ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK MAJ 1977 Štafeta mladosti - štafeta ljubezni Minilo je 32 let od dne, ko je profesor telesne vzgoje Josip Prohaska iz Kragujevca 'prišel na idejo, da ponesejo čestitke tovarišu Titu za rojstni dan mladinci, ki se bodo v teku menjali od'Kra- gujevca do Beograda. Takrat So potekale še zadnje priprave za osvoboditev domovine. Ko je v Zagrebu tovariš.-Tito prejel šest štafet: iz naših ? republik,, se dim z bojišč še ni povsem1 razkadil. Prvi nosilci so bili. borci — mladinci, katerih roke so dišale po smodniku. Štafeto je nosilo skupaj 12.500 mladincev; tekli , so po poti, dolgi 9.033 kilometre. V. oddaljenih krajih in Dragi tovariš Tito! Člani delovne skupnosti Steklarne Hrastnik se pridružujemo željam Vseh naših delovnih ljudi ob tvoj cm življerij skem jubileju. Spoštujemo in slavimo velike ljudi, jki so obogateli zakladnico človeškega razuma, toda najbliž-. je so nam osebnosti, ki so skozi bedo, trpljenje dnivojno vihro vodili ljudstvo k najvdčjemu cilju — svobodi in miru. ' Z bogatimi izkušnjami političnega stratega in: treznim; razumom državnika nam ¡začrtuješ pet v dneh, ko: pretresajo svet nezaželeni mednarodni konflikti, vseskozi nas. navdušuješ -za velike cilje, nam kažeš nevarne čeri ter 'neprestano bdiš nad. cvetovi socialističnih pridobitev v NOB. Prav ta tvoja neukrotljiva energija pri obvladovanju vsakodnevnih,'zaprek na poti' graditve, naših humanih socialističnih, Samoupravnih odnosov,, tvoja ustvar- jalna sila in pogum pri iskanju poti v Socializem, daljnovidnost pri reševanju usodnih vprašanj., sodobnega Sveta, vsa ta tvoja dela so nam. v ponos, S tem pa v nas živi vera v lepšo socialistično prihodnost. Ob letošnjem letu mladosti, ko praznuješ: 85. .rojstni dan,, ti poklanjamo člani naše delovne skupnosti šopek , naj lepših želja za tvojo osebno srečo, za srečo naših narodov, katerim ši podaril vse svoje sile. Z nosilci štafete. skozi CVetóci maj gre naša globoka zahvala za vse, kár si-nam doslej podaril, z iskrenirpi pozdravi in izrazi globokega zaupani} a in naročilom: - Ostani nam še nadalje dober prijatelj in svetovalec, kot si nam bil doslej. • Z. veselih src ti kliče kolektiv, Steklarne Hrastnik: »Še na mnoga leta, tovariš- TITO!«': tam, kjefso se še vodile borbe so se čestitke za Titov rojstni dan prenašale od glavnih štabov Jugoslovanske', armade, od: koder so bile poslane naprej po radijskih valovih. Naslednja leta So skupaj s-'čestitkami, prispele do tovariša -Tita tudi vesti o prvih- delovnih zmagah. Mnogo- žuljev je bilo vtisnjenih v štafetne palice. Gradila se je .proga ; Brčko—Banoviči, naša domovina še j e .dvigala iz ruševin. Pesem graditeljev, je preglasila zvoke motik, krampov in lopat. »Slava, ki si jo-naša' mladina pridobiva v gradn|t naše domovine s s-vojo upornostjo in požrtvovalnostjo,. prodira daleč izven naših. meja«, je dejal tovariš Tito sprejemajoč štafete. Leta- 1948 so s štafeto proslavljene prve zmage, 217.000 graditeljev -proge Šamac—-Sarajevo f in-graditelev. velike tovarne strojev ,in orodja v Železniku blizu. Beograda se je pridružilo čestitkam. Štafete so tega 'leta krenile iz mest, kjer se je začela vstaja, cela manifestacija pa je dobila vsenarodni pomen. To so bila težka leta za našo državo. Potrebno je bilo. premagati siromaštvo in se isto? časno upreti zunanjim pritiskom. Zato so bili štafetni teki-1949. leta pozdravljeni, z neponovljivim slavjem. Širom države' So se prirejali mitingi, ljudstvo je s tem izražalo - hedvosmiselnp željo,., da živi svobodno in neodvisno. Štafeto: je v Beogradu dočakalo 150.000 ljudi, tovariš Tito pa je, sprejemajoč pozdrave, rekel: »Jaz lahko ob tej priliki še enkrat-poudarim, še' enkrat obljubim, da ne bo ne meni, ne vsem nam žal nobenega truda, nobenih žrtev z naše strani, da bi opravičili zaupanje, ki so ga narodi Jugoslavije izrazili skozi to štafeto' našemupartijske-mu in državnemu vodstvu.« ' Titove štafete so vsako leto obeležile nek jubilej, nek novi uspeh v izgradnji države. Sodelujočih je bilo: vse več, število kilometrov, ki jih je prešla štafeta' še" Je večalo: Leta 1950 je štafeta »Pozdrav Jadrana« prenešena sr čolni in ribiškimi - barkami, mornarji trgovske mornarice pa so nosili štafeto prek celega Atlantskega oceana. Rekordno število nosilcev 1.500.000 je zabeležno leta 1952. Na predlog -tovariša'Tifa, 25'. maja 1956, se ta dan proglasi za DAN MLADOSTI. V proslavo dneva mladosti se vklapljai tudi enotna, štafeta mla-dQsti,-;icela; manifestacija, postaja i pregled Vseh aktivnosti mladih. Štafeta je leta 1957 krenila na pot -iz Kumrovca, prvi pa jo je ponesel' kmetovalec Vili Broz. Prehajajoč iz roke, v roko, noseč pozdrave-iz tovarn, rudarskih jam, z gradbišč, zoranih njiv, je. štafeta obšla vse naše republike in pokrajine. In tako vsako leto, ko vedno konča svojo pot na stadionu JLA v Beogradu, .v rokah ljubljenega ; tovariša Tita,'■ Do- danes je štafeta prešla pot 1.150.000 kilometrov, nosilo pa. jo je več: kot 20 milijonov-mladih!. Lansko leto je v čast. 30-letniee izgradnje' proge' Brčko—Banoviči štafeta začela svojo pot v Brčkem. Proslava dneva mladosti se je odvijala po4;ä>arolo: »Mi poznamo svoj čr pot«. .^Mladina j e to večkrat dokazala. Tildi v vojni, .ko je se-, stavljala 75 odstotkov vojakov revolucije, in povojni izgradnji domovine, ko je; gradila ceste, proge, mesta in naselja ... Ta ppt je pot socializma: in : neodvisnosti,- ' pot miru in-neUVrščenpstji pot tovafi-' ša.Tita, na katerega se je mladina ' usotlnp vezala že pred 40. leti, ko . je tovariš Tito prišel na čelo par-ti j e .' - Letos - je štafeta startala iz Niša,' mesta, ki je postalo eden naših na j večjih' industrijskih centrov in to' v vehto: men zahvaljujoč‘mladini. Skozi'republike ih pokrajine; prekpinvoštbv in jezov, preko skoraj-.' neprehodnih planinskih prevojev, noseč vonje polja in šumenje-valov. Njen zadnji- nosilec bo pionir iz SR Hrvatske, ki bo, predajajoč štafeto tovarišu Titu, postal mladinec; »Srečen je narod, ki' ima tako mladino,« je' rekel ob neki' priliki tovariš Tite. .'«Srečna, je: mladina, ki ima tovariša Tita,« govore mladi vsako leto, ko izražajo skozi Štafeto vso svojo ljubezen in hvaležnost za Vse, kar je naša družba pod Vodstvom: tovariša Tita dosegla. Tone Bezgovšek ■ - DAN ZMAGE 9. MAJ Fašistična Nemčija je kapitulirala 9. maja 1945, leta. Tega dne je bil v Berlinu med zmagovalci in iparaženo Nemčijo podpisan akt o brezpogojni, končni in popolni kapitulaciji'' najmočnejše -in'' naj--:' agresivnejše sile v svetu. S tem je bila druga svetovna vojna v Evropi končana. Prenehala je obstajati nacistična Nemčija,.udarna sila mednarodnega imperializma. Njena država je uničena, vojska ujeta, razorožena in internirana v ujetniška taborišča, fašistični zakoni Ukinjeni, fašistične politične organizacije prepovedane. Vojaško in politično vodstvo Nemčije je ujeto, proglašeno za vojne zločince in postavljeno pred mednarodno sodišče. Zavezniške, anti-hitlerjevske sile (sovjetske, ameriške, britanske in francoske) so okupirale in si razdelile Nemčijo ■ na štiri okupacijske ' zone ter uvedle vojno -okupacijsko upravo g v Nemčiji. Kapitulirala je torej Hitlerjeva fašistična država, vojska, in- policija <— armada profesionalnih raz-, bojnikov; in .zločincev.,— državni aparat nacistične, »-nacionalsocialistične«,. t, j.- -fašistične partije. Kapitulirala je najreakcionarnej-ša sila sveta, germansko-fašištični rasistični imperializem, zasnovan na nasilju, osvajanju tujih-držav, nečloveških metodah, na težkih,in masovnih zločinih.., ■ Zaradi tega se 9. maj slavi kot veliki praznik' človeštva, kot dan zgodovinske zmage antifašistične koalicije, '.vseh antifašističnih sil in svobodoljubnih narodov y-sve-. tu nad agresijo', Zmaga je' izvoje-vana v imenu ideje zmage,, demokracije, miru, neodvisnosti, enakopravnosti, in napredka za vse nacije sveta.' »Deveti maj 1945 — pravi tovariš Tito — je dan skupne zmage, je skupen praznik vseh Združenih narodov. Želimo, da je to dan navdihov in teženj vseh Združenih 'narodov k trajnemu miru in mednarodnemu razumevanju«. Vendar, obkoljene nemško-faši-stične sile iz sestava armade »E« v zahodnih delih Slovenije in Hr-vatske so se močno upirale enotam Jugoslovanske armade od 9. do 15. maja 1945. Tedaj je skupina armade »E« z 300.000 vojaki kapitulirala z ostanki kvizlinških in kontrarevolucionarnih ustaških in četniških oboroženih formacij pred enotami: Jugoslovanske armade. Tega dne je končana štiriletna osvobodilna in revolucionarna vojna narodov Jugoslavije. Obte j priliki je maršal Tito leta 1945 kot vrhovni komandant Jugoslovanske armade dejal: »Naš boj se je začel v Srbiji in se V toku štirih let. razširil skozi vse kraje naše domovine. Od Se vdeli j e so na- še enote vodile ogorčen boj goneč sovražnika in ga končale na avstrijski. meji. Tokom štirih let so se v junaške vrste naše armade zlivali sinovi vseh narodov Jugoslavije. Zlivali so se, da bi končali svojo borbo na obalah Jadrana, v Trstu, v Gorici in na Soči,« Proslavljajoč Dan zmage se narodi . Jugoslavije spominjajo ogromnih naporov, herojskih zmag in žrtev vseh svobodoljubnih narodov združenih: v veliki : protifašistični koaliciji, ki je ustvarila zmago nad fašistično-, imperialistično agresijo. Istočasno se .spominjajo ogromnih, lastnih naporov, ljudskih in> matefialkih žrtev nanesnih v: antifašistični, osvobodilni in revolucionarni borbi, ki so jim omogočile, da v vojr ni: gradijo svoje lastno.'življenje in dražbo kot zbrateni in. enakopravni narodi z svojimi zgodovin- mo organizirali v vseh sredinah delovanje ZSM množične proslave in prireditve, katerih vsebina mora izražati zgodovinski pomen Vseh treh jubilejev. Ob koncu maja bomo Samostojno, organizirali pohode po mejnikih naše revolucije. Od marca do aprila bomo, sodelovali na revirski delovni akciji na cesti Ustanovnega kongresa KPS. Ob koncu aprila bomo sodelovali in pomagali pri, izvedbi 8. srečanja pionirjev zgodovinarjev in likovnikov Slovenije. 1; sami TOZD-1. Vem, da je ZSMS ravno tako družbenopolitična organizacija, kakor so Z K, sindikat, SZDL in tako bi morali tudi ZSMS obravnavati. Za konec pa bi napisal tole: Pred nami je. mesec mladosti. Upam, da nam bo to dalo več Ker smo pristali na ponudbo sodelovanja z Radiom Trbovlje, smo odšli posnet dve oddaji. Za spikerje sitno bili izbrani Franja, Edi in jaz. Ko smo prispeli na cilj, nas je sprejela (glavna urednica, da smo se. domenili za program oddaj.: Potem smo začeli s snemanjem. To je potekalo v kabini, ki je bila z mešalno mizo v drugem, prostoru. Seveda pa nam je radijski tehnik daj al navodila. Ker pa smo bili domenjeni, da radio obišče cel krožek; so se z avtobusom pripeljali tudi ostali. Da bi mi dobili jasno predstavo o napravah, njihovem delu, nam ’ je tov. tehnik razlagal. Predstavil nam je diskoteko in oznake za posamezne vrste plošč,. Pob liže smo spoznali tudi mešalno mizo ih magnetofone, Pri tem': delu; je potrebna izredna zbranost in natančnost, Priznati moram; da jaz skimi; nalogami- in življenjskimi interesi. Oni se posebno spominjajo jugoslovanskih borcev, ki so na faznih in mnogoštevilnih bojiščih Jugoslavije, v koncentracijskih taboriščih in : zaporih, dali življenje v boju proti fašizmu, za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Spominjajo se slavnih in težkih borb in bitk Narodnoosvobodilne vojske. Jugoslavije,- ki je zadala odločilne poraze fašističnim okupatorjem in Zaključila osvoboditev Jugoslavije. Ob priliki .dvajsetletnice zmage je tovariš Tito dejal: «-Dvajsetletnica zmage nad najstrašnejšo fašistično mračno silo je vsekakor • radosten dogodek za milijone ljudi v svetu, ki . so to zmago dočakali z navdušenjem in katerim so ostali v spominu usodni in surovi dnevi druge svetovne vojne. Spominjajo se strahot, .skozi katere so naši narodi prešli: iz ogromnih žrtev, katere so dali v osvobodil-' . ni borbi.« Tone Bezgovšek 30. aprila bomo na čim več mestih prižigali kresove. Ob njih bomo organizirali kulturne programe ih razgovore z udeleženci NOB. V maju, v okviru Dneva mladosti, bomo organizirali ma-nifestativni nastop 'mladine. ' 25. maja bomo podelili priznanj a mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem in svečano sprejeli pionirje v ZSM. •Sodelovali bomo pri praznovanju občinskega praznika Dneva rudarjev in Dneva borcev. spodbud za nadaljnje delo in želim si, da bi mladi mislili na besede tov. Tita: i »Draga mladina, na tebi je bodočnost!« Predsednik OO ZSMS TOZD-1: Zorec Miro II. ne bi bila primerna za poklic radijskega tehnika. Nato je besedo predal nam. Vprašal nas je, kaj- nas zanima. Iz Irene so se kar vsipala vprašanja: »Ali oddajate vsak dan, kako snemate čestitke, zakaj jim posvečate- toliko časa?« Na ta ~ vprašanja je dobila tudi odgovore. Zvedela je, da oddajajo vsak dan . popoldan, kadar pa ne, : so * direktno priključeni na drugi program Radia Ljubljana. Čestitke pa ne snemajo v živo, saj imajo toliko čaša, da jih posnamejo že prej, To je njihrov osnovni'.vir dohodkov. Povedali so nam tudi, da-, jim - primanjkuje predvsem moških napovedovalcev, ženske napovedovalke pa- so večinoma učiteljice. Ker sem preizkušnjo dobro o-pravila, imam nekaj možnosti za napovedovalko. Boža Golouh, 8. a Program akcij in prireditev v okviru praznovanj 40-Ietniče ustanovnega kongresa KPS. . 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ; 85-letnipa,rojstva tovariša Tita na čelu KPJ. Mladi se , bomo udeležili tfadi-cionalinega »IV. TrnoVškCga maratona 1977«, katerega namen je širjenjelmnožičnega športa, krepitev obramtine sposobnosti, obujanje spomina na NOB in ljudsko;- revolucijo ter prenašanje borbene -tradicije na mladi rod. V mesecu marcu oz. aprilu bo- Problemi dela v OO ZSMS TOZD-1 Preden bi začel, naj poudarim, da ne'mislim 'kritizirati, vendar naj bo ta članek še eno opozorilo vsem mladim v TOZD-1. Najprej bi • se dotaknil miadih komunistov v.naši delovni enoti. Ti so, razen dveh izjem, popolnoma nezainteresirani za .delo v OO ZSMS. Morda mislijo, da so s tem, ko so postali člani OO ZK, prenehali -biti- mladi in še ne zavedajo, da idejnost in aktivnost OO ZSMS bazira predvsem na mladih' komunistih. Druga stvar, ki bi jo rad omenil, je neusklajeno delovanje predsedstva OK ZSMS Hrastnik z bazo, to je z OO ZSMS, kaj ti lahko je pošiljati naloge in zadolžitve po pošti Izgleda, da na OK ZSMS ne vedo, da je OO ZSMS v proizvodnji in da ima tudi probleme ne samo z aktivnostjo, temveč tudi s sklepčnostjo na sejah. Mislim pa, da bo zadostoval podatek, da smo v novi mandatni dobi . videli predsednika OK ZSMS Hrastnik samo enkrat! Da pa ne bi kdo rekel, da vidim samo druge, sebe pa ne, naj poudarim, da še tudi sam nisem dovolj' aktiviral v naši OO ZSMS TOZD-1. Vendar sebi v opravičilo moram poudariti, da sem bil stal-, mo aktiven' pri KS ZSMS OZD! Preden bi pa končal,: -naj zapišem še en podatek. Vabila :za .sestanke OO ZSMS TOZD-1 velikokrat'. oštahejo v obratpvOdni pi- Obisk radia Trbovlje Mladina o Titu Svoboda mi pomeni topel dom, partije, da bi še dolgo vodil Ju-zelene travnike in. slovensko go- .goslavijo po pravilni poti in da vorico. -bi bil vedno srečen!' Hermina Kovač, 7. c Marko Mlinarič, 5. c Ko praznujemo v tem jubilejnem letu pomembne obletnice, predvsem pa, ker smo pred praznovanjem v mesecu mladosti Titovega rojstnega dne, so učenci nekaterih razredov osnovnih šol Hrastnika in Dola-pisali svoje misli, kaj mi pomeni Tito, zakaj spoštujem Tita, zakaj imam rad tovariša Tita in kaj je svoboda. Iz teh misli povzemamo le nekatere, za katere smo mislili, da so vredne objave: KAJ MI POMENI TITO? ZAKAJ SPOŠTUJEM TITA? Tito nam daje zgled v vojni in miru. Kot lahen vetrič trosi po svetu bratstvo med narodi. Ernest Gričar, 7. d Tito mi pomeni svobodo in lepo življenje. Spoštujem ga, ker nas uspešno vodi in je naš predsednik. Branko Potočan, 7. d Na otvoritvi Titovega spominskega doma Tito mi pomeni vàruha svobode. Karmen Kovač, 7. d Tita spoštujem, ker je dober voditelj naše države in se vedno trudi, da bi v svetu -vladal mir. -Darja Erman, .7. d Tito je vse svoje življenje posvetil svoji domovini in našim narodom; Karmen OstrovrŠnik, .7. d. / Tita spoštujem, ker je naš veliki državnik,, ker je vodil našo partizansko vojsko, ker ne dela razlik méd revnimi in bogatimi, ker' pomaga in brani siromašne ljudi in narode- Varja Janežič, 7. c v .Tita spoštujem, ker je Sposoben voditi SFRJ. Vanjo Tomc, 7. d . ¡ Tito mi • pomeni • neodvisnost, ljubezen do domovine in svobode. i Savič Branko, 7. d | • Tito mi pomeni simbol hrabrosti. Tito ni le dober voditelj države, temveč je tudi prijatelj mladine. . Niko Retar, 7. d ■ Tita spoštuj em, ; ker se > mi zdi, dd je. nekaj, kar j:e* nedosegljivo, da je nekdo, kateremu se moramo zahvaliti, da danes tako živi- mo. On je tisti, ki je svojo tedaj nepomembno državico na Balkanu peljal skozi vihar in jo srečno pripeljal na cilj. Mojca Tržan, 7. c Priznanje in zahvala mladih tovarišu Titu Tita spoštujem, ker .je maš predsednik, ker je vodil partizane in je tako ponosen na nas mlade. Andreja Ojsteršek, 7. c Tovariša Tita spoštujem že od mladih nog, od takrat, ko sem ga prvič. zagledala z očmi, To spoštovanje do tovariša Tita. mi bo za vedno ostalo v spominu, dokler he bo ugasnila luč mojega življenja. Mira Gorza, 7. c Tita spoštujem, ker je naš najboljši- voditelj, borec za človeške pravice in enakopravnost. Zato Želim, da bi bil zdrav in nas še dolgo vodil. ' Hermina Kovač, 7.,c Tito je zame varuh svobode. On nam jo je izbojeval 'in on nam jo bo obvaroval. , Vojka Šuštar, 7. d Tito mi pomeni domovino, mladost ta vse kar raste, živi, in dela. Tita spoštujeta,, iker je ustvaril našo domovino, priboril zlato svobodo, v kateri lahko vsak svobodno živi. Mojca Greben, 7. c KAJ JE SVOBODA? Svoboda je mir, čas brez vojn. Svoboda mi pomeni materino besedo doma in povsod brezskrbnost, modro nebo in morje, pisano cvetje in petje ptic. Mojca Greben, 7. c. Svoboda pomeni človeku ne samo, da se prosto;.- giblje,- atapak, da lahko govori svoj materin j e- Ines Kmet, 7. d Svoboda je naša velika pridobitev,' cenimo j° iri jo uživamo sproščeni in zadovoljni. Zato se bomo vedno borili zanjo, Blanka Brodar, 7. d Svoboda je, da nisi pod. nikogaršnjo oblastjo. Do nje prideš samo. po krvavi poti (z bojem). Vojka Šuštar, 7. d Svobodo lahko izgubiš in težko pridobiš. Vanjo Tomc, 7. d Svoboda je čas veselega življenja in čas brez vojn, svoboda je več kot kup zlata. Orožen Desanka, 7, c Za svobodo se moramo boriti. Svoboda je najlepša beseda, ki je ne pozna vsak človek. Nada Zakrajšek, 7. d Svoboda je prostost človeka v govoru, mišljenju in dejanjih. Ernest Gričar, 7. d Kaj želim tov. Titu za 85. rojstni dan? Tov. Titu želim, da bi bil še dolgo med nami ta opravljal svoje državniško delo." Želim’mu, da bi živel še tako dolgo, kolikor je cvetja v vsej Jugoslaviji. Mirči Avbelj, 5.-a Zakaj imam rad tov. Tita? ■ Tovariša Tita imam; rad zatoj ker je skupno s partizani osvobodil Jugoslavijo, je simbol mladosti, ljubezni, bratstva, jo lik delavnega človeka! Kaj želim tov. Titu za 85. rojstni dan? Želim mu, da bi bil .živ še zelo, želo dolgo časa, še dolgo na čelu Tito je naš in mi ga imamo radi. On je simbol vseh neuvrščenih držav. Rad bi hodil po njegovih stopinjah in se žrtvoval za domovino. Zato vedno izpolnjujemo njegove želje. Njegova glavna želja je: »Mladi, učite se, 'samo-talko, boste koristili domovini!« (čakič Željko, 7. b) 1 Živim v svobodi, za katero imajo največ zaslug zavedni ljudje — borci, s tovarišem- Titom na čelu. Pomagamo si med seboj, še dogovarjamo, načrtujemo, kaj bomo izboljšali m zopet je tu ime, ki je k temu največ pripomogel— TITO. . . (Jana Pavlič, 7. b) Rada zahajam v Kumrovec, kjer- se je rodil Tito. Ogledam si njegov spomenik iz brona, v rojstni hiši pa zibelko, posteljo in njegove zemljevide ter vojaško umformo. - (Vojka Čaperlin, 7. a) Tito — vzklik, ki nam pomeni borca za uresničitev naših želja, borca za svobodo, enakost ta mir. V tem letu, ko praznujemo 85. obletnico, so mit še bolj posvečene naše misli, želje in hpterijá, da bi izrazili naše priznanje za njegovo délo. (Nataša Orožen, .7, á) Srečanje s tovarišico Lidijo Šentjurc Bliža se 40-letnica KPS ta učenci osnovne- šole NHR iz Hrastnika ter učenci osnovne šole Borisa Pusta z Dola smo bili obveščeni, da je k nam povabljena politična delavka um članica federacije tov. Lidija Šentjurc. Dne 4. 4. 1977 je napočil trenutek, katerega smo vsi težko pričakovali. Zbrali smo še v poslovni zgradbi na Logu. Tov. Samo Logar je pozdravil navzoče in povedal namen našega srečanja. Predstavil ¡je tovarišico Lidijo kot našo rojakinjo in hkrati komunistko, ¡katera nam bo povedala nekaj besed b KPS, o njenem delovanju ih o njej sami. Nato pa je tovarišica Lidija pričela pripovedovati:. v ■ , . • - - . -. • »Otroštvo sem imela zelo bedno. V" takšnihj letih 'kol ste vi, šem se morala odločiti, kako bi -ši ustvarila življenje. Ko. seta ■ imela 15 let, šo se mi začele porajati misli in nešteto vprašanj mi je rojilo po glavi. Tako sem že med študijem.-sodelovala v naprednih -društvih,'Leta 1932 sem bila sprejeta v KP. Kot študentka sem opazovala življenje rev-; nih in bogatih in spoznala sem, kakšne krivice, se dogajajo. Piša- -la sem razne članke p delu in, življenju delavske mladine. Ta članek pa je bil tako revolucionaren, da so -, takoj’. polovili 30 mladtacev ta .med njimi tudi mene. V zaporu sem ostala dve leti. Po vrnitvi iz zapora leta 1-935 sem bila članica pokrajinskega komiteja SKOJ. Leta 1939 je nastopilo mladinsko gibanje, v.tem gibanju sem aktivno sodelorala kot članica KP. Po okupaciji šo me are- tirali; ta izselili v Srbijo, vendar -- sem se ilegalno vrnila v Ljubljano. Med NOB sem bila Večkrat v nevarnosti za svoje življenje, Vendar, mi, kakor večini, to ni strlo poguma za nadaljnje delovanje.« Na koncu srečanja smo tovarišici Lidiji .postavili nekaj vpra-' šanj, na-katera nam je rada1 odgovorila. Bili smo zelo zadovoljni, saj stao veliko pridobili. Zelo si želimo še mnogo srečanj z našimi političnimi delavci in bbrci, / saj je V njihovem pripovedovanju toliko takega, česar ne smemo nikoli pozabili. ., ■, Tatjana Pokrajac, 7. c OŠ NHR, Hrastnik Mnenje o predstavi »Salemske čarovnice« Gledališka predstava »Salemske čarovnice« mi je bila zelo všeč, ’ Igralci so res zaslužili pohvale. Igrali so tako prepričljivo, da seta mislila, da se v resnici sedaj; dogaja. Tudi glasba se .je zelo ujemala s predstavo. Včasih je zvenela tako grozljivo, da me je kar mraz spreletel. Nasploh. nii je' . (bila* predstava :želo všeč Ih želim, da bi bilo š.e Več podobnih. V tej predstavi sem spoznala, kako krivičen je lahko svet. . Vojka Šuštar, 7, d Srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov V aprilu bo srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov iz vse Slovenije. Osrednja prireditev bo v Trbovljah, vendar bomo' tudi hrastniški pionirji gostitelji 80 pionirjev iz raznih krajev Slovenije. Že sedaj se: pripravljamo na to srečanje in se dogovarjamo, kako bomo : kar najbolje zabavali svoje vrstnike in jim. pokazali vse znamenitosti našega kraja. Ob tej priložnosti smo povabili tudi pionirje iz pobratene, šole Artur Turkulin iz Raške.- Tudi oni-bodo -tekmovali v likovnem .ustvarjanju in se seveda udeležili množičnega, pohoda na-Čebine. Upamo, da bodo naše povabilo sprejeli in se nam pridružili ob tekmovanju in proslavljanju- taka pomembnih jubilejev: Člani lit.-nov.-krožka ČE BI BILA... Zrem skozi šolsko okna Oko se mi zaustavi na onesnaženi cesti, polni papirčkov raznih sladkarij.-Razmišljam-, kaj bi storila, če bi bila predsednik mladinske organizacije v. našem kraju? kaj prostora in se ne bi kar naprej, podili ¡po betonu. Vse to bi naredili v mladinski organizaciji našega kraja in potem bi vsi -pazili na to, kar bi mi ustvarili. . Iz- razmišljanja, me predrami šolski' Zvonec Jn glas-, tovarišice, ki nas opozori, naj poberemo o-krog sebe papirčke. . Jana Pavlič lit.-nov. krožek - -- Dol. pri Hrastniku OBISK M RADIU TRBOVLJE Povabilo, da obiščemo Radio Trbovlje, smo z veseljem sprejeli. Tako se je naše sodelovanje z radiom pričelo. Posneli smo oddajo, ki je bila posvečena življenju učencev na naši šoli. Trije učenci iso: predstavili maša dela. Spise, intervjuje in tudi nekaj veselih iz šolskih klopi. Po končanem snemanju smo vsi z radovednostjo sledili tehniku, ki nas je peljal v njihov studio. Takoj: j e tnašo pozornost pritegnila kar precejšnja diskoteka. Prijateljica, ki radi posluša glasbo, me dregne: »Tu bi se pa kaj našlo.« Nasmehnem se ji. Prav gotovo' bi bilo nekaj zanjo, saj imajo različno vrsto glasbe. Že naslednji hip pa. nas tehnik povabi k mešalni mizi. Tu'smo spoznali vse ukane in umetnine, kaka lahko poslušamo Radio Trbovlje in njihove oddaje. Ta miza je polna raznih gumbov, aparatur, magnetofonov in gramofonov. Nekaj: časa gledamo malce zmedeno sem ter tja vso to zmešnjavo, nato ¡pa nam tehnik vse lepo razih®; No; kmalu smo spoznali; da je kar enostavno, vendar moraš biti pri delu pazljiv; da slučajno OBČUDUJEM KAL Urejevanje okolja Na sestanku bi se domenili za naloge skupin. Prva skupina bi sama naredila koše za smeti Pobrali bi vse papirčke po tleh; obesili tablice z napisi, naj ne me* če jo papirčkov in cigaretnih o-gorkov. Druga skupina bi imela nalogo očistiti okolico spomenika, avtobusne postaje ter parkirnega prostora. Pri spomeniku bi nasadila rože, v vazah redno menjali vodo ter cvetje 'in prižigati sveče. Avtobusna1 postaja bfcdobi-la klopi' ih; nasadili bi mlado drevje, ga redno zalivali, dokler je pač potrebno, gavcepili,- jesenj pa tudi grabili iistjč okrOg,- Okrog parkirnega prostora bi postavili ograjo, za. ograjo pamaisadili-travo, ter jo redno-'kosili. V tretji Skupini bi bili sami osmošolci, ti bi nasadili ovethce-ža- šolo, okrog igrišča bi nasadili'travo, uredili parkirni prostor pred šolo, za niim bi .postavili mizo in -klopi. Enako bi naredili tudi zraven novih blokov, tudi tu bi nasadili drevje^, da bi - imeli, folokovčam * 1 2 3 Za nagradni kviz , znanja., iz prejšnje" številke !»STEKLARJA« ‘smo prejeli 34’ rešitev/ Pravilni odgovori se glasijo: 1. Halle Selasie 2. a harač ' 3. b harfa ■ 4. c Karpati • 5, a okoli 247 : pred- našim. štet ■jem. .• Za pravilne odgovore prejmejo nagrado naslednji izžrebanci: A. nagrada (30,00 dinj: Emil špitaler, upokojenec 2. nagrada (20,00 dinj: S Zvonka Dremel • 3. nagrada (10,00 din); Marta Žabkar, upokojenka. • ■ Kadar grem ven; Se skoraj ved-•no zazrem v Kalsko'planino nad Dolom, ker se mi zdi- nepopisno ■lepa.. Vzdiguje se nad majhnimi hribčki, kakor da. bi hotela biti vedno prva; Ko sem jo večkrat opazovala,..se mi je zdela vedno lepša. Bila je pomlad. Zjutraj je sonce' obsijalo samo njo, nad hribčki pa je še vedno ležala megla. Kalska planina je poleti vsa v. soncu, pokrita: z lepo- zeleno- trava Jeseni, ko listje, ža odpada in sa drevesa že.-skoraj-gola, je vi- deti vsa rjava — kakor da bi bila •onemogla starka. Ko pa« pride zima in je vsa v-belem, je videti .najlepša, kakor da bi bila pokrita z belim krznenim:, plaščem. •Hribčki in vsa drevesa so pokrita z belo snežno odejo in videti je,-kakor da bi hili stražniki.svoje kraljice. Ko se bom poslavljala od otroštva ali bom šla mogoče drugam, v drug kraj, -se bom vedno spo-minjala Kalske planine. Marta Tosič, 7.b Dol pri" Hrastniku Vse,me zmešaš. Zatb je poklic tehnika kar težak. Posebno še takega, ki vse delo opravlja- sam, ker pač nima asistenta. Za konec pa nam je še zavrtel del posnete oddaje; Naši' trije učenci so se izkazali kot pravi spikerji. Povedali so nam,'da rabijo napovedovalce, posebej moške. Mogoče bo pa res še kdo od nas kdaj na Radiu Trbovlje. Čas je ibil, da smo se poslovili od prijaznega tehnika in novinarjev ter še nadejali, da se bomo še, yideli. Marina žagar lit.-nov. krožek Dol pri Hrastniku Če M bil... če bi bil predsednik kraja Marno, bi se poglobil v zadeve ■občanov. Na-Marnem so zgradili .motel, rabili pa bi še. trgovino ali pa samopostrežbo. Matere morajo hoditi vsak dan. po kruh na Dol, tudi v grdem vremenu. Če bi bila trgovina na Marnem, pa bi si prihranile čas. Organizirati bi bilo treba-tudi denar za urejanje cest. To pa bi lahko naredili samo s samoprispevkom. Na Marno bi bilo treba napeljati v nekatera poslopja elektriko in~ vodno instalacijo. Vode večkrat ni, ker 'rudnik spodkopava teren. V motelu Se zadržujejo 'alkoholika,, kh «uničujejo klopi « in-stole, razbijajo kozarce in steklenice. Če bi bil ¡predsednik občine, bi predlagal, da se mize in stoli zamenjajo; alkoholikov pa naj ne sprejemajo ali jifr spodijo'. Tako hi izboljšal, najnujnejše stvari.. Kroflič Bojan 6. b razred Dol pri Hrastniku iiiiiiuuiu>iiiiiiuiiiii:iimiiiuiiiiiiiiiii>