98 Ventil 16 /2010/ 2 Ventil: Spoštovani dekan, prepriÏani smo, da bralci revije Ventil prema- lo poznamo Naravoslovnotehniško fakulteto in posamezne usmeritve študija, ki se izvajajo na njej. Prosim, da na kratko predstavite fakulteto, Pomanjkanje tehničnega kadra je pri nas kljub recesiji in gospodarski krizi še vedno prisotno INTERVJU Gospodarska kriza in recesija trajata že skoraj dve leti. Število brezposelnih se pri nas in v svetu poveÏuje. TehniÏnega kadra, inženirjev vseh tehniÏnih strok, pa pri nas še vedno primanjkuje. Živimo v Ïasu recesije in zmanjševanja gospodarske aktivnosti v skoraj vseh vejah industrije. To krizo za enkrat obÏutijo samo zapo- sleni v gospodarstvu, vsaj pri nas. Îe se bo nadaljevala, bo prišla tudi do javnega sektorja in poslediÏno tudi do šolajoÏe se mladine in študentov. VeÏina strokovnjakov svetuje kot izhod iz krize razvoj novih izdelkov in novih storitev. Kdo je bolj poklican k raziskavam in razvoju novih produktov in storitev kot prav inženirji tehniÏnih strok? Kako med mladimi vzbuditi zanimanje za tehniko ter naravoslovje na sploh, je veÏno vpraša- nje. Na vseh nivojih bi morali poveÏati priljubljenost tega študija med mladimi. ZaÏeti bi morali že v osnovni šoli in nato nadaljevati v vseh srednjih šolah ne glede na usmeritev. PoveÏati moramo ugled poklica inženir strojništva in sodelovanje med industrijo in akademsko sfero, ki deluje na podroÏju tehnike. Tudi mladi razi- skovalci bi morali biti bolj usmerjeni v gospodarstvo in reševati razvojne probleme za industrijo. O naštetih vprašanjih smo se pogovarjali s prof. dr. Jakobom Likarjem, dekanom Naravoslovnotehniške fakul- tete, Univerze v Ljubljani. njeno zgodovino, poslanstvo in po- samezne usmeri- tve. Prof. dr. Likar: Ni zanemarljivo, da poteka štu- dij rudarstva in geologije na lju- bljanski univerzi že od leta 1919, ko je bila ustano- vljena. Temu je sledil samostojni študij metalurgije od leta 1939 da- lje, tekstilstva od leta 1956 naprej in kemijskega iz- obraževanja in informatike kot modernemu razvoju prilagojen študij, ki ima svoje mesto od leta 1982 naprej. Tradicionali- zem, ki je znaïilen za montanistiïne stroke, je živ in tudi v bodoïe zago- tavlja tesno povezavo ïloveka z ne- živo naravo. Skok ïez kožo je elitna tradicionalna prireditev, ki jo organi- zirajo diplomanti montanistiïnih ved vsaki dve leti od 1923 dalje, tudi na zunaj utrjuje povezanost med njimi v žlahtnem pomenu besede. îeprav že vrabci ïivkajo, da moder- na industrija ne sloni veï na pridnih delovnih rokah, ampak na znanju in usposobljenih inženirjih, ki vztraj- no delajo na tem, da bi ïloveku kot neloïljivemu delu žive in nežive narave omogoïili prijazno delo v ohranjenem in trajnostnemu razvo- ju predanem okolju. Inženirstvo v kamninah in globoka spoznanja o lastnostih naravnih in umetnih ma- terialov ter njihovega oblikovanja so osnovno vodilo aktivnosti, ki jih po- kriva NTF na pedagoškem, razisko- valnem in znanstvenem podroïju. Naravoslovnotehniška fakulteta kot najvišja znanstvena inštitucija na podroïju geologije, rudarstva in geotehnologije ter metalurgije in materialov pooseblja jedro razvoja Prof. dr. Jakob Likar 99 Ventil 16 /2010/ 2 in dolgoroïne usmeritve navedenih ved ter ima posebno poslanstvo v Republiki Sloveniji. Zato profesorji na oddelkih v okviru naše fakultete v vsakem ïasu delujejo v prid stro- kam, ki so jim bile osnova in vodilo v poklicnih karierah, z odprtostjo v svet raziskovanja in znanosti na mednarodnem prizorišïu ob spod- bujanju inovativnosti v industriji. Ventil: Študij tehnike je bil pred tri- desetimi in štiridesetimi leti v sred- njeevropskem prostoru eliten. V de- vetdesetih letih prejšnjega stoletja je iz znanih razlogov izgubil ves ugled. To še posebno velja za študij meta- lurgije in drugih usmeritev na vaši fakulteti. Kako nameravate ugled ponovno dvigniti na nekdanji nivo? Tu mislim predvsem pri mladih, pri dijakih, ki po maturi izbirajo smer študija. Prof. dr. Likar: S trditvijo, da je bil ves ugled, ki ga je imel študij na naši fakulteti v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja izgubljen, se ne mo- rem strinjati. Dejansko je prišlo do znižanja nivoja v primerjavi s tistim, ki so ga dosegali naši predhodniki pred veï desetletji, vendar to še ne pomeni, da je stroka pri tem bistve- no nazadovala. Ob tem razmišljanju se pogosto pojavi vprašanje realne intelektualne moïi strokovnjakov teh podroïij v smislu ustvarjanja no- vih idej, inovacij in novih tehnologij. Bežen pogled v zadnji dve desetletji in groba ocena razvoja pokažeta, da je bilo veliko narejenega tudi na razvojnih podroïjih, predvsem na tistih mestih, kjer so bile dane materialne možnosti, naj si bo v ru- dnikih in premogovnikih ter drugih rudarskih podjetjih kakor tudi v že- lezarnah, jeklarnah in drugih meta- lurških obratih. Prav tako so bili na- rejeni pomembni razvojni koraki na podroïju geologije in sorodnih ved ter ne nazadnje na podroïju tekstil- stva, oblikovanja in grafiïne tehnike. Za ustrezen razvoj posamezne stro- ke štejem tista dejanja, ki so primer- ljiva v mednarodnem okolju. Mladim, ki se odloïajo o svojem poklicu, bi pri njihovih odloïitvah veliko pomagalo ustreznejše osnov- nošolsko in srednješolsko izobraže- vanje, ki naj bi vsebovalo objek- tivne informacije o strokah v ne- vsiljivi in prijazni obliki, saj se je pokazalo, da so mladi zelo slabo seznanjeni z vse- binami in mo- žnostmi, ki jih nudijo tehniïne in tehnološko naravnane stro- ke. Ravno temu obvešïanju naši oddelki v zadnjih letih posveïajo veliko pozornost predvsem z upora- bo spleta ter z osebnimi stiki na po- sameznih srednjih šolah. Ventil: V zadnjih letih je vaša fakulte- ta v Ljubljani in drugje v slovenskem prostoru dobila kar nekaj konku- rence z ustanovitvijo novih fakultet in višjih strokovnih šol po razliÏnih krajih Slovenije. Kako se sooÏate s to konkurenco in kaj sporoïate mladim, ki se odloÏajo o izbiri študija in viš- je strokovne šole oziroma fakultete. V ïem ima vaša fakulteta v Ljubljani prednost pred drugimi strokovnimi šolami v Sloveniji? Prof. dr. Likar: Veïina prvostopenj- skih, drugostopenjskih in tretjesto- penjskih študijskih programov na naši fakulteti je edinstvenih v Repu- bliki Sloveniji, saj ni nobene druge fakultete, ki bi izobraževala enake inženirske profile. Delno je to veza- no na tradicijo delno pa je posledica vodenja in razvijanja posameznih strok. Predvsem so mišljene stro- ke v okviru Montanistike. Zunanja podoba t. i. montanistiïnih ved je pogosto manj atraktivna že samo zaradi medijske izpostavljenosti v slabšalnem pomenu besede, naj si bo v okoljevarstvenem smislu kakor tudi v ocenah delovnega okolja. To preprosto v realnem svetu ni res, ker je pri nas in v razvitem svetu zelo dobro poskrbljeno za varnost in ustrezne delovne razmere. Pri na- vedenem ne morem mimo dejstva, da je podpora, ki jo nudi industrija, izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj strok v okviru naše fakultete. INTERVJU Elektronsko vodena stiskalnica za preizkušanje mehanskih lastnosti kamnin Ventil: Poklic inženirja je še vedno domena moških. Kako to, da ta po- klic, ne glede na podroÏje, ni možno v veÏji meri približati dekletom in jih navdušiti za vpis in študij za pridobi- tev tega naziva? Prof. dr. Likar: îeprav se morda ïudno sliši, v zadnjem desetletju študira na tako imenovanih »mo- ških« študijskih programih vse veï deklet, ki so v nekaterih primerih celo bolj »zagnane« od moških so- vrstnikov, tako da v zadnjem ïasu beležimo uravnoteženo razmerje. V kolegialnih pogovorih z njimi pogo- sto dobim obïutek, da jih poleg za- nimanja za neživo naravo, tehniko in tehnologijo v inženirske poklice vodi tudi enostaven življenjski cilj, da je pomembna tudi zaposlitev in opravljanje tistega poklica, za ka- terega se usposabljajo na fakulteti. Pogosto mladi razmišljajo bolj raci- onalno, kot pa smo jim pripravljeni priznati. Ventil: Po zakonu ste morali v tem šolskem letu na vseh študijskih sme- reh v prvem letniku uvesti tako ime- novani »bolonjski« naÏin študija Mnogi strokovnjaki, v akademskih krogih in v industriji, so skeptiÏni do bolonjske prenove študija. Kako vi osebno, ne kot dekan Naravoslov- notehniške fakultete, ampak kot stro- kovnjak iz prakse gledate na bolonj- sko prenovo študija? Prof. dr. Likar: Študijski programi so prenovljeni skladno z Bolonjsko deklaracijo in primerljivi s programi 100 Ventil 16 /2010/ 2 na priznanih sorodnih fakultetah na razliïnih kontinentih. Nove študij- ske smeri in novi študijski programi dajejo široke možnosti izobraže- vanja na podroïju geotehnologije in rudarstva, študija materialov in metalurgije ob enkratnem študiju geologije kot v svetu pomembne in priznane naravoslovne vede. Na Oddelku za tekstilstvo sta poleg klasiïnega tekstilnega inženirstva uvedena študija oblikovanja tekstilij in oblaïil ter grafiïne tehnologije, ki prav tako nadgrajujeta osnovno tehnološko usmerjeno tekstilstvo. Moje osebno mnenje je delno razliïno od tistega, ki je pogosto v razliïnih analizah. Odkar sem tako ali drugaïe povezan s šolo, tj. od osnovne šole naprej, v katero sem rad hodil, ïeprav takrat niso upo- rabljali, ne vem kako sodobnih vzgojnih principov, lahko za nazaj ugotavljam, da so bili uïni programi takšni, da so omogoïali utrjevanje znanja ob razmišljajoïem naïinu dojemanja novih vedenj in spo- znanj. Kot mlad fant sem zelo rano spoznal, da se brez truda tudi ïevelj ne obuje in da mora biti cilj, ki ga je treba doseïi, jasno opredeljen. Spo- znal sem tudi, da podarjenih stvari v realnem življenju ni, ïeprav ima vïasih ïlovek obïutek, da je nekaj dobil zastonj. îe to navežem na bolonjsko prenovo študija, ne mo- rem mimo dejstva, da morajo biti za doloïen naïin nabiranja znanja dane ustrezne razmere in motivacija za veïino tistih, ki sodelujejo v tem procesu. Verjetno bomo morali v bodoïe posvetiti veï pozornosti rav- no tem dejstvom. Ventil: Vaša fakulteta veliko sodeluje z domaÏo in tujo industrijo. Zaen- krat pa še ni takega sodelovanja, da bi posamezna podjetja imela na fa- kulteti svoje prostore ali celo labora- torije, v katerih bi skupaj raziskovali nove produkte in storitve raziskoval- ci s Fakultete in iz industrije. Ali ni zaupanja v industriji ali ni interesa na Fakulteti? Na kateri strani je krivda? Prof. dr. Likar: Na tem mestu ne bi iskal krivca, paï pa bi rad povedal svoje videnje tega naïin dela. Za doloïene stroke, ki niso v tolikšni meri vezane na laboratorijsko raz- iskovalno delo, je sodelovanje zgle- dno, saj poteka veïina teh aktiv- nosti na kraju sa- mem. Tu imam v mislih predvsem specifiïne teh- nologije v rudar- stvu in geologiji ter delno v me- talurgiji, kjer so raziskave orga- nizirane v okvi- ru spremljanja razliïnih proce- sov v naravi in izvajanja tehnologij v proizvodnih obratih. Da bi bilo zaupanje pravo, bi morala biti iz- delana pravila, ne samo na papirju, paï pa spoštovana v praksi, tako da bi bili zašïiteni posamezni interesi sodelujoïih. Treba je upoštevati, da v tržnem gospodarstvu preživi samo tisti, ki je sposoben dodajati k doda- ni vrednosti. To ni lahko udejanjati. Da je temu res tako, priïajo na novo ustanovljeni inštituti v okviru go- spodarskih korporacij, saj so zašïita intelektualne lastnine in s tem pove- zani novi proizvodi in ne nazadnje dobiïkonosnost pogosto preveïkrat postavljeni na tanek led. Ventil: Veliko univerzitetnih profesor- jev je vrhunskih, svetovno priznanih strokovnjakov, ki veliko objavljajo v eminentnih tujih znanstvenih revijah. Veliko profesorjev zelo veliko dela za industrijo, so praktiÏno usmerjeni in nekoliko manj objavljajo v tujih re- vijah. Veliko profesorjev je odliÏnih pedagogov, ki manj delajo z indu- strijo in manj objavljajo, a so zelo priljubljeni med študenti. Vemo, da vsak pedagog na vseh teh podroÏjih ne more biti v svetovni špici. Kakšen tip profesorja je po vašem mnenju idealen za vašo fakulteto? Prof. dr. Likar: Moje osebno mnenje je, da idealnih profesorjev ni, je pa res, da se nekateri po eni ali drugi poti lahko približajo zgornji kako- vostni tretjini na podroïju visoko- šolskega izobraževanja. îe zopet izhajam iz lastne izkušnje, je viso- košolsko izobraževanje inženirja v splošnem pomenu besede vezano na široko podroïje tematik, ki so na tak ali drugaïen naïin povezane s stroko. Meni je ostalo v spominu veliko zgledov, ki so mi jih posredo- vali uïitelji tako s teoretiïnega kot praktiïnega podroïja, saj je rudarstvo dokaj zapletena stroka, ki se ukvarja z neživo naravo in sodobnimi tehni- kami in tehnologijami v zemeljski skorji. Zato je pretirano zahajanje na praktiïno ali teoretiïno podroïje za stroke na naši fakulteti neproduktiv- no – vsaj na prvostopenjskem študi- ju. Univerzitetni program pa je pisan na kožo nadaljnjemu izobraževanju. Nadaljevanja študija na drugi in/ali tretji stopnji zato mora vsebovati globlja teoretiïna spoznanja, ki jih je moï nadgraditi z inovativnimi in strokovno uspešnimi idejami. Ventil: VeÏina fakultet Univerze v Lju- bljani ima velike prostorske težave. Kakšna je prostorska situacija pri vas in kako jo boste v bodoÏe reševali? Prof. dr. Likar: Prostorske razmere na naši fakulteti niso veï ustrezne in niso primerne sedanjemu naïinu dela. V kolikor bomo pospešeno razvijali doloïena podroïja, potem bo prostorska stiska zelo huda. Vse- kakor bi bilo smiselno razmišljati o novi lokaciji v sklopu novogradenj nekaterih naravoslovnih in tehniïnih fakultet ali pa celovito rešiti širše obmoïje Aškerïeva ceste. Ventil: Celotna Univerza v Ljublja- ni, podobno je tudi na drugih uni- verzah pri nas, je izredno zaprta Triosna celica za preizkušanje trdnostnih in deformabilno- stnih lastnosti kamnin pri vsestranskih tlakih do 25 MPa INTERVJU 101 Ventil 16 /2010/ 2 za druge strokovnjake. PraktiÏno je nemogoÏe, da bi še tako priznan znanstvenik, domaÏ ali tuj, dobil službo na Univerzi v Ljubljani. Kar veliko profesorjev je na Univerzi v Ljubljani študiralo, magistriralo, dok- toriralo in pridobilo najvišje pedago- ške naslove. Vemo, da je drugje po svetu drugaÏe. Tudi vi ste prišli na fakulteto iz industrije. Kako gledate na vzgojo in na pridobivanje peda- goškega kadra? Prof. dr. Likar: Sam sem imel pestro strokovno in raziskovalno pot, saj sem v Rudniku živega srebra v Idriji najprej »dal skozi« vsa rudarska dela, vkljuïno z globinskim vrtanjem in vodenjem revirja v jami. Kot mlad in- ženir sem delal pri prof. Ivanu Sovin- cu, mednarodno priznanem strokov- njaku s podroïja geomehanike, kjer sem spoznal del stroke, ki se ukvarja z gradbeništvom. Pot me je vodila na Rudarski inštitut Ljubljana, kjer sem veï kot deset let raziskovalno delal na podroïju rudarstva in gradbeništva itd. Zakaj sem to navedel? Zato, ker menim, da je pouïevanje na fakulteti vezano na doloïeno »širino« ljudi, ki to poïnejo. V zvezi s tem bi bila po- trebna doloïena odprtost navzven v smislu delovanja tujih strokovnjakov ob primernem ohranjanju veï kot poloviïne kvote lastnih znanstvenih kapacitet. Ventil: Število študentov na teh- niÏnih fakultetah se je v zadnjih letih poveÏalo. Med mladimi se interes za študij tehnike poveÏuje. Vemo pa tudi, da poveÏano število vpisanih študentov še ne pomeni dviga ka- kovosti diplomantov. Verjetno bi si želeli pridobiti veÏje število nadarje- nih dijakov, ki jim je tehniÏni talent prirojen ali vsaj privzgojen. Kako tak­ šne dijake v srednji šoli prepoznati in navdušiti in kako jih privabiti na tehniÏne fakultete? Prof. dr. Likar: Enostavno, a obenem težko. Tehniïne vsebine je treba mladim v prijazni obliki približati že v osnovni šoli in kasneje v srednji. Sodobni pripomoïki in predvsem medmrežje, ki je na žalost v mnogih primerih dobilo prizvok zasvojeno- sti, so osnova za poveïanje zanima- nja za tehniïne poklice. Pri tem ima- jo pomembno vlogo tudi pedagogi, ki so mnogokrat ne po svoji krivdi napaïno ali bolje reïeno slabo in- formirani o tehniïnih poklicih, ki so in bodo osnova za razvoj ïloveštva v širokem pomenu besede. Profesor Likar, v imenu uredništva in bralcev revije Ventil se Vam zahvalju- jem za pogovor in Vam želim veliko uspehov v zasebnem življenju kakor tudi v poklicni karieri. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo INTERVJU Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo – Laboratorij LASIM in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kovinske industrije najavljajo 7. posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2010 – ASM ’10 v četrtek, 18. 1 1. 2010, ob 9. uri v prostorih GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana.