Smrt faiümu, svobodo narodu!
NOVI
Osvobodilna fronta je zmagala, ker je
verovala v sile preprostega slovenskega kmeta in delavca.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA ŠTAJERSKO IN PREKMURJE
Leto I. Stev 9.
M. Sobota, 28 aprila s945.
Cena —.50 P ali —.50 RM
Minister industrije in trgovine Andrija Hebrang
o osnovah naše gospodarske politike
Okupatorske valute bodo zamenjane - Vlada bo s pomočjo ljudstva zlomila odpor špekulantov in saboterjev - Določene so cene najvažnejšim potrebščinam - Kmetje morajo obdelati polja, delavci in nameščenci dvigniti proizvodnjo, da bo preskrbljena vojska in prebivalstvo
Minister za industrijo in predsednik Gospodarskega sveta Andrija Hebrang je govoril včeraj na beograjskem radiu o osnovah naše gospodarske politike. Njegova izvajanja niso pomembna le za prilike v Beogradu in v krajih, kjer se izvaja politika naše vlade v polnem obsegu, temveč so pomen na prav v takšni meri za vso Jugoslavijo in tako tudi za naše kraje. Zato prinašamo njegov govor v celoti.
„Zdaj se vrši zamenjava denarja," je rekel minister Hebrang. To je pomemben korak k temu. da se odpravi v gospodarskem življenju zmeda, ki sta nam jo pustila okupator in vojna. Nova oblast pred zamenjavo denarja ni mogla spremeniti starega toka stvari in stanja, ki ga je našla v gospodarstvu. Delovno ljudstvo, ki je dalo vse od sebe na fronti in v zaledju, je tonilo v vedno večjo bedo in pomanjkanje. Neznatna manjšina požrešnih špekulantov v mestu in na debeli i>e ni bala posluževati se najbolj umazanih sredstev. Izkoriščala je gospodarske težave, ki so obstojale, prav tako pa tudi bedo ljudstva, samo da se obogati in si naredi življenje lahkotno. Iz več razlogov takega stanja ni bilo mogoče prej spremeniti in to je privedlo mnogo ljudi do mišljenja, da bo tudi nova oblast nadaljevala staro pesem. Zdaj pa je temu konec.
Po daljšem pripravljanju je začela vlada odločno reševati najvažnejše gospodarske probleme. Njeni ukrepi imajo namen:
1.	da se potegnejo iz prometa razne vrste okupatorskega denarja in da se uvede enoten denar za vso Jugoslavijo;
2.	da se uvede strogi red v proizvodnji in razdeljevanju dobrin in da se izrinejo iz gospodarskege življenja špekulanti in saboterji;
.'i. da se regulirajo cene na tržiščih in da se organizira delo;
4.	da se delavcem in uradnikom zagotovi mezda oz. plača, od katere bodo mogli živeti;
5.	da se zagotovo državi finančna sredstva, potrebna za vodenje vojne in za obnovo dežele.
Bilo bi napačno, če bi mislili, da se morejo vsa ta težka vprašanja rešiti kar čez noč. Mnogih važnih vprašanj naše gospodarske, finančne in socialne politike smo se mogli samo mimogrede dotakniti ali jih načeti. Za rešitev vseh teh vprašanj bodo potrebni novi zakoni, pa ne samo novi zakoni, temveč tudi veliki napori v proizvodnji in razdeljevanju dobrin ter dokaj težka borba proti vsem, ki bi to motili. Nobena stvar ne pade gotova iz neba. Tako se tudi gospodarska politika vlade, ki se vodi popolnoma v korist delovnih slojev, ne more uresničiti gladko preko noči. Špekulanti in saboterji ne bodo takoj položili orožja. Ne bodo se odrekli svoje požrešnosti in svojih
razbojniških navad. Nasprotno, pod-vzeli bodo vse, da bi izigrali in zavrli izvrševanje vladnih ukrepov. Naša vlada bo organizirala proizvodnjo in razdeljevanje, zlomila bo odpor špekulantov in saboterjev ter utrla pot svoji gospodarski politiki. Pri tem se bo naslanjala na aktivno pomoč narodnih organizacij in najširših ljud skih množic.
Ozrimo se na kratko na objavljene zakone in odredbe. Kakšna je osnov na ideja in izhodišče organizacije našega gospodarstva? Vse uredbe in zakoni, ki predpisujejo cene in plače itd., nas v neki meri približujejo stanju, kakršno je bilo pred vojno. Z zameno okupatorskega denarja za dinar demokratične federativne Jugoslavije se bo zmanjšala količina denarja in se približala predvojni količini. Namesto inflacijskega okupatorskega denarja bo prišel novi dinar, katerega kupna moč se približuje ! predvojnemu dinarju. To pa rie po- j meni, da bi zamena okupatorskega j denarja sama po sebi že privedla do padca cen in njihovega izenačenja predvojnim cenam. Okupacija in vojna sta nam prinesli motnje in pustošenje v proizvodnji in zamenjavi. Nastale so razmere, v katerih je lahko špekulirati, sabotirati in počenjati črno borzo. Nova oblast je dobila v dediščino takšno stanje s požrešnimi špekulanti vred, s predstavniki preteklosti, ki vsestransko in brezobzirno izkoriščajo težave in ki sami delajo še nove težave, samo da bi preprečili izgradnjo nove Jugoslavije na političnem in gospodarskem področju.
Najvažnejšim potrebščinam za prehrano in industrijskim ter obrtnim proizvodom se določajo cene. S tem se odstranja nered, samovolja in špekulacija pri cenah in s tem bomo preprečili, da bi se dvigale cene v nedogled. Določitev con je velikega pomena za vse vrste našega gospodarstva in za preskrbo prebivalstva.
Vladini ukrepi so izzvali med špekulanti in saboterji nemir. So ljudje, ki trdijo, da predpisovanje cen najvažnejšim živilom škoduje kmetu. Pravijo, da imetje svojih proizvodov ne bodo hoteli prodajati po predpisanih cenah. Zniževanje cen bi bilo na škodo kmeta, če ne bi istočasno znižali cene tudi proizvodom, ki jih kmetje kupujejo. Vlada pa se bo pobrigala, da se vkljub vsem vojnim težavam povečata proizvodnja in nabava blaga, ki ga potrebujejo kmetje, vse to pa bo na prodaj po zmernih cenah. Kmetje bodo morali v teh težkih časih prispevati kar največ Za prehrano vojske in prebivalstva. Delavci bodo pa morali tudi s svoje strani storiti vse za obnovo naše industrije in prometa, da bodo vojska, kmetsko in mestno prebivalstvo preskrbljeni z najnujnejšim, kakor je pač najbolj mogoče.
Samo tako bo mogoče obvladati
vse težave in rešiti najvažnejša gospodarska vprašanja. V tesni zvezi s predpisovanjem cen so uredbe o mezdah in plačah. Osnovna misel teh uredb je v tem, da se delavcem in uradnikom zagotovi dostojno in znosno življenje in da je enkrat za vselej konec klavrnih mezd in plač, ki so obsojale delavce in uradnike na stalno gladovanje in propadanje. Izpolnjevanje dosedanjih vladinih ukrepov bo obvarovalo delavca in uradnika pred prekomernim izrabljanjem s strani špekulantov in delodajalcev.
Caršija (beograjski denarni mogotci op. ur.) kriči, da pomenja povečanje mezd in plač propast našega gospodarstva, češ, da mora slediti temu povečanje cen. Pri tem pa pozablja, da delavec spremeni svoj odnos do dela, ko vidi, da ne polni samo žepov bogatašem. Boljši življenjski pogoji delavcev in uradnikov ter zavest, da delajo zase in za svoj narod, višajo uspešnost dela. Ce upoštevamo še to, da gre del povečanja mezd na račun zmanjšanja profitov, potem je jasno, kako netočna je zgornja trditev.
Izredne vojne prilike silijo tudi k izrednim ukrepom. V nizu vladinih ukrepov za ureditev gospodarskega življenja je najvažnejši zakon proti špekulaciji in sabotaži. Brez njega bi bile uredbe o cenah, mezdah in plačah brez vrednosti. Dosledno in strogo izpolnjevanje tega zakona predstavlja jamstvo, da se bodo izpolnjeval^ tudi uredbe o cenah, mezdah in plačah.
Zakon proti špekulaciji in sabotaži je zelo strog, toda njegova strogost bo zaščitila široke sloje pred izrabljanjem s strani majhnega števila mestnih in podeželskih špekulantov in saboterjev. Ta zakon ne prepoveduje trgovanje in privatne trgovine sploh. Naperjen je samo proti tistim velikim pohlepnežem, ki bi radi v težkih vojnih razmerah obogateli. Proti takšnim socialnim tipom bomo izvajali zakon v vsej strogosti.
Vladini ukrepi, o katerih govorimo, ne bodo in ne smejo pogoditi poštenih trgovcev, ki so pripravljeni, da s svojim vestnim delom in z normalnimi dobički olajšajo oskrbovanje prebivalstva in vojske. Nasprotno, takšni trgovci bodo vedno uživali vsestransko pomoč vlade in drugih oblastnih organov. Bila bi velika zmota misliti, da bi mogla zgolj borba proti špekulaciji in sabotaži rešiti vprašanje cen, mezd, plač in oskrbe prebivalstva in vojske.
Borbo proti špekulaciji in sabotaži je treba voditi odločno in dosledno po zakonskih predpisih, pri čemer se moramo ogibati vsake samovolje in nereda.
Vladini ukrepi stavljajo pred naš narod in pred vse organe te naloge :
1.	Kmetje morajo obdelati polja in prodajati svoje proizvode ter tako zagotoviti prehrano vojske in prebivalstva.
2.	Delavci in nameščenci morajo s pomočjo strokovnih organizacij povečati proizvodnjo. Proizvajati morajo več in najrazličnejše proizvode, da s tem pomagajo zaključiti vojno in zagotoviti potrebe prebivalstva.
Uradniki morajo z zvesto slufžbo svojemu ljudstvu in s povečanjem dela pomagati državnemu aparatu, da bo pravilno in hitro deloval.
4. Zadružni in trgovski aparat morata biti sposobna, da delujeta hitro in dosežeta tisto* stopnjo poljedelske in industrijske proizvodnje, ki je potrebna, da se premišljeno in načrtno preskrbita vojska in prebivalstvo. Od izpolnjevanja teh nalog je odvisno, če se bodo uresničili vladini gospodarski ukrepi.
Odlok vlade, ki vnaša red v naše gospodarstvo, je prišel ob pravem času. To priča veliko navdušenje, s katerim je ljudstvo sprejelo vladine ukrepe. Vlada bo zlomila odpor špekulantov in saboterjev ter bo aktivno podprta od ljudskih organizacij in širokih množic zagotovila izvajanje svoje gospodarske politike.
Proslavo četrte obletnice Osvobodilne fronte
Beograd, 27. 4. — Danes bodo tudi beograjski Slovenci proslavili četrto obletnico OF. Zbrali se bodo v Ko-iarčevi univerzi, kjer bo govoril med drugimi minister za Slovenijo v vladi demokratične federativne Jugoslavije Edvard Kocbek. Proslavi bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti in bratskih jugoslovanskih narodov.
Proslava četrte obletnice OF bo tudi po vseh drugih mestih Srbije. Najbolj svečana bo pa proslava v osvobojenih predelih Slovenije. Slovenski narod stoji po štirih l/stih trpljenja na pragu svoje popolne svobode in združitve vseh svojih pokrajin v svo-
bodni Sloveniji in novi Jugoslaviji. Obletnica bo povsod manifestacija in potrdilo pravilnosti politike Osvobodilne fronte, ki vodi slovenski narod v lepše življenje.
Zakonski načrt za zaičito delavske mladine
Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo skupno z glavnim odborom Enotnih sindikatov zakonski načrt za zaščito delavske mladine in vajencev. Po tem načrtu je predviden 8 urni delovnik za vajence, nedeljski počitek, ustanovitev vajeniških strokovnih šol, ki jih bodo po-sečali vajenci v delovnem času, vajenški domovi itd.
/
Ha vseh frontah napreduje Jugoslovansko armada
Virovitica osvoboiena
Beograd, 27. 4. — Generalštab Jugoslovanske armade javlja : Na fronti v Slavoniji so naše čete v podravski smeri prešle reko Uovo, osvobodile Garešnico, Banovo Jarugo in Virovi-tico. V Novski §e vodijo še boji. Sovražnik je imel velike izgube v materialu in ljudstvu. V posavski smeri so osvobodile naše čete Jasenovac, kjer poskuša sovražnik s pomočjo rezerv organizirati odpor.
Skupne izgube sovražnika v zadnjih dveh dneh so sledeče : 1100 mrtvih, 407 ujetih vojakov in častnikov, zaplenjeni 3 topovi, 2 minometa, 50 strojnic, 23 vagonov hrane, velike količine municije in drugega vojnega materiala.
V Dolini Une so naše čete zlomile trdovratno sovražnikovo obrambo in zavzele močno oporišče Bosansko Krupo. Naše čete v težkih bojih us-
pe'no odbijajo stalne napade močnih sovražnih sil, ki poskušajo iz Karlov-ca prodreti v smeri Ogulina.
V območju Klana-Reka se vodijo ogorčene borbe. S področja Korduna so naše čete prodrle v Belo Krajino.
Južno^od Kočevja je odbit močnejši sovražni napad.
Partizanski odredi so presekali že-1 lezniško progo Ljubljana—Zidani most ! in jo na več mestih porušili.
Rdeia armada ie zavzela Stettin in osvobodila Brno
Boji za obkoljeni Berlin še nadaljujejo
Moskva. 26. 4. — Maršal Stalin je izdal dve dnevni zapovedi. V prvi zapovedi je objavil, da so čete maršala Rokosovskega zavzele glavno mesto Pomeranije Stettin. Osvojitev Stettina je velike važnosti. Z osvojitvijo ozemlja severno od Berlina, bo Rdeča armada lahko preprečila Nemcem umik proti Danski. Sovjetske čete so osvojile več krajev in prešle kanal Ran-dov. Stettin je veliko mesto (275.000 preb.) in važna vojna luka, s katero je nemška mornarica izgubila pomembno oporišče.
Rdeča armada vedno bolj zožuje obroč okrog Berlina. Sovjetske čete prodirajo z vseh strani in se bijejo že na Aleksander-Platzu. Poročila pravijo, da so borbe hujše kakor so bile v Varšavi. Celi bloki hiš se rušijo kot bi bili iz lepenke. Osvojenih je več kakor 15 berlinskih okrajev in predmestij zapadno od centra, .med njimi industrijska četrt Siemensstadt, Dahlen in Königswusterhausen, odkoder je govoril nemški radio „Deutsch-
land Sender". Cete Rdeče armade so zaplenile mnogo vojnega materiala, med njimi 70 avionov in 30 tankov.
Cete maršala Konjeva. kise bijejo tudi v jugozapadnem delu Berlina, so zavzele naselje Dalem. Na zapad-nem bregu reke Labe pa so osvojile mesta Riesa, Torgau (3o km od Leipziga), Strela in Seyda. 20 km od Wittenberga.
V	Breslavi se še vedno vršijo ulične borbe. Sovjetske čete so zavzele arsenal, v katerem so zaplenile 110 topov.
V	drugi dnevni zapovedi je maršal Stalin objavil, da je armada maršala Malinovskega zavzela mesto Brno, važno križišče in močno oporišče sovražnika v Češkoslovaški. Z druge strani so pa Amerikanci zavzeli mesto Cheb.
Bremen zavset
Cete generala Montgomeryja so včeraj zavzele veliko industrijsko
mesto in luko Bremen. Zaveznikom je padla v roke tovarna torpedovk in lovarna letal Focke Wulf, ki je popolnoma nepoškodovana. Tretja amerikanska armada v Bavarski hitro napreduje in operira 20 km pred mestom Passau, ki je ob avstrijski meji. Druge ameriške čete so zavzele mesto Ingolstadt in napredujejo proti Münchenu.
Francoske čete so zavzele mesto Konstanz ob Bodenskem jezeru.
Boji v Piemonti! in Lombardi!!
Tudi v Italiji zavezniške čete napredujejo, partizanski odredi pa razo-rožujejo Nemce daleč za fronto. Zavzeta so mesta Parma, Redggio in Verona. Milano je v rokah italijanskih partizanskih čet. Prav tako pa Genova. Kakor javlja radio svobodnega Milana, so v rokah partizanov ludi Turino in Como..Zvečer so svečano proslavili osvobojenje Milana.
Ustanovitev delavskih in nameščenskih sindikatov v Soboti
Včeraj je bilo v M. Soboti zborovanje astopnikov enotnih sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev. Zborovanje je ila prava manifestacija delavske solidar-osti in volje, da se z vso močjo podpre f-onta.
Član Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in član SNOS-a tov. Franc Svetek je pozdravil delegate in goste ter nato kratko orisal namen zborovanja in ustanovitve Krajevnega medstrokovnega odbora enotnih sindikatov delavcev in nameščencev. Nato so bile odposlane brzojavke narodnemu heroju, maršalu Jugoslavije in predsedniku ministrskega sveta Josipu Brozu-Titu, SNOS-u, Glavnemu odboru enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v Beogradu, podpredsedniku ministrskega sveta in ministru za konsti-tuanto tov. Edvardu Kardelju, ministru socialne politike Dr. Antonu Kržišniku in ministru za Slovenijo prof. Kocbeku
Član SNOS -a in predstavnik KPS tov. V. Krivic je podčrtal nalogo enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v novi Titovi Jugoslaviji. Povdaril je, da bodo enotni sindikati uživali vso podporo ljudskih oblasti. V imenu Krajevnega in Okrajnega odbora OF je govoril tov. Liška, tov. Svetek pa je govoril o nalogah enotnih delavskih in nameščenskih sindikatov. Orisal je delovanje delavskih strokovnih organizacij v bivši Jugoslaviji, ko so imele povsem druge naloge. Tedaj je bil delavski razred zatiran, delavec je bil proglašen kot „protidržavni element". Ljudska oblast v novi svobodni državi pa se naslanja na delavske in nameščenske enotne sindikate ter zadrugarstvo. Zato mora biti delovanje enotnih sindikatov povsem drugačno. Delavci in nameščenci morajo zlasti podpreti našo fronto in fronto junaške Rdeče
armade in pomagati pri obnovitvi naše porušene domovine. Delavci bodo v novi demokratični federativni Jugoslaviji enakopravni. Toda brez ekonomske svobode ni politične in kulturne svobode, zato je treba predvsem dvigniti naše gospodarstvo. Prejšnja družba je ločila ročnega in duševnega delavca. V teku partizanskega osvobodilnega boja pa sta se ročni in duševni delavec zbližala. Zdaj jih ne bo mogoče več razdvojiti. Dvigniti moramo produkcijo, z večjo produkcijo se bo tudi dvignil splošni življenjski nivo naroda. Za enako delo, enako plačilo. Za večjo storitev, večje plačilo. Dvigniti je treba strokovno izobrazbo, ker bo to v prid celoti.
O aprovizaciji in zadružništvu je poročal tov. Jelen. Enotni sindikati priporočajo takojšnjo ustanovitev Konzumne zadruge. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni trije zadružniki. O posredovanju delovne sile in o potrebi statističnih podatkov delavcev in namešcencev, zlasti poljedelskih, je poročal tov. Kerec.
Med tem je prispel na zborovanje zastopnik naše vojske general - major tov. Ambrožič, ki je pozdravil zbor v imenu vojske. Zborovalci so zastopniku vojske priredili dolgotrajne ovajice.
V krajevni medstrokovni svet enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v Murski Soboti so bili nato izvoljeni iz posameznih strok sledeči tovariši: živilni: Sevček Nada; oblačilni: Celeč Irma; prosvetni delavci: Štubelj Mirko; privatni nameščenci: Jelen Doife, železničarji: Pod-gorelec Anton; poljedelski delavci: Kerec Franc; splošna zveza delavcev in nameščencev: Tručel Ciril in Svetek Dušan; mladinci: Žalik Janko; kumunalni.: Nikolaj Barbarič; javni uradniki: Godina Zora. Za predsednika pa je bil izvoljen tov.
ing. Franc Novak, ki je s pozivom „Vse za fronto!" zaključil delavski in nameščen-ski zbor.
Narodnemu heroju, maršalu Jugoslavije predsedniku ministrskega sveta Josipu Brozu-Titu, Beograd.
Zastopniki delavcev in nameščencev Murske Sobote, zbrani na ustanovnem zboru Krajevnega medstrokovnega sveta Enotnih sindikatov, delavcev in nameščencev Jugoslavije, Vam pošiljajo najtoplejše pozdrave z obljubo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se čimbolj podpre naša fronta, fronta slavne Rdeče armade in čimprej izvede obnova naše porušene in izmučene domovine.
Slovenskemu narodno-osvobodilne-mu svetu, na položaju.
Zastopniki delavcev in nameščencev, zbrani na ustanovnem zborovanju Krajevnega medstrokovnega sveta za Mursko Soboto, pošiljajo predstavniku nove slovenske državnosti svoje najprisrčnejše pozdrave in obljube, da bodo z vsemi svojimi silami delovali za ojačenje fronte in obnovo domovine.
Glavnemu odboru Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev, Beograd.
Zastopniki delavcev in nameščencev Murske Sobote, zbrani na ustanovnem zboru Krajevnega medstrokovnega sveta za Mursko Soboto, Vam pošiljajo tople pozdrave z obljubo, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da se bo organizacija sindikatov izvedla v celoti po programu in v duhu sklepov naše skupne državne centrale.
Naj žive Enotni sindikati delavcev in nameščencev Jugoslavije!
Naredba
Na podlagi odloka I. zbora odposlancev slovenskega naroda v Ko čevju z dne 3.X. 1943.o mobilizaciji vseh živih in gmotnih si! izdaja Komanda Prekmurskega vojnega področja sledečo naredbo :
1. Mobilizirajo se vsa motorna vozila — razen traktorjev, ki se rabijo v kmetijske svrhe—, rezervni deli motornih vozil m gume ter pogonsko gorivo, kakor tudi vsa vojaška oprema.
2.	Lastniki v točki 1. navedenih predmetov ali če teh ni na osvobojenem teritorju, morajo hranilci prijaviti komandam mest do 30. aprila 1945, kje se nahajajo ti predmeti. Motorna vozila in ostali material je treba predati pooblaščencem komande v uporabnem stanju.
3.	Kršilci te naredbe bodo izročeni vojaškemu sodišču Prekmurskega vojnega področja in se bo postopalo proti njim po vojaških predpisih.
Smrt fašizmu — Svobodo narodu !
Komanda prekmurskega vojnega področja.
Prvi sestanek felezni-iariev v Soboti
Predvčeraj seje vršil pivi sestanek železničarjev, na katerem so razpravljali o Ustanovitvi enotne sindikalne organizacije. Sestanka so se udeležili vsi železniški delavci in uradniki. Član glavnega odbora enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije in član SNOS - a tov. France Svetek je obrazložil pomen sindikalne organizacije in pozval vse navzoče železničarje, da naj napnejo vse moči, da bo železniški promet v najkrajšem času zopet vzpostavljen. Tako bodo najbolje slu .: il i interesom svojega naroda, njegovi ljudski oblasti in fronti. Vsi železničarji so z odobravanjem sprejeli referat tov. Svetka in izvolili tri tovariše, ki jih bodo zastopali v krajevnem sindikalnem odboru.
Razglas. Zadnjič pozivam vse občane, da se nemudoma t. j. takoj zberejo z lopatami pred Delavskim domom za izvrševanje utrjevalnih del. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo najstrožje kaznovan. Smrt fašizmu -Svobodo narodu! — Sekretar: Liška,
Razdeljevanje mesa v Soboti. Mestni Odbor OF v Murski Soboti razglaša: Civilno prebivalstvo dobi od sedaj naprej v kolikor bo pač zaloge vsak teden 20 dkg. govedine na osebo preko 3 let, bolne osebe dobijo tudi teletino. Meso se dobi na stare karte vsak petek ali soboto od 7 do 12 ure v mesnici Vukan.
Vsi na fotografsko raztavo v Soboti! V nedeljo 29. I. m. ob 10 dopoldne bo odprta fotorazstava „Naša borba". K otvoritvi so vabljeni vsi meščani in okoličani. Razstavljeno bo okrog 200 fotografij iz partizanske borbe, iz življenja v osvobojenih krajih Slovenije in v Beogradu, slike maršala Tita. naše vlade itd. Razstava bo v Obrtni zadrugi nasproti Delavskega doma odprta tri dni od 8—12 in od 2—5.
Poziv. Vsi učitelji v soboškem okraju naj takoj pošljejo šolskemu referentu okrajnega odbora v M. Soboti tele : podatke: 1. Število učnih moči na ; šoli, 2. število šoloobveznih otrok, lo-; čcno po razredih in po spolu, 3. po-; ročilo o učiteljih, ki so odsotni (internirani, zaprti), 4. poročilo o prevzemu šole, ki naj vsebuje podatke o stanju šolskega poslopja, opreme, inventarja in učil.
Pozdrave pošiljajo svojcem vojaki Jugoslovanske armade: Franc Lapoša iz Rogaševec, Viktor Vidonja od Sv. Jurija, Viktor Recek iz Rogaševec.