460
K zgodovini Kube.
Kuba, ki je za prvega odkritja spadala Kolumbu, imela je v pretečenih štirih stoletjih največje mogoče spreminjajoče se dogodke zaznamovati. Nastala je kmalu cvetoča španjska kolonija. Toda že v začetku minolega stoletja je prišla v prepir z domovino, ker je razglasila kupčijo s tobakom za vladno samopro-dajo. Angleži so jo v letu 1762. odvzeli, a kmalu potem zopet izročili Španjski.
Otok je bil od 1. 1773. naprej središče pravega suženjskega trga Šele L 1777. dobil je nekega vrhovnega kapitana kot prvega uradnika. Ko je namreč izbruhnila za časa francoske revolucije ustaja zamorcev v Haiti, preselilo se je na Kubo veliko število francoskih rastlinoobdelovalcev. To je podprlo in prineslo bogastvo otoku, zraven pa tudi misel o svobodi. Tudi njega domači sužnji so se začeli ozirati po stopinjah, katere so naredili zamorci v Haiti v svrho osvobojenja.
Toda navzlic vsemu temu so Kubanci poostrili suženjstvo  in   v vednem   večjem   številu  so   morali
¦v
prihajati črnci iz Afrike. Število ustašev se je s tem hitro množile. Od leta 1812. nadalje ponavljale so se ustaje neprestano, dokler ni slednjič nastal 1. 1848. splošen punt zamorcev, pri katerem je bilo usmrtenih 10.000 črnih, Anglija je ta čas protestirala zoper trgovino s sužniki in španjska vlada je isto prepovedala.
Notranji položaj je postal nato zelo kočljiv. Za prvenstvo so se pogajali rojeni Spanjci in priseljenci. Zadnji so hoteli biti opravičeni do jednake pravice vseh javnih služeb. Leta 1845. jeli so se tudi Ame-rikanci zanimati za otok in se začeli naseljevati zlasti v onih krajih, kjer je bilo suženstvo najbolj udomačeno. Ne dolgo za tem stavljen je bil v senatu v Vašingtonu predlog, naj se začno pogajanja s španjsko vlado za odstop otoka. Zasnovala se je neka družba, ki je ponudila Španiji 200 milijonov dolarjev kot kupno ceno za otok, ali španjska vlada je to ponudbo odklonila. Koj na to začeli so misliti na oboroženo ekspedicijo, katera je bila kmalu pripravljena in jo je vodil general Narcisde Lopez.
Španjska je poslala med tem generalnega poveljnika Jos de la Conche z 25.000 vojaki na Kubo in ondi bila pripravljena za vsak napad. Koj vprvič se je ponesrečilo do cela generalu Lopezu; ni namreč mogel dobiti primernega kraja za naskok in vsled tega je ubežal. Pa leta 1851. podal se je drugič nad Španjce z 453 možmi, pa te so razpršili silno hitro na vse strani. On sam, general Lopez pa je bil ujet in 1. septembra L 1851. so ga v Havani ustrelili. Čez
461
štiri leta potem, t. j. L 1855. naredila se je v Novem Jorku enaka ekspedicija in se podala nad Španjce za pridobitev otoka. Toda teh zadnjih so Španjci mnogo vjeli in pozaprli v Havani. Na otoku se je razglasilo ta čas obsedno stanje.
Z odpravo suženjstva v Zjedinjenih državah so se zmanjšali interesi rastlinoobdelovalcem zlasti na jugu, ravno tako kakor na Kubi, da bi se pridružila Kuba Zj. državam. Hrepenenje po neodvisnosti od Španije pa se ni zmanjšalo. L. 1869. prišlo je celo tako daleč, da je Španija odločno pobila vsa pogajanja prevstrojevalne stranke.
Nastal je upor. Ustaši šteli so 30.000 mož, vodstvo so izročili Lespedsu in Quesadi. Več glavnih poveljnikov je uvidevši, da ne morejo nemir zadušiti, se je prostovoljno odreklo svoji časti. Konečno v letu 1878. šele je zamogla Španija narediti mir s tem. da je izgubila deset tisoč vojakov in trideset milijonov dolarjev denarja. Generalni kapitan Martinez Campos, ki je bil ob jednem tedanji prvi španjski minister, je obljubil velike reforme, ali izvesti jih, se mu dozdaj še ni posrečilo.
Suženjstvo odpravljeno je bilo dne 8. marca 1880. leta.