Po predlogu uredbe Evropske komisije iz leta 2010 bi države članice Evropske unije lahko omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju tudi na temelju družbeno-ekonomskih dejavnikov vpliva GSO. Po obsežnem pregledu referenčnih pristopov k oblikovanju in argumentaciji družbeno-ekonomskih dejavnikov vpliva GSO lahko ugotovimo, da se med seboj pomembno razlikujejo. Dogovor o celovitem, empirično utemeljenem in skupno sprejemljivem naboru dejavnikov, ki bi omogočal vgraditev v zakonodajni okvir EU, še ni dosežen. Slovenija v proces oblikovanja nabora relevantnih družbeno-ekonomskih dejavnikov na ravni EU vstopa z odklonilnim stališčem javnosti do gojenja GSO, restriktivno zakonodajo s področja ravnanja z GSO ter naravnimi in strukturnimi danostmi kmetijstva, ki že v izhodišču omejujejo možnosti gojenja GSO. V prispevku predlagamo nabor sedmih družbeno-ekonomskih dejavnikov, ki odražajo značilnosti slovenskega kmetijskega in družbenega okolja ter bi lahko služili kot izhodišče za javno razpravo o tej problematiki.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-9YR38R0F

COBISSID

30786653

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Poler Kovačič, Melita, Juvančič, Luka (2011). Družbeno-ekonomska merila odločanja o gojenju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji. Družboslovne razprave, letnik 27, številka 68, str. 63-82, 116. URN:NBN:SI:DOC-9YR38R0F from http://www.dlib.si

MLA:

Poler Kovačič, Melita, Juvančič, Luka. "Družbeno-ekonomska merila odločanja o gojenju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji." Družboslovne razprave letnik 27. številka 68 (2011) str. 63-82, 116.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9YR38R0F>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)