Kmijesivt Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
detein© vlade xa ilovenijo»
Vsebina: Naredba deželne vlado za Slovenijo v sporazumu z zdravstvenim odsekom za Slovenijo in Istro glede ugasnitve realnih lekarniških obrtov. Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se izpreminja Statut Kranjske deželne banke. Naredba deželne vlade za Slovenijo glede plesov. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se področ;e stanpvanske komisije na Jesenicah razširja na občini Koroško Belo in Zgornje Gorje. — Bazglasi deželne vlade za Slovenijo : Izpremembe v osebju. Razpis služb dveh računskih praktikantov pri knjigovodstvu poverjeništva za javna dela. Razglas glede sprožene ustanovitve nove javne lekarne v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Razpisa zdravniški' služb. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani Razpis štirih mest pisarniških uradnikov. Razglas o prevzemu nadzorništva deželnih naklad v Ljubljani v državno upravo. Ponarojeni kolki na tisočt ronskih bankovcih. Bankovci, kolkovani z več kolki nižje vrste. Razglas, da kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 15. marcu prenehajo biti plačilno sredstvo v našem kraljestvu. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev (med njuni: Razpis 19 zdravniških služb v Banatu, Bački in Baranji). — Razne objave.
Naredile deželne vlade za Slovenijo.
Direktorij Kranjske deželne banke vrši odslej tudi vse posle, v statutu pridržane kuratoriju Kranjske deželne banke.
C 1 e n V 11.
Ta naredba zadobi moč z dnem, ko se objavi v Uradnem listu.
«7
C 1 e n I I.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1920.
Naredba deželne vlade za Slovenilo v sporazuma z zdravstvenim odsekom za Slovenijo in Istro §lede ugasnitve realnih lekarniških obrtov.
Na podstavi § 1. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 28, februarja 1919., št.388 Ur. 1., se odreja:
§ 1-
Realni (radicirani in prodajni) lekarniški -obrti v Sloveniji ugasnejo z dnem 1. julija 1920.
§ 2.
Lastniki realnih lekarniških obrtov si morajo do imenovanega dne pridobiti personalno lekarniško' koncesijo, sicer izgube pravico do izvrševanja lekarniškega obrta.
§ 3.
•Oien I. naredbe ministrstva za narodno zdravje z dne 4. decembra 1919., št. 800 Ur. 1., po katerem je vsaka odsvojitev ali obremenitev realnih lekarniških pravic prepovedana brez izrečnega dovolila zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, se izpopolnjuje z določbo, da je tudi vsaka odsvojitev inventarja realnih lekarniških obrtov brez omenjenega dovolila prepovedana.
§ 4.
Izvršitev te> naredbe je pridržana zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 28.januarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, Predsednik: dr. Žerjav s. r.
1.	) Točka 3. § 12. statuta se izpreminja takole :
3.) Cenzuro pri deželni banki glede menic, predloženih v eskompt, opravlja direktorij. (§ 29.)
2.	) Točki 4. in 5. § 12. statuta se črtata.
Člen III.
1.	) Točka 1. § 25. statuta se izpreminja ta-ko-le:
Kranjsko deželno banko upravlja pod vrhovnim nadzorstvom deželne vlade za Slovenijo in pod neposrednjo kontrolo kuratorija za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše vojvodine Kranjske direktorij Kranjske deželne banke s sodelovanjem vodilnih uradnikov in nadzorništva.
2.	) Točka 2. § 25. statuta se črta.
3.	) Točka 3. § 25. statuta se izpreminja ta-ko-le:
Direktorij Kranjske deželne banke je sestavljen iz sedmih članov, ki jih imenuje deželna vlada za Slovenijo, in sicer iz predsednika, štirih prisednikov in dveh stalnih ravnateljev.
4.	) Točka 4. § 25. statuta se izpreminja ta-ko-le:
Revizijo knjig, denarnih in depozitnih blagajn vrši nadzorništvo' sestoječe iz treh članov, ki jih imenuje deželna vlada za Slovenijo.
5.	) Točki 5. in 6. § 25. statuta se črtata.
6.	) Točka; 7. § 25. statuta se izpreminja takole :
Člani direktorija in nadzorništva štore v roke deželnega predsednika za Slovenijo obljubo, da bodo marljivo in vestno vršili prevzete dolžnosti.
C 1 e n I V.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
118.
Naredba deželne vlade za Slovenijo,
* katero se izpreminja štatut Kranjske deželne banke, objavljen z razglasom bivšega c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne 15. septembra 1910., št. 1852/pr., v deželnem sakonikn za Kranjsko za leto 1910., št. 30.
Člen I.
Vsled nastalih državnopravnih in upravnih izprememb so vse v statutu Kranjske deželne banke, kakor je objavljen z razglasom bivšega c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne
15.	septembra 1910., št. 1.852/pr., v deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko za leto 1910. pod št.30, deželnemu zboru kranjskemu pridržane funkcije prenesene na deželno vlado za Slovenijo, funkcije deželnega odbora pa na kuratorij za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše voj-vodine Kranjske.
1.	) Točki 2. in 4. § 29. statuta se črtata.
2.	) Točka 3. § 29. statuta se izpreminja ta-ko-le:
3.	) Direktorij je sklepčen, a ko so navžočni najmanj štiri člani direktorija, rneđ njnimi eden stalnih ravnateljev.
3.) Točka 6. § 29. statuta sc izpreminja ta-ko-le:
6.) Direktorij zastopa deželno banko nasproti oblastveni in tretjim osebam. Akte deželne banke podpisujeta — ako v štatum izrečno ni določeno kako drugače — po dva člana direktorija ali pa en član direktorija skupno z enim prokuristom. (§ 27., 1. c.)
Člen V.
1.	) V točki 2. § 30. statuta se črtata besedi: „in nemškem“.
2.	) Točka 3. § 30. statuta se glasi:
Razglasi deželne banke se objavljajo v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo.
Člen VI.
Člen I. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 10. februarja 1920., št. 94 Ur. 1., je razveljavljen.
Deželna vlada za Slovenijo.
Predsednik: dr. Žerjav s, r.
119.
Naredba deželne vlade za Slovenijo
glede plesov.
§ i-
Vsi javni, splošno dostopni plesi so do preklica prepovedani.
§ 2.
Dovoljeni so samo plesi, ki so prirejeni le za vabljene goste. Takih plesov se smejo udeleževati le odrasli ljudje.
Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti, istotako srednješolci, učiteljiščniki in učenci obrtne šole (obojega spola) tudi teh plesov ne smejo posečari.
§3-
Glede prirejanja plesov pod § 2. veljajo predpisi § 4. naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. januarja 1919., št. 259 Ur. 1.
§ 4.
Prestopki te naredbe se kaznujejo po § 6. ravnokar navedene naredbe. Kaznivi so prireditelji in povabljenci.
§ 5-
Naredba dobi moč z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1920.
Deželni predsednik :
dr. Žerjav s. r.
120.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
V	zmislu § 3. naredbe z dne 30. septembra 1919.,: št. 701 Ur. 1., se področje stanovanske komisije na Jesenicah razširja na občini Koroško Belo in Zgornje Gorje, ki tvorita odslej enoten stanovanski okoliš.
V	Ljubija n i, dne 17. februarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Jaklič s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo,
Izpremembe v osebju.
Z ukazom Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 4. februarja 4920. je bil Avgust Del Linz, policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Ljub-
Ijani, imenovan za višjega policijskega komisarja na sedanjem službenem mestu.
Kremenšek s. r.
Vladni koncipist pri mestnem magistratu v Mariboru Alojzij Kochi er je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju.
Dr. Žerjav s. r.
Abiturient Janko Spreitzcr je imenovan za računskega praktikanta pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Imenovana sta: orožniški stražmešter Ivan Ekar za kanclista pri okrajnem sodišču v Mokronogu in redarski vodja Ivan Barbič za kanclista pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Kavčnik s. r.
Strokovni učitelj Franc Hausmann, pri-1 ^ deljen državni realki v Mariboru, je odpuščen ; ^t. t64. iz službe. Državni realki v Mariboru je prideljen ; v službovanje Jožef Žagar, učitelj na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru. Isti šoli je prideljena v službovanje Ljudmila Poljanec, učiteljica pri Kapeli. Strokovni učitelj Alfred Fröhlich se je odvezal službe na deški meščanski šoli v. Mariboru. Jožef Hergouth,
učitelj na III. deški ljudski šoli v Mariboru, je;p0jeznj’ na obči prideljen v službovanje deški meščanski šoli v , a r j p 0u Mariboru.
Vadnjal s. r.
Prosilci naj predlože svoje pravilno kolko-vane prošnje do dne
15. m a r c a J 9 2 0.
pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Prošnjam naj se priloži doktorski diplom (ali m j ega prepis), izpričevalo o fizikatni preizkušnji, dokazilo o izobrazbi, dosedanjem službovanju, o starosti in o državljanstvu.
Prosilci, ki še nimajo nzikatne preizkušnje, se nastavijo provizorno in se morajo zavezati, da prebijejo to preizkušnjo, glede katere izda ministrstvo- narodnega zdravja- v kratkem potrebna določila, vsaj v dveh letih.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 11. februarja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuj e službe ordinarija za nosne, vratne in ušesne bolezni na deželni b o 1 -niščnici v Ljubljani in ordinarijev za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni, potem za kožne in venerične javni b o 1 n i š č n i c i v
nimi uradi dne 1. januarja 1920. prevzelo v državno upravo.
Od tega dne se nadzorništvo deželnih naklad v Ljubljani imenuje ,Nadzorništvo državne užit-nine v Ljubljani“ in njemu podrejeni boletni uradi „Užitninski uradi“. Le tem je poverjeno odmerjanje in pobiranje trošarine od vina in mesa kakor tudi kontrola te trošarine.
Nadzorništvo državne užitnine izvršuje nad- ■ ziranje užitninskih uradov in upravljanje te trošarine ter je podrejeno delegaciji.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro ▼ Ljubljani,
dne 19. februarja 1920.
Iz službenih ozirov se je uradni živinozdrav-nik Stanislav Arko od veterinarskega urada v Ljubljani dodelil politični ekspozituri v Cerknici.
Dr. Vrtačnik s. r.
St. 30/praes.	S—2
Razpis.
Pri knjigovodstvu poverjeništva za javna dela se sprejmeta dva računska praktikanta z adjutom letnih po 1200 K in s pripadajočo draginjsko doklado.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnem vedenju in o dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričevalom, naj se vložc do dne
10. marca 192 0. pri podpisanem poverjeništvu.
Vojni invalidi, če so sicei sposobni za tako službo, imajo prednost v /mislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1920.
Vodja poverjeništva za javna dela: inž. Klinar s. r.
St. 902/20.	276
KazaUs.
Mag. pharm. Bogdan Đ e v i d e, tačas ad-junkt lekarne „Pri zlatem jelenu“ mag. pharm.
Po odloku ministrstva za narodno zdravje br. 893 z dne 17. januarja 1920. gre ordinarijem plača državnih uradnikov VIII. činovnega razreda s pripadajočo aktivitetno in draginjsko doklado. Po desetih službenin letih pride ordinarij v VIL, po dvajestih službenin letih v VI. činovni razred.
Prosilci za eno teh služb naj pravilno kolko-vanim prošnjam prilože krstni in domovinski list, diplom doktorja vsega zdravilstva (ali njega prepis) in dokazilo o dosedanjem službovanju, oziroma o teoretični in praktični izobrazbi.
Prošnje je do dne
15. marca 1 920.
vložiti pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1920.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 19. februarja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Razglasi delegacija ministrstva financ za Slovenijo jn Istro v Ljubljani.
St. 565/pr. ex 1920.	~	281
Razpis.
V službenem področiu delegacije ministrstva
Riharda Sušnika v Ljubljani, je sprožil ustano-	Slovenijo in Istro v ju jam je o
vitev nove javne lekarne v St. Lenartu v Slo-	š t i r i m e s t a p i s a r n i s i ura ni
verskih gorichh ter je naprosil koncesije za k o v s prejemki XI. činovnega razre a. obratovanje te lekarne.
To se v zmislu § 18. zakona o ureditvi lekarništva z dne 18. decembra 1906., drž. zak.št. 5 ex 1907., razglaša s pristavkom , da morajo lastniki javnih lekarn, ki smatrajo eksistenčno možnost svojih lekarn z ustanovitvijo napro-šene nove lekarne za ogroženo, morebitne prizive zoper naprošeno ustanovitev uveljaviti tekom štirih tednov od dne objave tega razglasa ustno ali pismeno pri okrajnem glavarstvu v Mariboru.
Pozneje došli prizivi se ne bodo mogli vpo-števati.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 17. februarja 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
St. 1237.
Razpis
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro raz-
Št. 1397/Val. ex 1920.
Ponarejeni kolki na tisočkronskih bankovcih.
Generalni inspektorat finančnega ministrstvav Beogradu je z naredbo z dne 14. februarja 1920., I. br. 3320, priobčil nastopno navodilo, kako se spoznajo ponarejeni kolki na tisočkronskih bankovcih.
Vsi pristni kolki so v barvi in črtežu enaki. Grb in spodnji del kolka sta izdelana v oranžnih barvah (svetlejši in temnejši). Gorenji dH kolka, krog okoli grba in okvir vsega kolka so modri (ultramarin).
Izvun napisa na kolku je vsa modra barva vezana z oranžno; grb, napis in črtež v spodnjem delu kolka kakor tudi okvir so izraziti in jasni. V pristnem kolku je desna prečnica belega križa v grbu vezana s četverokotnikom, ki . je večji od drugih četverokotnikov v istem polju grba. Dalje je na vseh pristnih kolkih v črtežu modre barve v vsakem kotu videti rozeta v obliki očnice (planike). Krona je naslonjena na orlovi glavi, ki sta precizno izdelani, z odprtima kljunoma in iztegnjenima jezikoma. Vsaka noga ima- štiri kremplje.
Potemtakem so vsi col ki, ki se ne skladajo popolnoma z gorenjim popisom, ponarejeni Komisija je imela pred seboj deset različnih fallzifikatov, ki so se razlikovali od pravih kolkov tako-le :
1.	) Najboljši falzifikat se razlikuje od pravega kolka v barvi sami. Namesto oranžne je uporabljena limonasta barva; rumena barva je nejasno vezana z modro, da se vez skoraj ne vidi. Napis ni tako jasen in iziazit kakor pri pristnem kolku in črke so ožje. Križ v grbu je ožji in ni vezan s četverokotnikom.
2.	) Drugi falzifikat ima iste znake kakor prvi, samo črke so širše in grb in krona sta nejasna.
3.	) Tretji falzifikat se razlikuje od pristnega kolka v barvi, namesto oranžne je barva rumenorjava (oker) in krona na grbu je popolnoma nejasna. Križ je ožji in ni vezan z belim večjim četverokotnikom, črke so ožje in namesto rozete v obliki očnice ima rozeta obliko zvezdice.
4.	) Četrti: Namesto oranžne je uporabljena temna limonasta barva, beli križ ni vezan z večjim četverokotnikom in v ogalih sploh ni rozete.
-	_	. i 5.) Namesto oranžne barve je uporabljena
Ta mesta so izrečno pridržana certi 'M*-j rumenorjava (oker), beli okvir okoli napisa je stom, ki so izvršili predpisano^ šestmesečno po- širši; mesto, kjer se rumena m modra barva spa-izkusno prakso pri kakem državnem o astvu., jata> je zamazan0) krona je presekana z rumeno
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o zdravju (izpričevalo državnega zdravnika), o nravnosti in s certifikatom, končno o jezikovnih zmožnostih, je vložiti tekom štirih tednov pri predsedništvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Upravičeni podčastniki stalne vojne in mor-narnice, istotako orožništva se morajo ravnati po zakonu z dne 19. aprila 1872., drž. zak. št. 60.
Predsedništvo delegacije ministrstva financ ta Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 18. februarja 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
St. B III 61/3 ex 1920.	282
Razglas.
Na podstavi pooblastila ministrstva za finance, generalne direkcije posrednjih davkov, z dne
pisuje službi uradnih zdravnikov v
Murski Soboti in v Dolenji Lendavi 10.decembra 1919., št.5990, se je nadzorništvo v IX. činovnem razredu.	| deželnih naklad v Ljubljani s podrejenimi bolet-
barvo, v grbu je spodnji del presekan in slovenskega grba ni. V repu orla sa namesto štirih tankih tri debele črte; beli orel nima jezika ia namesto rozete v obliki očnice je neka nepravilna figura.
6.	) Sesti: Namesto oranžne je uporabljena rumenorjava (oker) barva, rumena barva je vezana z modro samo v okviru kolka, krona je popolnoma nejasna, bolj ploščnata in podedgasta, beli orel nima jezika, orlove noge imajo namesto štirih krempljev samo široko belo črto; ves črtei pod napisom je popolnoma nepravilen in pretrgan po belih krogih.
7.	) Sedmi: Namesto oranžne je uporabljena rumenorjava (oker), namesto temnomodre svetlomodra barva; črke so širše, beli rob okrog napisa je širši, krona nepravilno izdelana, levi orel nima jezika, v orlovem repu ni onih štirih tankih rumenih črt, v kotih je namesto rozete nepravilna figura.
8.	) Osmi: Namesto oranžne je uporabljena rumenorjava barva (oker), črke so širše in okrog napisa je širok dvojen bel rob, okvir in spodnji
rumeni črtež se ne zlagata s črtežem pristnega kolka. Sploh je to zelo slab falzifikat.
9.) Deveti: Namesto oranžne je uporabljena rumenorjava barva (oker), kiona je nejasno izdelana, podolgasta in ploščata, črke so ožje, levi orel nima jezika, namesto rozete je nepravilna zvezda.
-10.) Deseti falzifikat. Barva je temnorumena ■In svetlomodra, črke so širše, beli tob okoli napisa je širok, levi orel nima jezika, krona ni naslonjena na orlovi glavi, je ploščata in podolgasta, namesto štirih ima všaka noga tri kremplje in rozete ni. Modra barva pri vseh falzifi-katih vleče nekoliko na zelenkasto.
Predsedstvo delegacije numstrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 19. februarja 1920.
,St. 1448/Val. ex 1920.	292
Bankovci, kolkovaniz več kolki niž]e vrste.
Finančno ministrstvo je z razpisom I. br. 3690 •fc dne 18. februarja 1920. pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki so kolkovani z več kolki nižje vrste, katerih skupna vsota pa odgovarja vrednosti bankovca, n. pr. ako je petdesetak kolkovan z dvema kolkoma za dvajsetake in z enim kolkom za desetake, za pravilno kolkovane.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 20. februarja 1920.
!447/Val. ex 1920.	293
Razglas.
Od finančnega ministrstva v Beogradu je prišel telegram I. br. 4009 z Ine 18. t. m. te-le vsebine :
Vsled tendenciozno razširjenih vesti, češ, da bo zamenjava kronskih bankovcev ustavljena, objavite, da po 15. marcu kronski bankovci Av-Stro-ogrske banke (po 20 K, 50 K, 100 K in 1.000 K) prenehajo biti plačilno sredstvo v pokrajinah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 21. februarja 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
St. 418.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Banat, Bačko in Baranjo v Novem Sadu razpisuje po pooblastilu ministrstva za narodno zdravje z dne 17. januarja 1920., br. 1027, za sedaj ta-le zdravniška mesta:
1.	) mesto županijskoga fizika bačke županije (severni del in eventualno Baianja). s sedežem v Somborn, v VILčinovnem razredu;
2.	) mesto županijskega fizika bačke županije (južni del) s sedežem v Novem Sadu, v VII. či-Oovnem razredu;
3.	) mesto županijskega lizika torontalske županije (severni fiel', s ,ed‘\Vni v Velikem Beč-kereku, v VII.činovnem razredu;
4.	) mesto županijskega r-zika icrontalske županije (južni del in deli tamiške županije), s sedežem v Pančevu, v VII. čino\nem razredu;
5.	)mesto sreskega zdravnika turskobečejskega sreza, s sedežem v Turskem Bcčcju, v VIII. či-uovncm razredu;
6.	) mesto sreskega zdravnika pančevačkega sreza, s sedežem v Pančevu, v VIII. činovnem razredu;
7.	) mesto sreskega zdravnika velikobečkereč-kega sreza, s sedežem v Velikem Bečkereku, v Vlil. činovnem razredu;
8.	) mesto upravnika županijske bolnice v Velikem Bečkereku;
9.	) mesto upravnika županijske bolnice v Veliki Kikindi;
^	10.) mesto upravnika županijske bolnice v
lirski Kanjiži;
^ 11.) mesto upravnika županmke bolnice v Seli crkvi;
12.	) mesto upravnika mestne bolnice v Pančevu ;
13.	) mesto šefa notranjega oddelka v mestni bolnici v Subotici;
14.	) mesto šefa kirurškega oddelka v županij, ski bolnici v Velikem Bečkereku;
lo.; mesto sekundarnega zdravnika za kirurški oddelek županijske bolnice v Velikem Bečkereku ;
16.	J mesto sekundarnega zdravnika za venerični oddelek mestne bolnice v Novem Sadu;
17.	) mesto mestnega lizika v Pančevu;
18.	) mesto mestnega fizika v Velikem Bečkereku ;
19J mesto mestnega fizika v Vršcu.
Plača za mesta od 8. do 19. je ustanovljena s statuti bolnic in mest.
Prošnjam je treba priložiti: 1.) overovljen prepis diplome; 2. eventualna izpričevala o specialnih študijah; 3.) potrdilo o državljanstvu kraljestva Srbov, Hrvatov iu Slovencev; 4.) izpričevalo o moralnem vedenju; 5.) izpričevala o dosedanjem delovanju. Ivompetenti za mesta županijskega fizika, sreskega zdravnika in mestnega fizika morajo predložiti tudi izpričevalo o opravljeni fizikatni preizkušnji.
Imenovanje bo stalno pri vseh razpisanih mestih, razen pri mestih pod 15. in 16., ki se bosta glasili samo na dve leti.
Pravilno kolkovane prošnje in priloge naj se pošljejo najdalje do vštetega dne
2 9. februarja 19 2 0. zdravstvenemu odseku za Banat, Bačko in Baranjo v Novem Sadu, ki jih predloži ministrstvu za narodno zdravje zaradi končnega imenovanja.
V Novem Sadu, dne 2. februarja 1920.
Dr. Laza Markovič s. r., šef zdravstvenega odseka za Banat, Bačko in Baranjo.
Preds. 1268, 168-M/19—40.	260 3—2
Razpis.
Služba pisarniškega uradnika X. ali XI. či-novnega razreda pri okrajnem sodišču v Cerknici, oziroma pri drugem sodišču, kjer bi se tako mesto izpraznilo po premestitvi.
Prošnje je treba vlagati do dne 2 2. marca 192 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 23.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 14. februarja 1920.
C 19/20—1, C 20/20—1.	272
Oklic.
O tožbi Ivana Pluta v Starihovem vrhu št. 9
a)	zoper neznano kje bivajočega Andreja Jonke j a iz Gorenjega Mozlja zaradi neobstoja in izbrisa terjatve po 600 K s pripadki in
b)	zoper tudi neznano kje bivajočega Jakoba Ju d niča iz Kota št. 16 zaradi neobstoja in izbrisa terjatve po 326 K s pripadki se je odredil narok za ustno razpravo na dan
9. m a r c a 1 9 2 0.
ob enajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 7.
Tožencema imenovani skrbnik na čin gospod Gašper Skok v Črnomlju ju bo zastopal v teh pravnih stvareh, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 7. februarja 1920.
Nc I 178/19/1.	211
Oklic.
Po predlogu Valentina Oblaka, uradnika družbe „Impex“ v Ljubljani, se cklicuje vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 39.836 za 614 K 25 v, ki jo je predlagatelj baje izgubil.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj jo v roku šestih mesecev predloži sodišču, s’cer se bo po preteku tega roka izrekla za neveljavno.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 28. januarja 1920.
P 11/20—1.	198
Razglas o preklicu.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 29. januarja 1920., opr. št. L t/20—4, je bil Franc P lani n c, posestnik na Svibniku št. 9, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika se mu je postavila njegova žena Marija Planinc na Svibniku št. 9.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek I., dne 29. januarja 1920.
P 16/20—1.	221
Oklic.
.Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 31. januarja 1920. sklenilo, da se Frančiška Erjavšekv Županjih njivah št. 7 zaradi slaboumnosti popolnoma prekliče.
Gospod Franc Erjavšek, posestnik1 v Županjih njivah št. 7, je preklicanki postavljen za skrbnika.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I.,
dne 5. februarja 1920.
L 3/20.	295
Oklic.
Popolni preklic, ukrenjen zoper Franca Šuštarja, posestnika na Vrhpolju št. 51, zaradi slaboumnosti, jc razveljavljen.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 20. februarja 1920.
P 53/11—10.	253
Razglas o preklicu.
S sklepom okrajnega sodišča v Kostanjevici z dne 29. januarja 1920., opr. št. L 4/19—9, je bil Janez Gramc, prej v vojaški službi, sedaj stanujoč v Stojanskem vrhu št. 1, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Gospa Marija Gramc star. v Stojanskem vrhu št. 1 je preklicancu postavljena za skrbnico.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II., dne 29. januarja 1920.
L 13/19—5.	178
Sklep.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek I., je sklenilo: Omejeni preklic, ki ga je podpisano sodišče s sklepom z dne 27. marca 1918., L 10/17-5, ukrenilo zoper Janeza Kolarja, leta 1889. rojenega samskega posestnikovega sina, zaradi slaboumnosti, je razveljavljen.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 24. decembra 1910.
L I 247/19—2.	148
Oklic.
Preklic Josipa Omerse, rojenega leta 1878. v St. Petru pri. Brežicah, tja pristojnega, oženjenega agenta v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6, izrečen s sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15. februarja 1919., L I 107/18—T, zaradi umobolnosti, se razveljavlja.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 19. januarja 1920.
L 5/19—7.	11*
Razglas.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 31. decembra 1919., opr. št. L 5/19—7, je bila Marija Kuhelj, posestnica v Češnjici št. 7, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico ji je postavljena njena mati Alojzija Mustar, užitkarica v Češnjici št. 4.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek L, dne 31. decembra 1919.
Firm. 40/20, Zadr. I 4/30.	- *5*
Izprememba pri že vpisani firmi.
Vpisala se je dne 25. januarja 1920. v registru pri firmi:
Mariborska eskomptna banka s sedežem v Mariboru nastopna izprememba:
Na izrednem občnem zboru delničarjev z dne
15.	januarja 1920. se je sklenilo zvišati delniško glavnico od štirih na šest milijonov kron z izdajo 5000 delnic po 400 K, v gotovini in polno ▼plačljivih, glasečih se na prinosnika.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 25. januarja 1920.
St. IS.	262
Objava,
Na pravni fakulteti ljubljanske univerze sta bila izvoljena v fakultetni seji dne 16. februarja 1920. za leto 1919./20.: za dekana profesor doktor
Leonid P i t a m i c, za prodekana pa profesor dr. Gojmir Krek.
Dekanat juridične fakultete v Ljubljani, dne 17. februarja 1920,
Razglas.	285
Ker so se legitimacije, na katerih podstavi so dobivali javni uradniki in uslužbenci v mesnici vnovčevalnice za živino in mast v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu cenejše meso, zlorabljale, bo izdala vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani upravičencem nove legitimacije. Za to pa potrebuje izkaz vseh javnih nameščencev
v Ljubljani z navedbo družinskih članov, t. j, glavarja hišnega gospodarstva, žene in otrok nad tremi leti.
Vsi javni uradniki in zavodi se torej poziv-Ijejo, naj najkesneje v štirih dneh po objavi tega razglasa pošljejo- vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani seznamek svojih uradnikov in uslužbencev z navedbo družinskih članov. V seznamek se sme pri lastnem gospodarstvu sprejeti tudi po en posel in otroci od tretjega leta dalje.
Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani,
dne 21. februarja 1920.
Česnik s. r.
J?r»Q£jI»gii-fc'sre asa mx't'xree?»*
Pristojni sodni dvor, deželno sodišče v Ljubljani, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, «tan in zadnje bivališče pogrešančevo	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče kuratorja, ki je bil postavljen pogrešancu	Sodni dvor, ki je svedel postopanje, dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Valentin S&Jovio, rojen dno 10 septembra 1879., samski krojač v Ljubljani.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku ter »e dne 29 junija 1916. udeležil bojev pri Gorici; od takrat pogrešan.	Mati Marija Sajovic.	—	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; T 1/20—2.	10. septembra 3920.
Štefan Smerkolj, rojen dne 2 septembra 1875 , oženjen posestnik r Učaka št 14, občinaTrojane.	Služil pri 2. gorskem strelskem polku ; meseca julija 1916. bil na hribu Chei-chu težko ranjen ter baje takoj umrl.	Žena Ježefa Smerkolj.	i	_ !	Ljubljana, dne 13. fehrnarja 1920 ; i 10. septembra 1920. T 280/19—6.	I	
Jožfcf Zvržlna, rojen dne 11. marca 1887 , samski posestnik v Stolniku št. 14, občina Stranje.	Služil pri 7. lovskem bataljonu ter dne 16. julija 1916. prišel v rusko ujetništvo. Meseca marca 1918 v Kijevu hudo zbolel; nadaljnja usoda neznana.	Sestra Marija Zvržina.	—	Ljubljana, dne 13. februarja 1920.; ilO. septembra- 1930 T 337 19—3.	
Ivan Nahtigal, rojen dne 1. junija 1875 , oženjen posestnik v Vojskem št. 22, občina '-odice.	Služil pri 27. brambov-kem pehotnem polku ter dne 23. marca 1916. prišel v rusko ujetništvo. Tu baje dne 4. septembra 1917 umrl.	Žena Marija Nahtigal.	Franc Erce, župan v Vodicah.	Ljubljana,	j dne 13. februarja 1920.; j 10. septembra 1920. T 305/19-4.	
Franc Jeslhar, rojen dne 3. oktobra 1895., samski po-sektnikor sin na Studi št. 40	Služil pri 2. gorskem strelskem polku. Pri Trevizu v Italiji ga je dne 18. junija 1918. zade1» krogla v trebuh ; od tegt časa pogrešan.	Mati Uršula Jesihar.	j	Ljubljana, —	! dne 13 februarja 1920.; f	i	T 299/19-3.		10. septembra 1920.
JanOZ Štirn,	| Služil pri 17. pehotnem polku v Ualiciji ; tu rojen dne 13. novembra 1886., oženjen : prišel v rusko ujetništvo, kjer je kajo umrl. treovski sluga v Ljubljani.	1	Zadnjič pisal dne 21. septembra 1915		Zena Reza Štirn.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; T 6/20- 3.	10. septembra 1920.
Janaz Križ Ij, rojen dne 1. septembra 1889., oženjen čevljar r Kranju.	Služil pn 7. lovskem bataljonu v Galiciji ter bil dne 23. novembra 1914. ranjen. Zadnjič pisal dne ll novembra 1914.	Žena Marija Krišelj.		 1	i  				—— — •   —— !	Ljubljana, —-	j dne 13. februarja 1920.; 10. septembra 1920. T 247/19-2.	1		
Jožef Travlzan, rojen dne 29 decembra iS-sg,, samski zidkr v Spoduji Š-ški, Vodnikova ulica št. 88	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polko; mesec», septembra 1914. prišel v srbsko ujet- nistvo. Zadnjič pisal iz Niša.	Brat Anton Travizan.	i j	Ljubljana, dne 13. f. brnaria 1920 ; 110. septembra 1820 T 4/1:0-1.	
rojen dn^^jan^r^^T; oženjen j	pr 4 pehotnem polku na n.tkS!n Gjisču; voznik v Siri h št. 21	|	Za,l-J,Ć P1Sal d,,e 16' s'P'emhr* 1914		Žena Marija Vrhunee.	Anton Klemenčič v Selcih št. 18.	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; T 332/19-3	10. septembra 1920.
Alojzij Mohar, rojen dne 23. maja 1894 , samski delavec v Britofu pri Kranju.	Služil pri 4 brambovskem pehotnem polku ter se udeležil 10. italijanske ofenzive in naskokov dne 14. oktobia 1916. Zadnji« pisal dne 21. av-gu-ta 1916	Sestra Angela Babnik.	—	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; T 273/19-3.	10; septembra 1920.
Franc SSerala. rojen dne 14. februarja 1898., samski posestn kov sin v Žeja h it. 10, občina Brezovica.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku Dne 9. septembia 1917. ga je na hribu Sv. Gabriela zadela granata, da je baje mrtev obležal.	Oče Janez Merela.	—	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; T 158/19-5	10, septembra 1920.
,	Jožef Simončič, rojen dne 19 januarja 1889 . samski čevljar v Brezniku št. 14.	Slu/,il pri 27. brambovskem pehotnem polku ter baje dne 17 maja 1917. umrl v niškem ujetništvu Zadnjič pisal dna 10 fernarja 1917	Mati Frančiška Lavrič.	—	Ljubljana,	j	j dne 13. februarja 1920.; 110. septembra 1920,1 T 11/20-1.	1	1	
Janez Kokalj, rojen dne 2. decembra 1893., samski posestn čin sin v Loki St 2, občina Kovor.	Služil pri 7 poljskem topniškem polku v Galiciji ; poleti 1915. baje umrl v ruskem ujetništvu v bolnici v Astrahanu.	Sestra Ivana Kokalj.	—	Ljubljana, dne 13. februarja 1920.; j 10. septembra 1920. T 338/19-3	
Jakob Tomažin, rojen leta 1880., oženjen tvorniški delavec na Savi pri Jesenicah	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku v Galiciji. Dne 22. oktobra 1914. ga je baje pri Nowem miastu zadela krogla v seuee, na je obležal.	Žena Marija Tomazin.	Iran Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 13. februarja 1920.; 110. septembra 1920. T 316/19- 3.	
Janez Čuden,	i Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku rojen dne 4. junija 1883, samski go- na soški fronti. Dne 15. septembra 1917. ga stačev gin v Cešnjic , občina Srednia vas. |	je baje zadela granata ter ga usmrtila.		Brat Jakob Čuden.	—	Ljubljana, dne 13. februarja 1920.: 10. septembra 1920 T 297/19 4.	j	
Janez Konrad, rojen dne 1. novembra 1889., oženjen delavec v Kerkradeju na Holandskem.	Služil pri 17. pehotnem poiku ; dne 27 februarja 1917. baje umrl v ruskem ujetništvu (rudnik Kis vsi, j, gub. Perm). Zadnjič pisal dno 20. februarja 1917	Zena Marija Konrad v Ločah.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 13. februarja 1920.; T 335/19 4.	10. septembra 1920.
Janez Grašič, rojen leta 1877., oženjen, posestničin mož na Golniku pri Tržiču.	Služil pri 27. brambovskem pehotnem polku, bil pri Przemjšlu r-njen ter oddan v bolnico pri Nowem miastu. Iz te so ga dne 4. novembra 1914. prenesli v bolnico za kolero. Zadnjič pi-ai dne 30 septembra 1914.	Žena Ivana Grašič.	—	Ljubljana. dne 13 februarja 1920.; T 321/19 3.	10. septembra 1920.
Franc Rjavec (Erjavec), rojen dne 22 maja 1885 , oženjen de- j lavec v tobačni tvorni-1, bivajoč v Kamni j gorici, občina Št. Vid.	Služil pri 17. pehotnem polka. Zadnjič pisal iz bolnice v Przemyslu dne 11. okt-bra 1914 ; od takrat pogrešan.	Žena Elizabeta Rjavec.	Ivan S'iene, davčni pri-tav v p. v Ljubljani.	Ljubljana, dne 13 februarja 1920.; j T 315/19 3	10. septembra 1920.
Franc ^ernileo, rojen dne 16 uovemora 1878., oženjen p isestuik na Loki št 2 pri Tržiča.	S-užil pri 27. brambovskem pehotnem polku v (ialiciji. Dne 16. oktobra 1914. ga je baje pri Nowem miastu zadela krogla, da je obležal; od tedaj pogrešan.	Žena Ana černilee.	—	Ljubljana, dne 13. tebruarja 1920.; T 12/20-3,	10. septembra 1920
Jožef Torkar, rojen dne 1 maica 1890, samski posestnikov sin v Vošč»h št H, ob'dna Lancovo.	Služil pri 2. gorskem strelskem polku na soški fronti, zadnjič pisal dne 29. avgusta 1917.	Oče Janez Torkar.	—	Ljubljana, dne 13. fehrnarja 1920.; T2U3/19 3.	10. septembra 1920.
Jakob Torkar, rojen dne24.aprila. 1883 , -antski posestnikov s u v Vošrah št. 6, občina Lancovo.	Služil pri 7. lovskem bataljonu v Gal.c.ji ter dne 13. avgusta 1914. b je prišel ranjen v rusko ujetništvo. Kraj: Ser-losk gub Saratov	Oče Janez Torkar.	—	Ljubljana, dne 13. Miruarja 1920.;	10. septembra 1920. T 203 19 4	
-	x	j Služil pri 27. brambovskem pebotuem polku • n A	,nQ%Q	v -	! na soški fronti pr) Jaml.jah; pogrešan izza j ssÄV&sftS’fc es; i	•‘•«csr* ^p“1		Žena Ana Žun.	—	Ljubljana, dne 13 f-bniarja 1920.; ilO. septembra 1920. T 229/19-7.	j	
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.