Oospodarske stvari. Konjerojsko društvo priredi letos premiranje konj v Ljutomeru, Ormoži, Mariboru in Zavci, g. Pahnerju v Mariboru podelilo bronasto svetinjo. Isto odlikovanje prejela sta tudi g. Reiter mlajši in g. Deller v Radgoni, častno diplomo pa kot izvrstni konjerejci: Alojz Fereiic v Staronovej vesi, Andrej Muhič v Cvetkovcah, Martin Stanič na Hardeku, pa Lovro Cajnkar v Savcih. Društvu pristopili so P. Emerih Šlander v Radgoni, Jož. Murza v Krapji, ^Jož. Janežič v Stari vesj, Mat. Senekovič v Setarjevi, Franc Belaj v Šitancih Na Klopnem vrhu na Pohorji prirejajo planinski pašnik za žrebeta. 0 pridelovanji hmelja. (Dalje in konec sestavka v 14. številki.) H visoki ceni teh drogov pride še obrabljanje z vsakoletnim naoščenjem (špičenjem) trhlenenje itd. tako, da je drog v 10 letih odslužil. V novejšem času se je uže z vspehom jelo nadomestovati drage droge z dratom, ki je na kolih napeljan. Ko je mladi hmelj prvo zimo prestal, prične se meseca aprila ali maja druzega leta odkopavanje rastlin do korenin, katere se popolnem odkrijejo. Odrežejo se vse mlade poganjke, vse zgornje postranske korenine in suhi prejšnjoletni ostanki ovijač. Pusti se samo en glavni poganjek, ali k večemu pri prav močnih rastlinah dva. Spodnje glavne korenine se tudi vse puste. Prav dobro je o priliki tega dela vsaki rastlini eno lopato komposta pridjati in potem še le z zemljo pokriti. Vsako tretje leto se hmeljišče popolnem gnoji; računi se na hektar 35 vozov po 10 met. stotov gnoja. Pri obrezovanji od tretjega leta naprej pustita se ravno tako 1 —2 poganjka, katera se v visoki 1 metra k drogu privežeta; privezuje se zmirom od desne na levo okoli droga. Mfeseca maja, junija in julija se hmelj dva- do trikrat okoplje in ospe, vse stranske poganjke iz korenin se mu porežejo ter je paziti treba, da se ostalim ovijačam vrhi ne polomijo ali odtrgajo. Oni del rastline, kateri se za pivovarstvo rabi in zaradi katerega hmelj pridelujemo, je cvetje. Kakovost pridelanega hmelja je odvisna od pravočasne trgatve. Ko prične cvet rumenkasto zeleneti, močno dišati, med cvetnim listjem nahajoča se moka tolsta postajati, prišel je čas trgatve; obtrgujejo se naprej zrelejše rastline. Hmeljev cvet se mora po trgatvi varčno sušiti; to se prav dobro zgodi na prostornih in zračnih podstrešjih; za 100 kilogr. treba je l1/*— 1V2 štirjaških metr. prostora. Med sušenjem treba ga je pridno obračati, in ko je suh, se ga spravi na kup ter se ga z rjuhami pokrije. Ako se pa hmelj dalj časa hoče spraviti, treba ga je v zaboje, kateri imajo vse špranje s papirjem zalepljene, dobro stlačiti. Pridelek na hmelji od enega bektara določiti je težko, ker on še le od 4. leta naprej dobro rodi in ker se v 12 letih računi 6 slabih, 4 srednje in 2 dobri letini; povprečno se računi na hektar 10—12 metr. stotov hmeljevega cveta in 60 metr. stotov trstja listja. Sledeča pregleda naj čast. bralce podučita o potrebi dela in denarja pri pridelovanji hmelja, ako računimo, da so vrste in rastline med seboj ena od druge 160 centimetrov oddaljene: I. Prostora ima vsaka rastlina štirj. metr. na en hektar pride rastlin .... pridelek od vmes sajene pese ali zelja met. stot  drogi stanejo okolo .... gld. obresti v drogih naložene glavnice „ en hektar da hmeljevega cvetja, če ena rastlina 0*035 kilogr. da kilogr. 0 047 0*070 0*140 0*280 0*420 n » » » » » n 1! » » » » » » n 2*56 3*906 70 586 29 137 184 273 546 1092 1638 II. D e 1 o Odkrivanje, rezanje in okopavauje  Vtikanje drogov. Vožnja in druge malenkosti skozi 9 tednov • . . . Trikratuo okopavanje in osipa nje. ..... Izpeljovanje drogov in odsmukanjc trsja . . Trganje cvetja . Sušenje bmelja . Spravljanje drogov  Pokrivanje hmelja a prstjo ali guojem  Skupaj . . Delavni dnevi za l hektar za 100 rastlin O m rt o> >i>3 O O u >N O s ai >N O O 21 14: —'0- 5410*35 35! -i —|0*89.i - ']¦.>! :-50! — io-77.0-771 — 7' 35' 35 0l8iO*H9:O-89 21! :Wi — O-54;O-77 — -| 52; — i — 13SJ 129- 97 3-54I1-300-6 1 • 33 -| io; — ! _ 10-26 .; _;o-io — Zi)] S0! — 0*52 0*52 — Sol neužitno za človeka pa nc škodljivo za živiuo je skušal storiti nek gospodar pri Radgoni s pomočjo petroleja. V petrolej namoi-euo sol je dal posušiti in potem porabiti. Za človeka gotovo ni pa če živini res ne škoduje, to je drugo in za poskušanje mogoče tudi nevarno vprašanjo. Hi'0Šcje leto imarao in torej bo treba hrošče po jutrih z dreves otresati, pobirati in pokoneavati. Vinski sejem v Zagrebu vrši se 24., 25. in 26. aprila t. 1. Sto panjev bueel imajo nekateri kmetje v Spodnji Avstriji in dobivajo toliko doliodkov, da plačajo vse davke. Sejiui. 19. apvila Dobje, :.H). aprila sv. Ilj pri Hlov. Giadci, 21. aprila Vojnik. sv. Lenart v S!ov. goricah, sv. Peter pod sv. gora mi, Središče, Cirkovce.