagatelji na seji pristojnega zbora. 118. člen Zbor, ki o predlogu akta ne odloča, pa je obravnaval predlog akta in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amand-ma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 119. člen Pred razpravo o predlogu akta lahko predlagatelji in poročevalci delovnih teles skupščine občine in njenih zborov obrazložijo svoja stališča, pripombe in mnenja. 120. člen Po končani razpravi zbor odloča o amandmajih. Med odloča-njem o amandmajih se lahko ponovno začne razprava le o predlo-ženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih od-loča zbor o predlogu akta v celoti s sprejetimi amandmaji. 121. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu akta sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziromačeugotovi, dajepotrebnopreučiti posameznavprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu akta odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določi rok za ponovnoobrav-navo predloga. Amandmaji 122. člen Amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 1. in 2. odstavku 107. člena poslovnika pravico podati pobudo za sprejem akta. 123. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovi-tev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se preuči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev za financiranje predla-gane rešitve. Do amandmaja se mora opredelili tudi izvršni svet skupščine. 124. člen Amandma k predlogu akta je treba praviloma poslati predsed-niku zbora najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnavai predlog akta. Amandmaji k predlogu akla se pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju akta, izvršnemu svetu skupščine občine (statutarno-pravni komi-siji). 125. člen Delovna telesa amandma preučijo in predložijo zborom poroči-lo. Na sejo delovnega telesa mora biti povabljen tudi predlagatelj amandmaja. 126. člen Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu akta na isti seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga akta lahko, dokler ni obravnava končana, spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene. da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga akta. Delegat ima pravico na seji zbora med obravnavo spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu akla, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava. Če amandma ni vložen v roku iz 124. člena tega poslovnika, se šteje, da je bil dan na seji zbora. 127. člen Če pride v zvezi z amandmajem, vloženem v roku, določenem v 124. členu tega poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za preučitev tega amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poz-najo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlaga- telja amandmaja, predstavnik predlagatelja akta (predstavnik sta-tutarno-pravne komisije) in poročevalec pristojnega delovnega telesa. V delu skupine sodeluje predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, kolikor ni izvršni svet predlagatelj. Če skupina ugotovi, da amandma iz 1. odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. 128. člen Predlagatelj akta se lahko izjavi o amandmaju k predlogu akta. Izvršni svet skupščine občine se lahko izjavi o amandmaju tudi če ni predlagalelj predloga akta. 129. člen O vsakem amandmaju k predlogu akta se glasuje praviloma posebej. Če je k členu predloga akta predlaganih več a-nandma-jev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predla-gane rešitve v predlogu akta in nato po tem kriteriju p drugih amandmajih. Če je predlagani amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju. Odločanje v postopku za sprejemanje akta 130. člen Vsak zbor odloča o osnutku akta in predlogu akta na seji, na ka-teri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. Osnutek akta in predlog akta da na glasovanje po končani raz-pravi predsednik zbora. Da se da osnutek akta ali predlog akta na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupščine občine in njenih zborov ali izvršni svet skupščine občine. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 131.člen Da bi za odločitev o osnutku akta in predlogu akta dosegli dele-gati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjav-Ijanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu akta. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjav-Ijanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje (3. odstavek 130. člena). Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 132. člen Predlog akta oziroma amandma k aktu je sprejet, če je zanj gla-sovala večina vseh delegatov v zboru. Sklep o sprejemu osnutka akta in vse druge odločitve v po-stopku sprejemanja akta sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 133. člen Akt je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli prisiojni zbori skupščine občine, in skupščina samoupravne interesne skupno-sti, kadar ta sprejema akt enakopravno z zbori skupščine občine. Če je o predlogu akta razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprejeto besedilo akta v skladu s stališči družbenopoli-tičnega zbora. 134. člen Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno so-delujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne inleresne skup-nosti oziroma h kateremu je po statutu družbenopolitični zbor dol-žan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skup-nosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne ze- dinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oi-roma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne inleresne skupnsoti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo nje-nega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. Če ostane usklajevaini postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takš-nega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosli ali zadev, ki so posebnega druž-benega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem be-sedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokonč-nega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta. 135. člen Predpis ali drugi akt se objavi v Uradnem listu SRS ali v delegat-ski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu dru-gače določeno. Samo iz posebno utemeljenih vzrokov se določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in prora-čuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan ozi-roma proračun. Hitri postopek za sprejemanje aktov 136. člen Akt se lahko v izjemnih primerih sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku akta in roki, ki so določeni za posamezna dejanja. Po hitrem postopku se lahko izda akt takrat, če ne gre za ob-sežne ali zahtevne zadeve ali če je treba posamezne zadeve ne-mudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi Ijudske obrambe, večje naravne nesreče in druge izredne polrebe občine. 137. člen Predlog za izdajo akta po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga izdaja akta po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za izdajo akta po hitrem postopku se pred-loži tudi predlog akta z njegovo obrazložitvijo. Če predloga ni podal izvršni svel skupščine občine, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. Predlog akta, ki naj se izda po hitrem postopku, mora pregledati statutarno-pravna komisija in izreče svoje mnenje. 138. člen Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za izdajo akla po hitrem postopku. Na podlagi mnenja izvršnega sveta skupščine občine in poro-čila statutarno-pravne komisije lahko sprejme pristojni zbor sklep, da se izda akt po hitrem postopku. V takem prmeru začne zbor takoj neposredno po sprejemu ta-kega sklepa na seji obravnavati predlog akta. 139. člen K predlogu akta, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. O aktu, ki naj bo sprejet po hitrem postopku, lahko pristojni zbori med obravnavo zahtevajo mnenje predlagateljev ali pristojnih organov skupščine občine. 140. člen Če pristojni zbor ne sprejme predloga za izdajo akta po hitrem postopku, se uporabijajo določbe tega poslovnika o postopku za izdajo akta. Sprejemanje drugih aktov 141. člen Zbori skupščine občine sprejemajo resolucije, stališča, priporo-čila, sklepe in obvezne razlage, ki niso odloki ali splošni akti v ok-viru svojih pristojnosti enakopravno oziroma samostojno v eno-faznem postopku, razen, če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedi-lo. Postopek za obvezno razlago odloka skupščine občine 142. člen Predlog za obvezno razlago odloka skupščine občine lahko da predlagatelj odloka, družbenopolitične organizacije, izvršni svet in skupščina občine, sodišča, samoupravne organizacije in skupno-sti, društva in občani. 143. člen Predlog oziroma zahlevo za obvezno razlago zakona obrav-nava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva tudi mnenje drugih delovnih teles in predlagatelja. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago utemeljena, pripravi predlog za ob-vezno razlago in ga predlaga v sprejem pristojnemu zboru. Če pa ugotovi, da predlog ni uiemeljen, predlaga zboru, da predloga za obvezno razlago ne sprejme in obvesti o neutemeljenosti pred-loga predlagatelja. 144. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnava zbor skupščine občine po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obravna-vanje predloga akta. X. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVA-NJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine občine in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine ob-čine 145. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora nav-zoča večina vseh delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posarnezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj 9 delegatov, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu po-maga tajnik zbora in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delega-ti. Če se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glaso-val, ni veljavna. 146. člen Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino gtasov vseh delegatov v zboru. Kadar je več predlogov kandidatov za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru. Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbe-nopolitičnega zbora 147. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor enakopravno: — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednike občin-ske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta, — volijo in razrešujejo predsednike in sodnike sodišč, — volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teies občinske skupščine, — volijo in razrešujejo sodnike za prekrške, — imenujejo in razrešujejo temeljnega javnega tožilca in nje-gove namestnike, — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca in njegove namestnike, — imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samou-pravljanja, — imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnh or-ganov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali drugim odlokom občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom, — imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samou-pravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom aii drugim aktom skupščine, — in druge, za katere je z zakonom ali aktom skupščine občine določeno, da jih voli oziroma imenuje skupščina občine. Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine občine 148. člen Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine občine v ce-loti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in po potrebi podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Posamezni člani komisij skupščine občine se volijo po posa-mičnih predlogih. 149. člen Kandidatno listo predlaga komisija skupščine občine za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj 10 delegatov vseh zborov. Poročevalec komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, imata pravico na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine obči-ne, ki jo pošlje vsem zborom. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatorn na razpolago do začetka sej zborov. 150. člen Če je za izvolitev posamezne komisije predlaganih več kandi-datnih list, morajo biti na glasovnici napisane vse kandidatne liste. Če je za posameznega člana komisije predlaganih več kandida-tov, morajo biti imena kandidatov napisana po vrsti, kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpred-sednika na vsaki kandidatni listi, pri volitvah komisije v celoti ozi-roma pred imenom vsakega kandidata, pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka. 151. člen Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glaso-vanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove. Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandi-datne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umak-njen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani. Postopek za razrešitev 152. člen Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki so jih izvolili v enako-pravni pristojnosti zbori skupščine občine, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, če to s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Če predloga ni dala komisija za volitve in imenovanja ter ka-drovske zadeve, ga obravnava ta organ in predloži o njem zborom skupščine občine svoje obrazloženo mnenje. 153. člen Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, ustno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev, če ni v zakonu drugače določeno. 154. člen Za glasovanje o razrešitvi velja isti postopek kot pri volilvah in imenovanju. Kadar glasujejo delegati o razrešitvi z glasovnicami, glasujejo tako, da obkrožijo besedi »za razrešitev« oziroma besedi »proti razrešitvi«. O razrešitvi vseh članov komisije skupščine občine se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih članov pa o vsakem posebej. 155. člen Funkcionarji in delavci, ki jih voli ali imenuje skupščina občine oziroma njeni zbori enakopravno, so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora. Predsednik zbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala ve-čina vseh članov zbora, predsednik skupščine občine pa, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora skupščine občine. 156. člen Predsednik izvršnega sveta skupščine občine lahko predlaga zborom skupščine občine razrešitev posameznih članov izvrš-nega sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov in izvoli-tev oziroma imenovanje novih. O razrešitvi predsednika izvršnega sveta skupščine občine ob-vesti predsednik skupščine občine občinsko konferenco Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva. 157. člen Funkcionar skupščine občine, član komisije skupščine občine ali drugega organa, ki ga izvoli ali imenuje zbor skupščine občine, ima pravico odpovedati se svoji funkciji in jo mora utemeljiti. Odpoved se poda pismeno predsedniku skupščine občine. Funkcionarji, kateri so bili izvoljeni na predlog OK SZDL in pred-sednik skupščine občine, morajo podati odpoved tudi OK SZDL 158. člen Po odločanju o razrešitvi predstojnikov občinskih upravnih or-ganov ali pri odločanju o njihovi odpovedi lahko zbori skupščine občine določijo osebo, ki bo nadomestovala predstojnika, ki je ra-zrešen, do imenovanja novega. XI. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČ-NIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZA-CIJAMI 159. člen Skupščina občine ali njeni zbori lahko vključujejo v dnevne rede vse zadeve iz programa skupščine mesta Ljubljane, Skupš-čine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije, ki so pomemb-nejše za organizacijo združenega dela in občane. Ustrezni zbori občinske skupščine delegirajo delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Za delegiranje delegatov občine v zbor občin in zbor združe-nega dela Skupščine SR Slovenije se oblikujejo skupine delega-tov skladno z določili tega poslovnika. 160. člen Sodelovanje občine z mestom Ljubljana, s Socialistično repu-bliko Slovenijo in Skupščino SFRJ ter medobčinsko sodelovanje se uresničuje v skladu z določili 272. do 276. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81-78). 161. člen Pripombe, mnenja, stališča in amandmaje k zadevam, ki jih obravnavajo zbori skupščine mesta in Skupščine SR Slovenije se oblikujejo na sejah pristojnih zborov skupščine občine ali na sku-pinah delegatov. XII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH TELES 162. člen Skupščina občine sprejema letne programe dela. Program skupščine občine mora biti usklajen s programom skupščine mesta in Skupščine SR Slovenije. Ravno tako mora biti program skupščinskih delovnih teles usklajen s programom skupščine občine. 163. člen Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, kon-ferenc delegacij, skupin delegatov, komisij skupščine, odborov in drugih delovnih teles zborov, predsednika skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov občine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti. 164. člen Delovni program zbora mora biti seslavljen tako, da: — omogoča pogoje za dolgoročno delo in usmerjanje razvoja, — določi prioritetne naloge, — omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izva-janja politike in aktov, ki jih je skupščina občine sprejela in ki jih je dolžna izvajati. 165. člen V pripravah za oblikovanje delovnega programa zbori, komisije in delovna telesa zborov in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zaradi usklajevanja svojih programov in de-lovnih načrtov. XIII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE 166. člen Skupščina občine obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi aklov oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina ob-čine, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom. 167. člen Predsedstvo skupščine občine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 168. člen Delovni Ijudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles v prostorih, ki so določeni za ta namen. Na skupni seji zborov in na sejah vsakega izmed zborov ter na sejah delovnih teles lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 169. člen Predstavniki sredslev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi.kadar na njej razpravljajo o kakš-nem v vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vpra-šanju šele po preteku določenega roka. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vpra-šanju razpravljajo brez navzočnosti predstavnikov sredstev jav-nega obveščanja. 170. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo infor-mativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine občine in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine občine in zborov in njihovih delovnih teles, stenografski zapiski in druga gradiva, ki jih izdaja skupščina. 171. člen Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosii javnosli oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev jav-nega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali de-lovno telo. če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega lelesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa. 172. člen Vsakokrat ko se gradivo pošilja delegatom, določi predsednik skupščine občine, predsednik zbora ali drugega delovnega tele-sa, katero gradivo velja za uradno tajnost, kakor tudi način ravna-nja s tem gradivom. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet ali drug dr-žavni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini občine in je oz-načeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve de-legat na seji teles skupščine občine v zvezi z zadevo, ki se na seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Delegat je dolžan varovati državno ali uradno tajnoct. S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti: — podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe, — podatki o organizaciji civilne zaščite, — podatki o strateških objektih, — podatki o opremi Ijudske obrambe. 173. člen Predsednik skupščine občine in predsednik zbora lahko skli-četa tiskovno konferenco in določita predslavnika, ki jo bo vodil. 174. člen Sodelovanje s predstavniki tiska in obveščanje javnosti organi-zira in opravlja sekretariat skupščine občine. XIV. KONČNE DOLOČBE 175. člen Z dnem ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bil sprejet na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-benopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, dne 29. aprila 1974. 176. člen Ta poslovnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: Predsednik skupščine Datum: občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili BELIČ OBRAZLOŽITEV: Statutarno-pravna komisija občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 1. seji, dne 7. junija 1978 obravnavala osnutek poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik. S poslovnikom se urejajo temeljna vprašanja funkcioniranja de-legatske skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Namen predloženega akta je posredovanje odgovorov na te-meljna vprašanja.kot so opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine, način delegiranja delegatov v skupščino mesta in skupščino SR Slovenije, oblikovanje skupin delegatov, jasno postavljanje in oblikovanje vprašanj delegatov, pravica za-htevanja obvestil in pojasnil, prenehanje mandata, sklic in vodenje sej zborov, vzdrževanje reda in potek seje, opredelitev delovnega področja funkcionarjev skupščine, njenih zborov, delovnih teles in predsedstva skupščine, sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine občine, postopek in sprejem predpisov, splošnih in drugih aktov občinske skupščine, poslopek pri volitvah, imenova-njih, razrešitvah, programiranje dela skupščine občine in njenih teles ter vrsto pomembnih vprašanj, ki opisno ponazarjajo funk-cioniranje skupščine, njenih zborov, delovnih teles, izvršnega sveta ter ostalih organov, ki sodelujejo v pripravi gradiva za seje zborov. S predloženim osnulkom poslovnika skupščine občine, ki je us-klajen s statutom občine Ljubljana Vič-Rudnik ter ostalimi akti ob-činske skupščine smo zasledovali osnovni namen, oblikovati do-kument, ki bo omogočal delegacijam in delegatom vpogled v de-lovanje delegatske skupščine v vsej njeni celovitosti. Na osnovi izvedene javne razprave bo poslovnik skupščine ob-čine predložen predvidoma v mesecu septembru v dokončno obravnavo in sprejem na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine.