Leta XXIV. št. 143 Upravmitvoi Llutoljaoa, Paconijeva nlid S Telefon h. 51-22. 31-23. 31-24 tnseratm oddelek: Liubijana, Pnrriaiji!« ulj. ca 5 - Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto« LjobliaiMka ceaca 42 Izključno zastopstvo ta Oglase a Italije io inozemstvo; UPI S. A^ MU ANO Računi: za Liubijansko pokrajino pn po&no-čekovnem zavodu Sc 17.749. za ostal« kraje Itaiiie: Servizio Conti. Con. Post. No 11-311« PoSfnina plačam v potorta Post£efoufar bar bezahlt Ljubljana, sobota 24* junija 1944 — Cena t- E Izhaja vsak das razen ponedeljka (Jrednldt vo: Ljubljana — Puccinijeva ulica BL & Telefon 6t_ 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi ae oe vračajo Kampf- und TorpedoSlieger versenkten zwei Zerstorer, einen Truppentransp^rter und einen Frachter Begin« des feindlichen Angriffs auf die Festung Cherbourg — Weiteres Storungsfeuer auf London — Erneute Kample in Itallen — Sowjets begannen im mittleren Frontabschmtt mit den erwarteten AfigrISen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie trat der Feind gestern mit starken Kraften gegen die Landfront der Festung Cherbourg zum Angriff an. Heftige Kampfe, in die starke feindliche Sehiffsartillerie- und Luftstreitkrafte ein-griffen, entv. ickelten sich besonders an der Stidost und Ostfront der Festung. Wo ernige unserer Wi der stan dsnester an der weitgespannten Festungsfront verloren giengen, sind Gegenangriffe im Gange. Kustenbatterien des Heeres und der Kriegsmarine griffen wahrend des ganzen Tages in die Erdkampfe ein und erzielten Treffer auf feindlichen Bereitstellungen und Panzeransammlungen. An der iibrigen Front des Landekopfps fanden nur ortliche Kampfe ohne grosse-re Bcdeutung statt. Unsere Artillerie nahm feindliche Schifs-ansammlungen und Ausladungen vor dem Landekopf unter Feuer. Zv.ei Frachter wnrden getroffen. zvvei feindliche Kano-ncnboote in der Orne-Miindung zum Ab-drehen gezvvungen. Kampf- und Torpedoflieger versenkten in der vergangenen Nacht zwei Zerstorer, einen Truppcntransporter mit 10.000 BRT und einen Frachter mit 80CD BRT. Zwei Krcuzer. zvvei Zerstorer, drei Frachter mit 2S.000 BRT und vier weitere Handels-sehiffe wurden schvver beschadigt. Ueber der normannischen Kiiste und den besetztcn Westgebieten wurdcn gestern 72 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. Das Storungsfeuer anf London halt an. In Italien trat der Feind nach beende-ter Umgruppierung gestern erneut fast auf der ganzen Front zum Angriff an. Im Raum nordlich Grosseto konnte er nach erbitterten Kampfen unsere Front wenige Kilometer nach Norden zuriickdriicken. In ali en iibrigen Abschnitten vvurde er unter schvversten Verlusten abgevviesen. tlber 30 Panzerkampfwagen vvurden vernichtet oder erbeutet. Die 3. Flakbrigade hat in Italien in der Zeit vom 1. bis 20. Juni 114 feindliche Flugzeuge, und 69 Panzer abgeschossen. Seit Beginn des feindlichen Grossan-griffes in Italien wurden 1046 feindliche Panzer vernichtet oder erbeutet. Im Siiden der Ostfront scheiterten ortliche Angriffe der Sowjets an der Stry-pa, nordvvestlich Tarnopol und sudlich des Pripjet. Im mittleren Frontabschnitt haben die Bolschewisten mit den erwarteten Angriff en begonnen. Die auf breiter Front mit Panzer- und Schlachtfliegerunter-stutzung gefiihrten Angriffe wurden in harten Kampfen abgevviesen, ortliche Ein-bruche in sofortigen Gegenstossen berei-nigt. Beiderseits VVitebsk sind noch er-bitterte Kampfe im Gange. Zvvischen Po-lozk und Novvorshevv sowie nordostlich Ostrow fiihrte der Feind starkere Vor-stiisse, die erfolglos blieben. Starke Ver-bande schwerer deutscher Kampfflugzeu-ge fiihrten einen zusammengefassten Angriff gegen den Flugplatz Mirgorod. 20 viermotorige Bomber und grosse Betriebs-stoff- und Munilionsvorrrate vvurden vernichtet. Einzelne britisehe Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben im Raum von Hamburg. Deutsche Kampfflugzeuge griffen Ziele in Ostengland an. Topniški boji na ižkrcevalnem hofiseu srga Američani odbiti še pred trdiijavskini obmeisi — Odločilen poattess Clierfesurga za zaveznike Berlin, 23. jun. Na zunanjem robu več kilometrov širokega polja pred trdnjavo Čherbourgom je pričel včeraj topniški boj. Neprestano obstreljujejo nemške poljske havbice, protiletalsko topništvo in obalne baterije sovražne okiopniške sile. zbirališča čet in dotok severnoameriških oidei-kov. Sovražnik poskuša onemogočiti delovanje nemškega topništva z letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem. Na vzhodnem krilu so se osredotočili topniški boji predvsem na številne gozdove na obeh straneh doline La Suire ki jo izkorišča sovražnik za kritje svojih napadalnih divizij. V srednjem delu bojišča pred Čherbourgom se je poskušal sovražnik prebiti skozi nemški zaporni ogenj z oklopniki m motorizirano pehoto po cestah, ki vodijo v mesto od juga in jugozapada. Napadel je z močnejšimi silami, ki naj bi nenadno sunile v srce trdnjave. Dvakrat se je napad ponovil, a obakrat se je izjalovil z velikimi izgubami za Američane. Poskušali so polastiti se vsaj polja pred utrdbami, toda odiočni nastop nemških naskakovalnih oddelkov jih je pregnal. Zasledovalni ogenj več pehotnih topov je prizadejal America-nom na njihovem begu podobnem umiku zelo hude krvne izgube. Letalski izvidniki so ugotovila v zadnjih cineh močr.o gibanje čet pri Carentanu. Njihove vesti so podale s poročili izvidnikov nemških naskakovalnih oddelkov, ki so predrli globoko za sovražnikove bojne črte, dober vpogled v nadaljnje namere Američanov. Na odseku med reko Vire in Caumontom je sovražnik v pričakovanju. Po njegovih težkih izgubah pri izjalovljenih napadih v smeri proti St. Lou se je omejil le na topniški ogenj in sunke naskakovalnih čet. Tudi Britance je, kakor vse kaže, hudo oslabil njihov brezuspešni napad na obeh straneh Tillvja. Prekinili so borbo, da bi izpopolnili svoje oddelke. Hudi viharji in visoki valovi plime v Seinskem zalivu so oteževali izkrcevanje z oskrbovalnih ladij, ki so priplule tja v sredo popoldne. Bile so, kolikor jih niso že ponoči zadele bom-, be nemških bojnih letal, v četrtek zjutraj v varstvu umetne megle, še vedno nato-vorjene pred izlivom reke Orne. Tudi ta primer kaže, kako nujno potrebujejo An-gloarneričani pristanišče, ki bi bilo uporabno ob vsakem vremenu. To kaže, zakaj si Severnoameričani prizadevajo, da bi ne glede na visoke izgube izvojevali Cherbourg. Tudi Britanci so zaradi zmanjšanja svojega predmostja vzhodno od reke Orne še zelo daleč od svojega cilja Le Havra. Bedin. 23. jun. Včeraj se je na vsem področju ojačil pritisk severnoameriških čet na trdnjavski obroč Cherburga. Ker so bili prejšnjega dne krvavo odbiti vsi napadi ameriških naskakovalnih oddelkov, kj so se skušali približat; trdnjavi z jugozapada. so sc približali včeraj z j u nezasluženi usodi in v nasprotju s smislom in zakoni zgodovine kloniti nemški narod v tem najusodnejšem spopadu v zgodovini človeštva. Obstreljevanje hm&ma se bo nadaljevalo v povečanem sfesegn Leteče bombe v snopih — Resne skrbi britanskih gospodarskih krogsv — Mešan vtis med nevtralci Berlin, 23. jun. Berlinski vojaški krogi napovedujejo, da se bo nadaljevalo obstreljevanje Londona ter južne Anglije z novim nemškim orožjem v povečanem obsegu. Zastopnik vrhovnega poveljništva je izjavil, da bodo izpopolnili dosedanje obstreljevanje s tem, da bodo združili po več izstrelkov skupaj. Po dosedanjih poročilih so imeli Angleži doslej malo uspeha v borbi proti novemu nemškemu maščevalnemu orožju. Tako so poskušali najti ter uničiti naprave, iz katerih izstreljujejo leteče brnbe. Neprestano nadaljevanje ter jačanje obstreljevanja pa dokazujejo, da so- bili vsi ti poskusi doslej brezuspešni. Tudi z zavezniške strani javljene sestrelitve teh izstrelkov so bile zelo skromne. Izjava lorda Alexandra ter razne druge izjave pristojnih krogov dokazujejo, da je bil učinek izstrelkov takšen, kakor so Nemci pričakovali. S tem v zvezi so opazili v Berlinu tudi neki članek časopisa »Financial News«, v katerem pozivajo angleško prebivalstvo, naj po možnosti nosi s sabo svoje dragocenosti. Iz tega članka je jasno razvidno, da so povzročile nemški maščevalni ukrepi resne skrbi v britanskih finančnih ter gospodarskih krogih. Neki novinar je vprašal na berllinskem pristojnem mestu, kakšne so politične posledice uporabe nemškega tajnega orožja pri nevtralcih, ki so pod zavezniškim pritiskom. Odgovorili so mu, da je uporaba novega nemškega orožja napravila v nevtralnih deželah nedvomno izredno močan vtis. To tem bolj, ker postaja odpor v Angliji vedno jačji in se ne da več prikriti. Računati je s tem. da bo učinek na političnem in diplomatskem polju vedno večji. Ogromno razdejanje v Londonu Figo, 23 jun. Po vesteh iz Anglije so nemške leteče bombe popolnoma razdejale poslopja ab znani londonski glavni promeuadni cesti Holburn Dighstreetu. Pr' tem omenjajo. je cesta ena najbolj prometnih zvez med londonskim Citvjern in zapadni m delom britanske prestolnice. Cesta je v neposredni bližini časo-visnega okraja in ob njej je posebno glGboka podzemska železnica Holburn, ki jo mnogo londonskih prebivalcev- uporablja za zaklonišče. Po istih vesteh so povzročile nemške leteče bombe tudi v londonskem notranjem mestu veliko škodo. Že ;stega dne, ko je poseglo novo nemško orožje v boj. je bilo poslanih na delo več divizij delavcev, katerih naloga je sja-enje požarov in pospravljanje ruševin. Neka vest. ki je bila včeraj poneči poslana iz Londona v New York. potrjuje govorice o uničujočem učinkovanju nemških letečih bomb na napadenih področjih, »če si danes zvečer nekaj žel;m.« tako je izjavil Peter Lion med drugim, »potem je to želja, da bi Se pošteno na spal morda v Bostonu alj vsaj več tisoč milj daleč cd Londona.« Ta izjava potrjuje, da gre neprestano obstreljevanje Angležem zelo na živce m da je vsakdo srečen, če ni v območju novega nmškega orožja. Obstreljevanje brez prestanflca , Amsterdam. 23. jun Anileška poročevalska siu/ba je dav: objavila: »Nemci s0 tud: vče-raj napadli področje južne Anglije z letečimi bombami. Svoje napade sc snoč; nadaljevali. Prejel sm<, poročila o škod' in žrtvah.« Zadovoljstvo v Parizu Por/z 23 jun. Z vehk m veseljem poročajo parili llst: o nemških uspehih na mvazijskem bojišču, predvsem 0 nadaljnjem /oženju predmestja ob izlivu rckt. Orne ter o velikih izgubah angloameriškega brodevja. Veliko pozornost posvečajo tudi; intervjuju med državnim tiskovnim vodjem dr Dietrichom ter poročevalcem »Neue Ziircher Zeitung«. pri čemer posebno poudarjajo dr Detrichov0 napoved, da se bodo nadaljeval-' napadi na južno Anglijo še z ostrejšimi sredstvi. . Slovenci in Slovenke, pokažimo z udeležbo na velikem narodnem protikomunističnem zborovanju svojo naredi!© zavednost In voljo do življenja! Ma velikem narodnem protikomunističnem zborovanju bomo dakszsli, da smo v teh usodnih dneh tesno strnjeni ©krog sv&jega ljubljenega prezidenta generala Rupnika! Z geiteralsm Rtipnlko m za narod — proti komunizmu in vsem njegovim ptrniagaccm! V novo družino Boleča rana, ki jo je našemu narodu zadala boleča sekira razbrzdane dobe, ki je zarezala zevajoče odprtine in razdore v naše slovenske družine, celice elementarne življenjske resničnosti, spočetja, rojstva in rasti, je rana. ki so nam jo zadali tisti krivi preroki današnjosti, tisti sodobni laži-evangelisti, ki so na razvrednotenju vsega osnovno človeškega menili graditi kolek-tivistično človeštvo, terorizirano rajo, armado delovnih rok, ki se premika na povelje v sistemu na novo obujenega suženjstva, robotnjaštva živih ljudi, ki so jim odrekli vse osnovne pravice človeka. Prav tisto, kar bi moralo biti najlepše in najsvetlejše, kar ie od prvega dne posvečeno v najdragocenejše in najdražje našega življenja, so načeli črvi sodobnega zla, porojenega iz postopnega propadanja in izgubljanja človeške in človekove miselnosti, ki je zgrešena in •rnotciMiizirrra, vzela človekovi duši in človeškemu duhu sijaj, ki je pričal o višjem in človeka vrednejšem poslanstvu, ki mu človeštvo na poti razvoja in napredka mora slediti, če hoče zado-ščevati visokim smotrom kulture, zdrave, zemlji, Dobremu usmerjene civilizacije, človeškega vzpona in človekove rasti. Danes je zgrešeni človek na tem, da zapravi poslednje vrednote, da zaigra možnosti obdržati jih, vrednote, ki dajejo življenju ceno, vsebino in pomen. Na tem je. da zapusti pot, ki je vodila vsa preprosta in življenjska ob znamenjih in lesenih križih, v znoju in delu, premagovanju, vztrajanju in zmagovanju, ki so prinašali blagoslov nad njega in njegove. Družina, najpopolnejši in najvernejši odraz reda, najosnovnejši harmonični spo-jek ljudi v eni sami nerazčlenljivi. in ne-razdružljivi skupnosti dopolnjevanja in sožitja človeka s človekom, velika pestro barvna sestavljenka najlepših sovpadajočih odtenkov najrazličnejših nijans medsebojnega dela, skupnih stremljenj vzorov, načrtov, poslanstev in idealov, — je v nevarnosti. Družina, ono riajtemeljnejše vsega našega življenja, našega postanka, našega razvoja, naše rasti, dozorevanja in smrti, je na tc-m, da odmre in da z njo odmre človek. Z uničenjem družine bi se izruvalo jedro najčistejšega in najbolj zdravega, življenjskega, človeškega in nravnega pojmovanja o zgrajenosti, urav-novešenosti, redu in smotrnosti, ki je izraženo in v vsej polnosti dojeto prav v tem mikrokozmu tihe in ubrane zajednice, medsebojne vzajemnosti dveh bitij, ki se mu pravi družina, z zakonom posvečena v eno največjih svetinj in modrosti, urejenega in resnično človeškega dojemanja našega življenja in našega smisla v njem. Razmere v naših družinah so radi načrtnega zastrupi.jevanja materialistične miselnosti in komunističnega naziranja postale na mnogih krajih bolne in zgodbe o njih in njihovem životarjenju navdajajo človeka z neizbrisnimi spoznanji, ki navdajajo človeka s prepričanjem, da je marksistični laži — apostolat o človeku največje in najnevarnejše zlo sodobne človeške družbe, njene krize in končno njenega iskanja iz teme k luči in regeneraciji. Razmerja v premnogih družinah so zastrupljena in zagrenjena; da tako, rojstvu, zdravju namenjene celice, ki bi morala in ki naj bi oklepala toploto in razumevanje, živa človeška bitja, ki imajo dušo in srce, svobodno voljo in razum, ki so se ob prvem dnevu za-počete visoke zamisli zaobljubila, da bodo služila najvišjim idealom ljubezni, zvestobe in zaupanja, razpadajo najčešče v neozdravljive in za vse življenje izgubljene sestavne dele. V naši sodobni odigravajoči se drami, ki so jo uprizorili komunistični ideologi, se rušijo temelji blagoslovljene družinske tvorbe, ki bi vsem resnično ljubečim morale pomeniti posodo njihovih najiskrenejših čustev in najglobljih želja. Na premnogih krajih pa ugotavljamo samo še razvaline, najubožneiše pedrtine človeške duše, njene zgrešenost', plehkosti in pokvarjenosti. Krivda za zoglenele srčne podpornike, za izkopane in poteptane temelje zrelega in zdravega gledanja zadene ene in druge. Sinovi in hčere, matere in očetje, vsi so grešili. Grešili v toliko, v kolikor so se dali zapeljati vtisom, ki so jih umetno povzročevali materialistični lažipe-dagogi, ki so učili ene in druge novega, pri vsem tem pa v temeljih zgrešenega življenja. Sinovi in hčere so grešili v tistem trenutku, ko so iz urejenih, pravih, svetlih in jasnih družin, iz domov in iz njihovega otroškega domovanja in prvih spominov, odšli na pota, ki so jih pokvarila in vzela vero v vrednost borbe za višje ideale. Očetje in matere pa so grešili takrat, ko so pod lastnimi razrušenimi zakonskimi krogi, ob svojih ugaslih in ohlajenih ognjiščih, ob omrznjenih srcih in preperelih vezeh, jemali vero mladim, ki so stremeli kvišku za visokim in popolnim, za kar so bili s prvim dnem rojeni in namenjeni. Vendar pa je pri vsem tem prav v mladini ostala še tista polnomočna vera, ki ji daje jamstvo, da bo iz teme in zmešnjav ona našla tisto pravo pot, ki bo njo in človeštvo privedla v novo srečnejše, lenše in resničnejše življenje. Kajti mlad človek, ki je ohranil zdrave in neokužene poglede na svet in človeka, njegov smisel in njegov pomen, bo, če ga bo pot vodila mimo izgrešenih eksistenc, mimo raztrganih in zaigranih vezi in življenj, mimo razočarancev in obupancev, še sii-neje in močneje zahrepenel za lučio in vzponom za resnico in popolnostjo. Leoota za-dobiva v zlu in grehu svoje največje vrednote prav tako, kot mir src, ljudi in narodov nima večje cene kot takrat, ko krvava usoda goni človeka iz razvaline na razvalino. Mir družine je ogrožen, ogrožena je njena svetinja in njen večnostni pomen. Eni jo skrunijo in drugi izgubljajo vero vanjo. Najti moramo pot do novega preporoda človekovih notranjosti, nujna je nova osvetlitev vzorov in okrepitev dobre, k visokim ciljem in smotrom usmerjene volje. To je naloga tistih, ki so v svojih srcih ohranili prepričanja, ki jih vodijo k delu in veri, da je lepše živeti Dobremu v žrtvi, kot slabemu v lahkem in uerezajočem. Mlad človek mora zopet najti samega sebe, svoj pravi obraz in svojo resnično vsebino. Oči- stiti ga mora iskrena in vse razumevajoča ljubezen in s to ljubeznijo, ki objema Boga in Prircdo, ki je pesem vsega najlepšega in najbolj resnično človeškega, naj stopi čez prag svojega sveta in naj Nebo prosi blagoslova za svoje čiste in visoke namene. Vera zmaga vse. Narava, ki iz svojih prstenih grudi daje življenja tisočerim buj-nostim zelenja m cvetja, črpa vso svojo skrivnostno moč iz večno neizčipljive vode, ki namaka in hrani započetke vse trdne rasti. Voda hranilka, in voda vse naše duhovne moči in vse naše vere pa je vera v Boga, ki mora spremljati vse naše vzore, vsa naša stremljenja in vsa naša pota. Šele ob Neskončnem, šele ob Nikdar-minljivem, zadobe naše srčne dragotine, ljubezen, zve- I stoba, zakon svoj večnostni pomen. V kolikor se približajo veri v neminljivo, postanejo same neminljive. Vera zmaga vse. Vse besede in vsa nasprotovanja, vsi ugovori kopnijo ob njej, vse nasprotujoče usiha kot rosa v soncu, ker mlad človek, ki je v neomadeževanem svetu narave svojih pravih obrazov in svojih pogledov, bo začutil, da sta mu kri in duša prepolna moči, ki diši po zemlji in gozdnem ilu, da je močan in poklican, da da v božjem imenu lepote in življenja, kot kos belega kruha, ki ga spe-čejo mati in ga prekrižanega dado tistemu, ki ga je lačen. Treba je imeti vero v moč in lepoto družine, treba je imeti vero v blagoslov domačega kruha in bogastvo otroka — potem imamo vse, imamo družino, imamo zakon in imamo ozdravljenega človeka. Stanko Sedlak BBHRBBESK*aH tretji obletnici vojne na vzhodu Volna Je bila neizbežna — V cbracnbi slehernega evropskega naroda »lovenski Ljubljani! V zgodovinskih časih bo Ljubljana na Kongresnem trgu manifestirala za svoje slovenske in narodne vzore Odklonila bo jasno in nedvoumno mednarodno komunistično barbarstvo, ki je našemu narodu prineslo tolikšno zlo, in izpričala vsem, da čuti, misli in dela resnično tako, kot to pristoja prestolnici naše domovine. Vabimo Vas, dekleta in žene, da ta dan še posebej pokažete svojo slovensko zavest in si za veliko manifestacijo slovenske misli nadenete sluvensfe? naredno nošo Na j ne bo dekleta ne žene, ki premore narodno nošo, da bi je tega dne ne vzela iz omare! Vabimo pa tudi može in fante, da si, če le mogoče, za ta dan oskrbe narodno nešo! Pokažimo svetu, da smo Slovenci res Slovenci, pokažimo to tudi s svojo narodno nošo! Zaradi ugotovitve točnega števila udeleženk in udeležencev v narodnih no.šah na tem našem narodnem zborovanju, prosimo vse, ki mislijo priti na zborovanje v narodnih nošah, da se do nedelje, 25. junija prijavijo na sedežu Aktivne propagande, Beethovnova 4/HL Organizacije in druge podobne ustanove, ki mislijo svoje člane in članice poslati na Kongresni trg v narodnih nošah, se lahko prijavijo kot skupine ust meno ali pismeno. Vsa podrobnejša navodila bodo objavljena v dnevnikih. Pripravljalni odbor *r m Amt: Soziales Hilfsvverk Verlautbarung D e Gutscheine zum kostenlcsen Bezuge der auf Grundkarte fiir den Monat Juli 1. J. er-haltlichen Lebensmittel vverden in den Kmzlei riiumen, Bleivveisecva No 13/1, gegen Vor-vveisung des Hilfvverks-Ausvveses und des Un-terstutzungs-Biichleins an folgenden Tagen in der Zeit vem 7 bis 12 Uhr ausgefolgt: No 1—200 am Montag, den 26. Juni; 201 bis 400 am Dienstag. den 27. Juni; 401—600 j am Mittvvodi, den 28. Juni; 601—800 am j Donnerstag. den 29. Juni; 801—1000 am Frei-tag. den 30. Juni; 1001—1200 am Samstag, den 1. Juli. AuifoTdermg Die Ruhegehaltsempfanger der ehemali-gen bsterreichischen Wehrmacht und der Staatsamter von der XI. Rangsklasse auf-vvarts, die sich am 3. November 1918. be-reits im Ruhestandsverhaltnis befanden ocler die nach diesem Zeitpunkt autorna-tLsch in das Ruhestandsverhaltnis versetzt und nicht in die jugoslavvische Wehrmacht, bezw. Zivilstaatsdienst iibernommen vvurden, mogen sich sofort beim gcfertigten Amte vvahrend der Amtsstunden von 15 bis 18 Uhr melden. Amt: Soziales Hilfsvverk, B!eiweisstr. 13-1. Der Leiter des Sozialen Hilfsvverkes Kiosch e. h. v LjuDijam Urad za socialno pomoč Nakaznice za brezplačno nabavo živil na osnovno živilsko nakaznico za mesec julij t. 1. se bodo razdeljevale v pisarnških prosiorih, Bleivveisova cesta 13/1. na predložitev izkaznice »Hilfsvverk Au vein podporne knjižice v sledečih dneh od 7. do 12. ure, in sicer po sledečem vrstnem redu: št. 1—200 v pondeljek, 26. junija; 201 do 400 v torek, 27. junija; 406—600 v sredo, 28. junija; 601—800 v četrtek, 29. junija; 801—1000 v petek, 30. junija; 1001—1200 v soboto, 1. junija. Poziv Upokojenci bivše avstrijske oborožene sile in dižavnih uradov od XI. položajne skupine navzgor, ki so 3. novembra 1918 že bili upokojeni, ali oni, ki so bili pozneje avtomatično upokojeni in niso bili sprejeti v jugoslovansko vojsko oziroma civilno državno službo, naj se javijo takoj pri podpisanem uradu med uradnimi urami od 15. do 18. ure. Urad sa socialno pomoč. Bleiwe'sova 13-1. Vodja socialne pomoči: Kiosch L r. Kundmachungen Anwelsung von Wein Gastwirtschaften und Weinschanke, die keine Weinvorrate haben und fiir die Mo-nate Mai und Juni diie Anvveisung nicht behoben haben, bekommen sie am Samstag, den 24. d. M. und zwar Betriebe mit dem Anfangsbuchstaben Č und D. Ankaufsbevvilligung erteilt »Prevod«, Nova trg 4/III Zimmer 18. m Berlin, 22. jun. Ob obletnici vojne proti Sovjetski zvezi opozarjajo na berlinskih pristojnih mestih, da je bila ta vojna neizbežna. Nujnost te vbjne nima ničesar skupnega s trdoto- bojev. Nevarnost je bila enaka za vse evropske države. Sovjetske namere so znane vsakemu posameznemu evropskemu narodu Zarad: tega velja boj Nemčije ohranitvi, neokrnjenosti ter samostojnosti vsakega evropskega naroda ter ga iz teh razlogov razumejo kot evropsko borbo tudi v vedno večji meri prejšnji nasprotniki Nemčije. Zadržanje Francije in Francozov je jasen dokaz za to dejstvo. Pariz 23 jun. Tretjo obletnico borbe evropskih armad proti boljševizmu so proslavili v Parizu v Palais de Chaillotu z mogočno msni-festac jo. katere se je poleg zastopnikov vlade udeležilo mnogo Parižanov. Državna tajnika De Brinon in Marion sta podčrtala v svojih govorih popolno zaupanje v zmago nem&e vojske v borb: preti boljševizmu in njegovim angloame^šfcim zaveznikom. Beograd. 23. jun. Srbska prestolnica je bila včeraj, ob tretji obletnici vojne na vzhodu, v znamenju protibodjševiškega boja. Časopisje, radijski prenosi in lepaki so pričali o odločnosti narodne Srbije, da se bori z vsemi sredstvi in salami proti boljševiški nevarnosti. »Novo vreme« je ugotovilo da bi Evrope danes ne bilo več. če ne bi Nemčija L 1941 v zgodovinski uri zagrabila za meč ter šla v borbo proti boljševiški nevarnosti. »Obnova« izvaja med drugim: »Dejstva potrjujejo, da se Nemčija na vzhodnem bojišču ne bori več zase. temveč za vso Evropo. Ako dobro motrimo dogodke, vidimo, kako ogromno moč je razvila Nemčija, in moramo popisati boju na vzhodu velik zgodovinski pomen. Dobro vemo. da se vodijo ti boji za naš blagor in za našo usodo.« Jp^nska zmaga v marlanskili vodah Den Wein verkauft der Gro?sweinhand-lcr Periš Peter, Celovška cesta 43. Der Beheber der Ankaufsbevvilligung muss den Register fiir den Ausschank von Alkoholgetranken des betrefienden Be-trieos vorlegen. Au£r«£ an VerbrancUier Verbraucher in Laibach vverden auf-merksam gemacht, an ihre standige Hand-ler sicher abzugeben: a) Stammabschnit-te der Familienkarten, b) Stammab-schnitle der Junigrundlebensmittelkarten, c) Stammabschnitte der Arbeiler- und Krankenzulagekarten, d) Anstatt der Stammabschnitte der Jugendzulagekarten haben sie Abschnitte der Jugendkarten und zvvar: fiir Kinder bis zum 3. Lebens-jahr den Abschnitt »a—6«, vom 4. bis zum 9. Lebensjahr »b—29« und vom 10. bis zum 18. Lebensjahr »c—50« vorzule-gen. Diese Abschnitte braucht der Hand^er um die Verbraucher in besondere Ver-zeichnisse einzutragen. Wer nicht in diese eingetragen sein wird, wird kiinftighin ohne Zuteilung von bezugsheschriinkten Lebensmitteln bleiben, obvvohl er im Be-sitze von Lebensrnittelkarte sein vvird. Kostganger geben die Stammabschnitte der Lebensmittelkarten und etvvaige Zu-lagekarten an Kiichen, Gasthauser oder andere Betrieben ab. D?e lctzte Abiiefe-rungsfrist ist der 30. Juni. Mahmsng an K!in£1er Verbraucher in Laibach sind aufgefor-dert, anstatt der Stammabschnitte der Juaendzulagekarte an ihre Handler Ab-r-hnitte von Jugendzulagekarten abzugeben, um dadurch die richtige Eintrrgung in das Verzeichnis zu bevveisen. Zu diesem Zvvecke sind fiir Kinder bis zum 3. Le-bensjahre die Abschnitte »a—6«, vom 4. bis zum 9. Lebensjahr »b—29« und vom 10. bis zum 18. Lebensjahr »c—50< abzu-schne:den und auf den Stammabschnitt der Familienkarte aufzukleben. Im vorgelegten Verzeichnismuster sind Altersan^iben zu unterlassen. In diese Spalte (Str.) sind Kranken- und Anstalts-mehlzulagen einzutragen. Die~e Eintra-gungen sind mit Stammabschnitfen d'es-beziiglieher Zulagen. die von Verbrau-chern abzuverlangen sind, zu rechtferti-gen. Solite der Verbraucher aus ir^endeinem Grund den Stammabschnitt. der Kr:.nken-zulsgekarte nicht abgeben konnen, so hat er die Abschrift vorzulegen. Objave Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, katere so popolnoma brez "ioa in za mesec maj in junij niso dvignili nakupni? za nabavo vina, prejmejo nakupnice v soboto, dne 24. t. m. za obrate z začetno črko C in D. Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/111 soba št. 18. Vino prodaja veletrgovina vina Periš Peter. Celovška cesta 43. Kdor pride po nakupnico. mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata. Poziv ootrošnikom Potrošniki v Ljubljani sc opozarjajo, da gotovo oddajo svojim stalnim trgovcem: a) glave družinskih nakaznic; b) glave živilskih nakaznic za mesec junij; c) glave delavskih in bolniških dodatkov; d) namesto glav otroških dodatkov pa morajo predložiti odrezke od otroških kart, in 6icer za otroke do treh let od- Tckio, 23. jun. Japonski glavni stan je objavil v petek naslednje poročilo: Naše kombinirane mornariške enote So naletele 19. junija pri Marjanih na 3 sovražnikove sfcup;ne ter jih takoj napadle. Bitka se je nadaljevala tudi 20. juniia. V tem času so naše edinice potopile ali huuo poškodovale 5 sovražnikovih no-iilk leta! n ^najmanj eno bojne ladjo. Nad sto sovražnikovih letal je bilo sestrclje:rh. Naše izgube znašajo: 1 nos;lko letal. 2 pomožni petrolejskj ladji in 50 letal. Tokio, 22. jun. O potopitvi ameriške bojne ladje, ki jo je že v torek objavil japonski glavni stan, poročajo sedaj še sledeče podrobnosti: Ladja je spadala med moderne bojne ladje razreda Jova ter je izpodrivala 45.000 ton vode. Potopljena je bila pri otoku Guamu. Hudo je bila poškodovana bejna ladja tipa Nord Carolina s 35 000 tonami. Ta vojna ladja je bila že prejšnji teden v marianskih vodah hudo poškodovana. Dve izmed štirih nosilk letal, ki so bile ali močno poškodovane ali zažgane, sta spadali k 24.000 tonskemu lazredu Essexu, tretja pa je bila v nosilko letal predelana 10.000 tonska križarka razreda Indc-pendence. Obe potopljeni kri-žarki sta bili zelo veliki, med poškodovanimi križarkami pa so bile tri težke kri. žarke. Poročilo zlasti naglasa, da so ti podatki točno kontrolirani in potrjeni. Tokio, 22. jun. Žvepleni otok. ki pripada otoški skupini Bonin in ki je 1200 km oddaljen od Tokija, so ponovno napadli oddelki sovražnikovega letalstva. Pri tem je sodelovalo 100 bombnikov in lovcev z letalonosilk. Japonska obramba je sestrelila 11 sovražnih letal. Povzročena je bila le malenkostna škoda. trenutki na FaeHI&a Tckio, 23. jun »Nippon Jangykaiza« poroča o velikih bojih, v vodah pred Salpa-nom in naglasa, da je nedvomno sedaj nastopil trenutek, ko hoče sovražnik z uporabo vseh svojih sil v Evropi in na Pacifiku doseči odločilni preekret v vojni. Dosedanjih dogodkov pa sovražnik ne more proslavljati kot zmage, ker so bile izgube na obeh straneh pomembne. Japonska mora izkoristiti dano priliko in s svojimi zračnimi ter pomorskimi silami povsem uničiti sovražnika, ki je zbral svoje sile v tako velikem številu okrog Sai-pana. Vojni položaj je resen. Od vsega japonskega naroda je sedai odvisno, ali bo lahko Japonska v tem času napravila odločilni korak na poti do zmage. M52sfi pssstnfki! Za veliko narodno protikomumstieno zborovanje potrebuje Pripravljalni odbor večje število narodnih trcbojnic. Zato na-proša vse imetnike, da jih za to slavnostno priliko posodijo. Prinesejo naj j;h iz prijaznost; v Beethovnovo ulico 4/m. desno. — Pripravljalni odbor. Izplačevanje s!rl*5?cvkov fjff] Pckr. vojašta uradts Vojaški urad Pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče prispevke po naslednjem redu: 1. Začasno pokojnino za julii 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov; od 3. do 10. julija 1944; 2. preživnino za mesec junij 1944 svojcem voin;h ujetn:kov rezervne vojske in sicer od 2G. do 39. junija za vse upravičence; 3. podporo za mesec junij 1944 svojcem civilnih internirancev. konfinirancev in sicer: od 3. do 6. julija za upravičence iz Ljubljane, od 7. do 10. julija za upravičence izven Ljubljane. Med tem izplačevanjem urad ne more reševati novih prošenj niti dajati pojasnil. Za to naj se novi prosilci javljajo od 11. julija naprej. Izplačevanje 1. julija odprvde. a zaključi se 10. julija. Upravičenci naj predložijo te-le listine: a) osebno izkaznico; b) pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, iniernacije oz. konfinacije. pisano marca 1944: ako te nimajo, potrdilo hiš-neira lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske policijske stražnice 'potrdilo občinskega urada za one izven Ljubljane), da se dotični član družine še ni vrnil domov; c) pošto oz. potrdilo tudi za one družinske čir.ne. ako so prav tako v vojnem ujetništvu, internaciji oz. konfinaciji in rezek »a 6« od 4 do 9 let »29 b«, cd 10 do 18 let »c 50«. To rabi trgovec, da bo potrošnike vpisal v po-ebni seznam. Kclor ne bo v seznamu, bo v bodeče ost.il brez dodelitve racioniranih živil, četudi bo imel živ'lsko nakaznico. Abonentje naj oddajo glave nakaza c in eventualnih dodatkov kuhinjam, gostilnam ali drugim ustanovam. Skrajni rok za oddajo je 30. junij. Opozorilo trgovesm Potrošniki v Ljublj-ni so pozvani, da namesto glav otroških dodatkov oddajo svojim trgovcem odrezke otročkih dodatn'h kart. da bodo tako dokazali pravilni vpis v seznamu. V to svrho odrežite za otroke do 3 let odrezek »a 6«. od 4 do 9 let »29 b« in od 10 do 18 let »c 50« ter jih prilepite na glavo dru-ž nske nakaznice. V predloženem vzorcu seznama opusitite starostne vpse. Ta stolpec (Str.) uporabite za bo'n;ške ali zavodske dodatke za moko. Te vpise opravičite z glavami tozadevnih dodatkov. ki jih zahtevajte od odjemalcev. Ako potrošnik iz katerega koli vzroka ne more oddati glave bolniških nakazil, naj izroči prepis. za katere upravičence doslej še ni prejemal preživnine oz. podpore. Sem spadajo tudi taki družinski člani, ki so v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji umrli. (Osebe, odpeljane v nemška tabo-ršča po 8. IX. 1943, se smatrajo za inter-nirance); d) Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno kakšno zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim nai se izroči tudi vse, kar je pod a) do c) označeno. Družinam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvrščen h uslužbence* države, pokrajine ali dragih javnih in pomožnih ustanov, ne pritiče preživnine niti sploh kakšna podpora tukajšnjega urada. Pokrajinski vojaški urad. Med alarmom je prepozno pripravljati stvari, k[ .jih morate vzeti s seboj v zaklonišče. Prepričajte se vsak večer, če imate vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tudi obleko imejte v bližini, ker se sicer lahko zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na pol oblečeni. Dotrpel je naš nepozabni ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod VERBIČ JOSIP ravnatelj hranilnice in posojilnice v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo iz hiše žalosti, Nova cesta 14, v nedeljo, dne 25. t. m., ob 3. uri popoldne na farno pokopališče na Vrhniki. Vrhnika, 23. jun. 1944. 2 a 1 u j o č i: Marija, žena, Tinca, hčerka, Božo, sin, Boško, vnuk, Pavla, sinaha, Rezi, svakinja, in ostalo sorodstvo. Kgpggffega * Odlikovani italijanski piloti. Pet italijanskih lovskih pilotov je biio odlikovanih z nemškim redom železnega križa. To so: poročniki Ego Fioroni, Giovanni Pittmi, Gianni Le v rini, narednik Giovanni Tonneilo in letalski podčastnik Angelo Vezzani. * Izum gorskega kmeta. V nemških listih beremo, da je neki kmet, ki nima nobene tehnične izobrazbe, zgradil turbino, ki mu pomaga pri mlačvi in drugih gospodarskih delih. S turbino si kmet pomaga tudi pri žaganju drv in celo pri oranju. Posebno pri oranju mu je naprava dobrodošla, ker leži njegovo zemljišče na poševnem terenu in ga mora zaiaai tega često nasipa vati. u— De tuica smrti našega najboljšega piiota janka Čolnarja. Na kresni dan pred 10 leU — bile je sončna nedelja — so v Zagrebu priredili veliko letalsko prireditev, ker so krstili letalo domačega izdelka. Slovesnosti so se udeležili tudi naši letalci, med njimi naš najboljši civilni pilot Janko Čolnar s svojim »Lojzetom«. V Zagrebu se je dvignil nad letainšče n začel izvajati akrobacije. Nenadno pa je iz višine 300 m treščil na tla in obležal med ruševinami svojega letala. Nesreča je napravila globok vtis in se je občinstvo razšlo z iskrenim obžalovanjem, Janko Čolnar je bil star šele 33 let, po rodu pa iz Radovljice. Živo nam je še v spominu usodni dan pred 10 leti. ko nas je kakor strela z jasnega zadela pretresljiva vest o njegovi smrti. Še danes nam ie skoraj nerazumljivo, da ga je zadela nesreča, ko je vedno tako varno vodil svojega »Lojzeta« in preziral smrtno nevarnost, naenkrat pa omahnil kakor smrino ranjeni orel. Koliko se je cd tedaj spremenilo! Koliko pr jate! j ev mu je že sledilo! Ob grobu se klanjamo njegovemu spominu. Šopek cvetic trepeče v vetru in zamira plamen drobne svečke, od daleč je čuti pesem motorjev. Jankova pesem pa je utihnila za vselej. Zvesti prijatelji se klanjajo njegovemu spominu. Večna Ti slava! u— Maša zadušalca za našo dne 10. t. m. kot žrtev bombnega napada v Trstu preminulo A m e 1 i j o bo dne 26. t. m. v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. uri. Mirkovi. u— Prišel je kresni dan z najcbllnejšo dnevno svetlobo in z najkrajšo nočjo, prepolno poezije. Ne bomo navajali pripovedk in bajk. ki jih je pesniška domišljija slovenskega kmeta nasnovaia okrog kresnega dne. Navedemo naj le nekatere značilne reke. Vreme mora biti ta dan jasno, ker: »Dež na svetega Janeza Krstnika slabo leto nareja, sonce naj se rajši prati:, i smeja.« Pred kresom prosi, naj d«ži, potem prositi treba ni! Kakšno je vreme kre-nic, takšno bo tudi žanjic. Če na krsni dan dežuje, orehom slabo prerokuje. Ako se kukavica dolgo po kresu cg'aša, draginjo prinaša. Do kresa suknjo oblači, po kresu jo s seboj vlači! — Deževje, ki nam je več dni nagajalo in se ponujalo še v četrtek proti večeru, se je zaenkrat une-slo. Včeraj dopoldne nam je spet nekoliko izdatneje posijalo sonce. V četrtek čez dan smo imeli 22.4, včeraj zjutraj pa 13.2 stopinj Celzija. Barometer ne obeta posebnih izprememb. u— Sladkorno bolne (diabetike), ki so se do sedaj zdravili z insulinom, znova opozarjamo. naj se v svojem interesu prijavijo na mestnem fizikatu. S seboj naj pri-neso potrdilo svojega zdravnika, koliko enot so dobivali in kakšna količina ogljikovih hidrPtov jim je dovoljena. u— Vodstvo po razstavi mojstra Sternena v Jakopičevem paviljonu bo imel v nedeljo 25. t. m. cb 11. uri umetnikov prijatelj. umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. France Štele, ki je tudi za razstavni katalog napisal kratko razpravo o tem našem največjem živečem sl"karju. Obenem opozarjamo tudi na fotografije razstavljenih del, ki so prijateljem umetnosti na razpolago po 10 lir pri blagajni, hkrati pa spet pripominjamo, da je dohodek razstave namenjen Socialni pomoči. u— promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva v Ljubljani na dan 24. iunija ob 19.30 pred Narodnim domom bo imel naslednji spored: H. I. Blanken-burg: »Moj Wesel«, koračnica; M. Schon-herr: Slovenska«, ouvertura; B. Smetana: »Prodana nevesta«, fantazija; A. Jaki: »Slovenski biseri«, potpou i; G. Al-'jer _ arr. dr. J. čerin: »La Sang Gau- lois«, koračnica. Dirigent: kapelnik godbe nadporočnik g. Leskovar Florijan. u— Če*rta in peta sklepna produkcija Glasbene akaaemije. V ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri bo v opernem gledališču četrta produkcija, ki obsega tokrat nastope gojencev operne šole. Vstopnice od 10 lir navzdol pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Na peti skopni produkcij? v torek 27. t. m. ob pol 18. uri v veiiki filharmonični dvorani nastopita violinistka Stanič Jelka iz šole izred. prof. J. Šiaisa in tenorist Fiancelj Rudolf iz šole rektorja J. Betetta. Sporedi bodo naprodaj v Matični knjigarni (po 6 in 3 lire). u_ Ljubljanske služkinje! Izpričajte svoje protikomunistično prepričanje in svojo narodno zavest! V nedeljo 25. junija oo 17. vse v dvorano Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva cesta 22a, kjer bo za Vas protikomunistično predavanje! Pripeljite s seboj tudi svoje prijateljice! u— Gospodinje! Pošljite svoje služkinje v nedeljo 25. junija na protikomunistično predavanje, ki bo ob 17. v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22a u_ Dovolj češenj. Čeprav ?o zadnje tedne v Ljubljano stalno prihajale pošiljke češenj iz južnejših krajev, i.h je bilo na trgu in v trgovinah s sadjem težko dobiti, ker so jih takoj razpiodali. Včeraj dopoldne pa se je letos prvič zgodilo, da je biio blaga več kakor povpraševanja po njem. Medtem ko je bilo prej po trgovinah videti napise: »Češenj na«, so :ih včeraj postavljali celo v izložbe, da so taKC mimoidoče opozarjali nanje. Vsakdo j'h Je lahko kupil kolikor je hotel in se jih dodobra nazobal. u— K zbirki za nabavo harmonik oslepelemu Tonetu so prispevali: Avgust Jenko 200 lir. neimenovani 200 lir, učna moč iz gluhonemnice, ki želi biti neimenovana, 100 lir. Mihevc Slavko 50 lir ter trije neimenovani po 70, 50 in 10 lir. Oslepeli Tone se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. saj zbirka za nabavo glasbila, s katerim si bo lajšal vso tegobo svojega nadaljnjega življenja, lepo rase. Manjka mu še nekaj stotakov, za te pa trka nadalje na dobra in usmiljena srca. Darove sprejema iz prijaznosti ravnateljstvo gluhonemnice, v kateri so začasno nastanjeni tudi slepci. u— Kino Moste predvaja do prihodnjega četrtka zabavni film »Poročna noč«. V filmu je množica prizorov, ki se jim bodo gledalci od srca nasmejali. Filmski trak nam prikazuje smešne slike od zakonskega copaiarja do tiranskega gruntarja, od vaških klepetulj do skromne deklice, ki v svoji kamrici čaka na svojega ljubega. Folklorne dekoracije in. interpreti vaških tipov poživljajo vso zgodbo tako. da je gledalec zares zadovoljen pri predvajanju tega filma. V glavnih vlogah so Geraldina Katt, Helli Finkenzeller, Rudolf Kari in Theodor Danneger. Vsem, ki jim je prijetno razvedrilo v uteho, priporočamo ogled tega filma. u— Važno za vsakogar, sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 26. in 27. junija. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani so darovali uslužbenci tvrdke Lovro Demšar, Sv. Petra cesta, namesto venca na krsto pole Josipa Blatnika znesek 200 lir. Darovalcem se društvo najtopleje zahvaljuje. u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulioi je podaril g. Anton Rojina iz Kolodvorske ulice 100 lir namesto venca na krsto pok g. Janeza Rezarja. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu p odpira nih. u— Opozorilo. Da bo oddih na vrtu ali v naravi še bolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z modernimi šla-gerji in gramofone pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Prešernovi ulici 14. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 26. in 27. junija. Desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje potrebno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče: »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. u— Nakladanje drv na ognjišče, v katerem še tli ogenj, lahko povzroči požar ali vsaj preplah, kakor se je to zgodilo včeraj dopoldne nekje v šentjakobskem okraju. Skozi okna sobe in kuhinje neke- ga najemnika, ki ga nI bilo doma, se je valil goet dim, kar so sostanovalci hiše brž opazili. Skozi ubito šipo so od znotraj odprli okno kuhinje in ogenj zadušili, preden je bilo treba gasilcem stopiti v delo. Vzrok so bila drva na štedilniku, ki so se vnela. Pevske tekme v Ptuju. Poročali smo že o uspehu pevskih tekem v Celju. V soboto 24. junija se začno podobne slovesnosti v Ptuju, katerih se bodo udeležila pevska in glasbena združenja iz Spodnje Štajerske. Med drugim bo sodeloval mešani zbor iz Ptuja, pevski zbor iz Brežic, ženski in moški pevski zbor iz Rogatca, pevci iz R:mskih Toplic, iz Trbovelj t.er Laškega. V ptujskem mestnem parku bo v soboto zvečer koncert. Naslednje dni bodo v ptujskem gledališču tudi tekme gledaliških družin iz posameznih krajev. Sodelovali bodo diletantski odri iz Laškega, Marenberga. Ljutomera in drugih krajev. S tem bo letošnja sezona izobraževalnega dela v okviru štajerskega He:'matbunda zaključera Mladi koroški obtrnir-'"5 vajenci bodo imeli posebno priliko pokazati svoje znanje. Vodja obrlivškega oddelka pri delovni fronti v Celovcu Wil!ig ie namreč oživotvoril ustanovo, ki omogoča vajencem stavbne stroke, da se os-amosvoie pri gradnji domov za o^ebe. prizadete po letalskih napadih. Zaenkrat so predvideni domovi za dve družini. Te stavbe se lahko gradilo v vzhodno tirolskem slogu in v koroškem vzorcu. Vajenci, ki se prijavijo za delo te VTste. bodo poslani v poseben tečaj, ki bo trajal štiri tedne. Sprejemajo pa se v tečaj samo vajenci stavbne stroke, ki imajo že dve ali tri leta prakse. Na ta način bo vajencem dana prilika, da začno delati na lastno odgovornost, po splošno veljavnih načrtih. Za nove zgradbe bodo dale svet pristojne občinske uprave. Načrt za gradnjo takšnih domov Zaščita pred letalskimi napadi V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to. da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. AH niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod t namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče. Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevari!, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel. nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi. V zaklonišču naj mlajši odstopijo sedeže starejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje! Imejte vedno na umu, da zaklonišče ni smetišče, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti vžo-sih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo! Deponije požarnega peska v mestu niso igrišča za otroke. Dolžnost vsakega je, da otroke, ki razmetavajo požarni pesek, opozori, da se to ne sme delati. Ne pozabite vzeti v zaklonišča odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. črtajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v primeru alarma? Pasant: Po najkrajši poU v najbližje zaklonišče. Zavedajte se, da če v devet in devetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne Izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! predvideva nekakšne vrste delo na teko- I čem traku in bodo hišice v najkrajšem času pod streho. Posmrtno odlikovan. Po junaški smrti na bojišču je bil odlikovan narednik Hans Hafner iz Beljaka, ki je padel v letalski borbi s sovražnikom. V Celovcu sta umrla 29 letna kmetica Kristina Janova in 84 letna polkovnikova vdova Hedviga Gresslova. S kolesa je padel 15 letni vajenec Rein-hold Puntsch iz okolice Celovca. Zdravi se v celovški bolnišnici. Iz Trsta Prefekt je posetil ranjence. V spremstvu predsednika Združenih podpornih ustanov Zennara in primarija dr. Giorgia-copula se je podal tržaški prefekt dr. Bruno Coceani v torek popoldne v bolnišnico »Scipio Slataper* in posetil ranjence, ki so postali žrtev letalskega napada. Prefekt se je pomudil ob vsaki bo'nJ>ki postelji ter je ranjence vzpodbuir'. in tolažil. Pred odhodom je izrazil svoje r uovoljstvo za veliko človekoljubno delo, ki so ga izvršili zdravniki. Žrtve letalskega napada na Trst. Dne 10. junija so umrli v Trstu zaradi letalskega napada Ivanka Pregari, Renato Prelc, Amalija Proselli, Justina Purič. Lucija Rachelli, Anton Rahič. Rados Viktor, Rampanelli Sisinio, Resmini Emil, Riccar. di Dominik, Rigattieri Angiolino. Rizzi Hcrmini, Roli Pavel, Ronconi (novorejen-ka) Rubbia dr. Gualtiero, Rumen Jožef, Salam Eda, Salomon Libera, Santin Ivanka, Sancin Karol, Savi Jožef, Savorgna-ni Marija, Bisa Duili, Scaramelli Ivan, Schvvarz Franc, škodlar Alojz, Scoria Cin-to, Scoria Guido, Selan Fran. Selibara Marija, Sencek Pavel, Serpo Guido, Sencek Santina, Sever Mihaela, Sinico Menica, Slekovec Marija, Sorijan Antonija, Spada Tilh, Spada Mirela, Spagnol Angela. Spa-cal Albin, Specchio Adiiana. Specehio Kajetan, Specchio Mariolina, Sponza Umbert, Stabile Frančiška, Stupec Ivanka, Suligoj Ana, Suma Ivan, švagelj Viktorija, Te-desco Lidija, Tikulin Leana. Tomažič Jožef, Tomaselli Frančiška, Toniol Hermin, Urbi Jožef, Valenčič Jožef. Valenčič Ivanka, Valenčič Marija, Vacchiet Anton, Vec-chiet Armand, Vec.ile ing. Karol. Venan-zio Nivia, Venanzio Roseta. Vender For-tunat, Venier Artur, Vercelli Emili, Versa Neii, Vidah Marij, Vitti F., Vitti Ondina, Vujkovič Petra, Žagar F., Zanotta Marij, Zigante Ivanka, Cok Ivan, Zolia Jožef, Zoro Maksimilijan, Zorzenon Jožef. Zotti Marija, Zubrič Gracijan in Zudič Elda. Ljudsko gihanje v maju. V Trstu je bilo v letošnjem maju 126 porok napram 150 v letošnjem aprilu, 271 rojstev napram 243 v aprilu in 347 smrtnih primerov napram 429 v aprilu. Smrtno nevarni poškodbi. V bližini Skednja je povozil železniški stroj malo Irmo Bozai iz Sv. Mariie Magdalene Spodnje 318. Nesrečno dekletce ima presekane noge. Njene poškodbe so smrtnonevar-ne. 7 letni Marij Luksa iz Proseka je padel z zida. Ima poškodbe na glavi in na levi nogi. Njegove peškodbe vzbujajo resno skrb staršev in zdravnikov. Dobrota je sirota. Pri družini G. iz ulice Reni 2 je bila uslužbena nekaj časa Marija P. Iz tehtnih vzrokov je bila odslov-Ijena in je odtlej ni bilo več na spregled. Dne 11. junija, na dan po letalskem napadu na Trst, pa se je nenadoma zopet pojavila pri svojih nekdanjih delodajalcih. Jokala je in pripovedovala, da je ostala brez strehe. Zaprosila je za prenočišče za eno noč. Vse njene prejšnje pregrehe so bile pozabljene. Dobila je spet službo pri omenjeni družini. Naslednjega dne so jo poslali nakupovat živila in si je izposodila obleko. Nazaj je ni bilo. S seboj je vzela 200 lir gotovine in živilske nakaznice za vso družino. Policija poizveduje za Marijo P. Roparji ustrelili znanega tržaškega trgovca. Okoli 15. ure 20. t. m. so se zgla-sili trije moški v poslopju Ulice Rismondo št. 11. Pozvonili so pri znanem trgovcu Jordanu Siviniju, staremu 33 let in zahtevali razgovor z njim. Eden od treh moških je imel na sebi karabinjersko uniformo. Pozvali so Sivinia, naj se ne upira, ker imajo nalog preiskati njegovo stanovanje. Toda Sivini je poklical na pomoč s\ ojo 35 letno ženo Argijo. V tem hipu je potegnil eden od trojice samokres in ustrelil. Toda strel je zgrešil svoj cilj in je krogla obtičala v stropu. Sledil je drugI strel, ki je ranil Sivinijevo ženo v desno stegno. Medtem sta se pojavila dva Sivi-nijeva sinčka, ki sta bila zaprta v svoji sobi Oče ju je hotel zaščititi, pa so počM nadaljnji streli, ki so ugasnili življenje tigc-vca Sivinija. Roparski zločinci so za tem pobegnili. Tržaška policija je uvedla preiskavo, da jih izsledi. Sivinijevo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Njegovo ženo Atgijo Sivini pa so odpremili v bolnišnico. Gre za zločin roparskih hudodelcev. Beteinica KOLEDAR: Sobota, 24. junija: Janez Krstnik. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kin° Matica: šramel. Kino Sloga: Violanta. Kino Un»on: Marija Stuart. Kino Moste: Poročna noč. DEŽURNE LEKARNE DSnes: Dr. Kmet, Ciril Metodova cesta št. 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 24. junija, ob 18: Dona Dian&. Red A. Nedelja, 25. junija, ob 18: Kozarec v°de. Izven. Cene od 26 lir navzdol. Ponedeljek, 26. junija: Zaprto. Moreto: »Dona Diana«. Veseloigra v treh dejanjih. Po C. A. VVestovi predelavi in prevodu Jos. Cimpermana poslovenil Fr. A. Osebe: Don Diego, vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek, Dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razberger-jeva, Dona Lavra in Dona Fenisa, njegovi nečakinji — Vida Juvanova in Ukmar-Boltarieva. Don Cezar, princ iz Urgela — Gregoiin, Don Louis, princ iz Bearne — Bitenc, Don Gaston, princ iz Fcxa — Ver-donik. Pcrin, princesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, princesina hišna — Pug-Ijeva. Režiser: prof. O. žest. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Godbo zložil St. Prek. Glasbene tečke izvajajo gojenci prof. Preka. OPERA Sobota, 24. junija, ob 18: F^ust. Red Sobota. Nedelja. 25. junija, ob 17: Manon. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 26. junija, cb 18: IV. sklepna produkcija Operne šole drž. glasbene akademije. Izven. Ch. Gounod: »Faust«. Opera v petih dejanjih. po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carrč. Osebe: Faust — čuden, Mefi-sto — Popov, Margareta — Vidaiijeva, Valentin, njen brat — Janko. Marta, njena soseda — Golobova, Siebel. študent — Bukovčeva, Wagner — Delničar. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevec. Kcreograf: inž. P. Golovin. — Valburgina ncč: Solo plešejo: Bravni carjeva, Japljeva. Rem-škarjeva. Ktirbos. Pogačar, A. Brcarjeva, Zelenikova. Sodeluje ves baletni zbor. — Scena: inž. Franz. Opozarjamo, da bodo peli v Operi v nedeljo ob 17. uri Massenetovo opero »Ma^ raon« s Hevhalovo v naslovni partiji. Oddajniia skupina Jadransko Prlmorje RADIO LJUBLJANA Sobota, 24. junija. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30— 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10- 9 20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30 —12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. — 14.00—1 ".10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vaška godba; Petan Franc (orglice) in Avgust Stanko (harmonika). — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15 —18.00: Drobni napevi. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov. 19 45—20.00: Prenos državnega sporeda (govori Hans Fri-tsehe). 20—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 —22.00: Vesel kotiček. — 22 00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10- 23.00: Igramo za ples. — 23.00—24.00: Prenos državnega sporeda. Naročits ss na romane Johre knjigi" Hf/f|jHN! PREGLED »Dom in svet« PTed dnevi :z;šli prvi letošnji zbornik »Doma in sveta« je posvečen spominu pisatelja Jos:pa Jurčiča ob stole tnci njegovega rojstva. V spominski besedi sc mu uredništvo klanja kot p;satelju ča*n;karju in kulturnemu delavcu. pesniku tiste Dolenjske. 4:5 kot „deseti brat" pregnana iz njegovega rojstnega kraja v mesto njegove smrti, v časih novega rokovnia-štva slavi "v solzah, obupu in neskončnem do-m otočju svojega barda rojstno stoletnico« V zvezku pa ni objavljen noben drug donesek k literaturi o pisatelju »Desetega brata«. Vezana beseda je zastorona v tem zborniku — zares reprezentativni izdaji nove dommsve-tovske slovstvene generacije — z lirike nekaterih mlaiših m najmlfliš:h pesnikov. Tu je treba predvsem omeniti Franceta Balantiča »Dnirf: 'venec« delo. ki je s svojimi desetimi sonet'" in maffstwl&m ostalo slovstveni torso, vendar razodeva tudi v tej obliki ponekod kar presenetljivo moč Balantičevega pesmrkega izraza, kateremu tudi stroga sonetna forma m več ovira globokega razpona pesnških msli :n čustvenih prebliskov Jože Dular (Živo zrnje, Zapuščen dom). Severin Šal? (Pesniku Jožetu Dulariu) in delno Vinko Reličič (Zalosfnka. Pesem o smrt; in življenju) so prispevali pesmi iz katerih se oglašajo žalost in pndeie naših težk:h dni Stanko Bračko ie aktualen v svojem »Dorrohrančevem novoletnem sonetu« ki izpoveduie z liričnim- sredstvi akt'vizem mferfctfa rodu. pos1avH*riočega se od ^oskrbno-ti -n čara ljubezen** samr*. dok'er <* domovina ne nasmehiia kot liubca šestnajstih let« Ot-ile Brčkove nesmi v tem zvezku so Wmstično-razno'c?eni^e Tzmed pesnikov naimla'^ rodu ie no^bno Številno za-tonan Mitja šarahor z erotičnim c;k1n«*n »'scem te .« 'n z religiozno -'zpmvedno pesmijo »Tam« Sirabon se z novimi nesnvmi vedno bolj porn ka v prvo vrsto pesnikov svoje gene- racije. Pozornost vzbuja tudi vidno dozorevajoči lirčni izraz Jožeta Šroita (Zemlja I—VI) Janez Kolenc in Polde Legat potekata iz vrst rodu, ki doTašča v viharju naših din' in vzbujata upanje, da ju bomo še srečevali v na ih pesniških obzomkih. Starejšo generacijo slovenskih lirikov zastopa predvsem Jože Lovrcn-čič z dvenrJ pesm'ma »Ob vrnitvi« (izpoved goriškega rojaka, ki se je po dolgem času vrnil v domač-' kraj) in Vinko Žitnik s pesmijo »Pomlad (I—II). Tem izvirnim liričnim done-kom se prdm-žujeta dve pesmi Jana Kasprovvicza (Moja večerna nesem. Veronkin prt) v prevodu Tineta Debeljaka. Obe sta medtem izšli v b:b'iofil-sko izdanem izboru Kasprovviczeve poezije. Tudi pripovedništvo je zastopano dokaj obilno in uprav-'čuje pozornost bodisi po kvalitetni višini posameznih prispevkov iz peres že priznanih pisateljev bodis; po zanimivi 'n svojstveni snovi, na kateri zaznavamo v Posredni ali neposredn-i ohl ki odsvit dnna^niega velikegi in strahotnega dogaiania. Predvsem opozarjam na prozo Stanka Maiena (Bogar Miha in Marija. Sosedo ■ J-mez), stvaritvi močne pisateljske osebnosti, kakor jo bo najbolj pokazala zbirka njegovih novel ki je t~'k pred izidom. Stanko Kociper se v »Kolinah Rudoka Novaka« vrača v življenjski svet svojega »Go-ričanca«. Janko Golias Niko Jc-ločnik. Janez Novak in Zorko S:mč'č pa se odzivajo času in objavljajo prozo, ki ie delno dokumentarna za življenje v naših dneh in značilna za psiho današnjega našega človeka. Golfes — človek velike življenjske izkušenosti in kulture — je prispeval posebno zanimivo prozo »Zgorelo stanovanje govori«, ostali trije pisatelji pa tudi izražajo z mof vme strani vročo življenjsko napetost našega časa. Tretja slovstvena zvrst — dramatika^ —- je zastopana v tem zvezku s tretjim dejanjem Janeza Jalena nove triglavske drame »Roža mogota«. ki jo bomo — kakor upamo — videli • prihodnjo sezono na deskah naše Drame. Ostajajoč v utesnjenosti prostora zgolj pri vnanji podob notranje tako begate in mikavne vsebine novega »Doma in sveta«, naj omenim šc znanstvene in kritične prispevke. Dr. Tine Debeljak razglablja Balantičev načrt Venca sonetn:h vencev :n tako osvetljuje z nov:mi pogledi značilnost in pomembnost tega meteorja ki je zableščal in naglo ugasnil na nebu slovenske poezije. Krrel Bačer je prispeval novo gradivo k življenjepisu pesnika S'mo-na Gregorčiča (^Gregorčičeva mladost«), dr. Anton Debeljak sc tokrat bavi z antiko in nas v eseju o bojnih vžigankah Tirtaisa seznanja s to malo znano poezijo, ki je našla v njem tud; vestne v slevenitelja. Martin Jevnikar rešuje vprašanje o izvirnosti Slomškovega »B'a-žeta in Ncžice«. dr. Anton Vodn;k na je svojim dosedanjim študiiam c kiparju Robbi pri-dmžil še razpravo »Robbova oltarna arhitektura«. Med ocenanv novih kn jig na i posebej opozorim na Franceta Vodn;ka kritiko Dularjeve-ga romana »Krka umira«, dalje na njegovo occno Kociprovega »Goričanca«. na Zavbiieve kritike Šalijevih »Srečavanj s smrtjo« in Bel;-čičeve »Molitve na gori«, na Modrovo oceno Jalncvih Bobrov na dr. J. Krivca recenzijo Razprav pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti, na J. Gregoriča poročilo o izdaji Galovicevih zbranih spisov itd. — Ilustrativno je dal temu zborniku poglavitno noto Marijan Trsar s serijo svojih ilustracij Balantčevih pesmi, motivov iz Gonarsa i. dr. Tako je Tršar, Balantičev ožji tovariš (njegovi spomini na Balantiča priobčem med zapiski v tem zvezku, so posebno zanimivi), opozoril z markantnimi primeri na sveje zares mnogo obetajoče umetniško prizadevanje. Deset tiskovnih pol obsegajoč: zbornik, ki ga je uredil literarni mentor mlade dominsve-tov ske generacije, kritik in pesnik dr. Tine Debeljak. je torej zopet izpričal, da ostaja velik dei naših pesnikov, pisateljev in sJovstve-nikov v zvesti službi tradicionalnih silnic slovenske kulturnosti. Matičičev »Fant s Kresinja« Problem »šolanega kmeta« je v naši literatur: še malone neobdelan. Eden prvih poskusov je Matičičev »Fant s Kresinja® (Slovenčeva knjižn'ca. št. 86, 218 str.). Šolan kmet je pri nas res še problem in zaenkrat samo še zelja. Matičič zagrabi ta pojav z vseh strani in nam ga predstavlja z vsemi njegovimi težkočami. vendar ga gleda optimistično in barva s svetlimi barvami. Kdor orje Jedrno, ta se bori in boj je tudi uveljavljanje šolanega kmeta; boj, ki se vrši na dveh straneh — nasoTori konservativnosti kmeta navzven in pa nasproti samemu sebi, proti lastnemu jazu. ki hoče neko »višje« in lagodneje življenje. Vsaka izmed obeh možnosti ima svoe mike. Dom in vas ga kl'četa s svojo lepoto zdravjem in zares z domom. Mesto pa mu nudi obilo užitkov in možnosti, kakršnih mu vas ne more dati; po njih pa hrepeni duša onega, k: je okusil šolo 'n duševno delo. Po teh motivih se tudi povest deli v dva zaokrožena dela. Prvi kaže dobrote, ki jih nudi šolanemu kmetu vas. drugi pa mestno življenje. Potrebna sta torej dva motiva od katerih naj vsak vabi junaka na svojo stran. Glavni in edini motiv, ki naj Vida Poljanca pripelje nazaj domov, je lepota, kajti drugi nag:b, namreč neuspeh v .šoli. nkakor ni zadosten za tako važno odločitev, posebno če se mu nudi prilika za nadaljnji študij. Torej lepota in pa ljubezen ki se mu vzbudi ob — lepoti. Tukaj vidim pedagoško tendenco, k: je mogoče zelo primerna in potrebna, ni pa taka utemeljitev realna in zdrava To »o res nagibi za mladeniča 18 let prejšnjih razdobij, danes pa vidi mladma drugo plat življenja, ki je temno pobarvana. Vidi na deželi trd boj za najnujnejše življenjske pogoje, kar ima vse preveč močan izraz da bi ga mogla lepota odtehtati. V povesti so siper taki boji tudi nakazani. toda vse preveč lahkotno vzeti tako da jih idealistične tendence popolnoma zakrijejo. Tako, kakor je dežela svetih je mesto tem- no. Po zopetnem prihodu v mesto dež vi Vid Poljanec v en; noči vso moralno plitkost, brezpomembno besedičenje kavarni.ikih reformatorjev. gnilo hrepenenje, boj za oblast in vsesplošno nezadovoljnost mestnih lažikultivran-cev. Vse to je res. Toda manjka nam druga stran mesta. Nasprotje mesta in vasi nam je po prebrani knjig5 jasno pred očm', in to je gotovo odlika Matičičev ega spisa. Poleg teh dveh vodilnih m:s!i je še nekaj drug h. k! jih moram omeniti: Delo za presvetn-' in gospodarski napredek ljudstva ki ga posebno pospešuje učitelj. Pisatelj nam pokaže vzor učitelja, kakršnega bomo potrebovali pri obnovitvi naših domov. V zvezi s tem je poudarjen voditeljski princip, to namreč, da ustvaria -n vodi vedno posameznik, kar je uveljavljeno pravno in de facto, ali pa samo de facto v vseh družabnih redih in vseh ekonomskih sistemih. Oblikovno ni delo enotno. Prvi del. ki se dogaja na vasi. je na mnogih mesth izredno dober in prepričljiv. Pisatelj prihaja tudi do svojega pripovedniškega izraza, kar nam daje čutit-' njegovo umetniško osebnost. Arhitektonsko manjka delu neki steber. Glavni poudarek bi moral biti na obeh skrajnostih. Namreč na motivu lepote vasi in na nevrednosti mestnega življenja Prvi motiv je izredno močan: opremljen je z vso silo pripovednih sredstev in tudi junak je aktivno s svojo notranjostjo udeležen. Drugi, nasprotni motiv, je tudi obšmo obdelan, manjka pa mu tiste osebne sile. ki jo je dal pisatelj v opise lepote vasi. Popolnoma pa odpade Vidova osebna udeležba in odmev v Vidovi duš:, kar delo nekako ohromi, čeprav bi bil junak sposoben z enako silo zavreči nevrednosti mesta, k?kor je sprejel lepoto doma. Pisatelja odlfcuje sposobnost, da z nekaj stavki karakterzira osebe, zato so pri Mati-č'ču vse osebe živo predstavljene. Problem šolanega kmeta je rešen pozitivna Vendar kakor je zapisal Cankar. »Donw-viaa. ne ljubim te kot cmerav otrok .. ljubim te v spoznanju!« * Bč. ŠPORT Iz sveta boksarjev Kdo bo novi najboljši boksar v Evropi? Prve dn- julija se bosta v Hamburgu spoprijela za naslov evropskega prvaka težke kategorije v boksu mnogo obetajoči nemški boksar Jean K r e i t z iz Aachena in flamski prvak Karel S v s. Po dolgih petih letih bo torej v tem dvoboju prvič spet nastopil v odločilni borbi /a ta prvenstveni naslov predstavnik nemškega boksa saj je znano, da je moral Maks Schmeling, ki se je do te časti povzpel leta 1939. nepCTažen odstopiti in jc od tedaj bilo to mesto nezasedeno. Lani je bilo tekmovanje za naslov evropskih prvakov v boksu vendarle izvedeno in takrat je prestol evropskega mojstra težke kategorije zasedel Šved Olle Tand-berg. ki pa se je veselil tega priznanja prav kratek čas. ker je moral že nekaj mesecev pozneje odciaf naslov Flamcu Karlu Svsu, Ncmšk' kandidat \Yalter Neusel. ki bi bil v onem času lahko še posegel v odločitve za ta naslov, je bil zaradi vojaške službe zadržan, da ni meglo prti do srečanja, v katerem bi bil lahko šesti Nemec boksarski prvak vseh kategorij v Evropi. Pri tej pril ki ni nezanimivo ponat'sniti še enkrat imena vseh boksarjev, ki so od leta 1'X>6. dalje imeli naslove evropskih prvakov, in sicer so bil; od leta: 1O06—1O09; Gunnar Moir fAngliia). 19(>9 do 1911: Iron Hague (Anglija). 1911 — 1913: Welfe (Anglija). 1913—1922: Caroentier (Francija), 1922—1923- Battl:n vodne zaporne naprave. Toda po skušnjah v bombardiranih krajih se je ta predp:s glede zapiranja glavnega vodovodnega zapirača spremenil tako, da ostane voda odprta tudi med alarmom in napadom, ker se bo rabila za gašenje. Nasprotno pa je treba ob znaku za alarm plin takoj zapreti. To mora storiti hišni starešina ali njegov pooblaščenec. Preden jc po končanem alarmu glavni plinski zapirač spet odprt pa mora c tem obvestiti vse stranke, da sc preprečijo nesreče s plinom kakor na primer zastrupljenja. eksplozije, požari. V interesu prebivalstva samega priporočamo, naj se ravna po tem predpsu. ker bi ob letalskem napadu sicer lahko nastale velike nesreče ki bi še povečale katastrofo bombardiranja. Dvojne mezde za 1. maj tudi za poljske delavce Pokrajinska delavska zveza — oddelek poljedelskih delojemalcev sporoča: Od nemškega gospodarskega svetovalca pri Pokrajinski upravi smo prejeli pojasnilo da pripadajo v smislu naredbe Vr hovnega komisarja št. 38 z dne 28. VI. 1944 dvojne mezde za prvi maj tudi delavcem, zaposlenim v poljedelstvu. Mali oglasi Drago Gril, žrtev letalskega napada Ko smo nedavno poročali o žrtvah velikega letalskega napada na Beograd, .je mnoge Ljubljančane in primorske rojake presenetilo, da je med nesrečnimi pokojniki tudi g. Drago Gril bivši poveljnik policijske straže v Ljubljani Pokojnik je bil iz zavedne družine v Gorici, kjer se je rodil leta 1893. Po študijah v domačem mestu je meral v prvi svetovni vojni kmalu k vojakom in se je kot rezervni častnik boril na raznih frontah. Tudi po prevratu se je še beril v Prekmurju. Nato se jc vpisal na ljubljansko univerzo. Zaradi velike potrebe domačih moči je stopil v službo pri policiji in si je kmalu ustvaril družinsko ognjišče. Kot poveljnik varnostno straže je vzdrževal čvrsto disciplino in je bil spoštovan zaradi poštenosti in obzirnosti, kadar kol; je bila ta na mestu. Leta 1936 pa je bil prestavljen v Banja luko. kamor se je preselil s soprogo in sinom Dušanom. Tu ga je zatekla nova svetovna vojna. Ob razsulu se je preselil v Beograd, kjer je stopil v zasebno službo in se dobro uveljavi! s svojimi znanimi sposobnostmi. Stanoval je v Prešernovi ulici 6. Ob terorističnem letalskem napadu dne 18. maja jc pohitel iz pisarne v zaklonišče, kjer je bilo več slovenskih rojakov in rojakinj. Bomba je zadela v polno in je zlasti med ženskami, samimi Slovenkami, bilo mnogo žrtev. Francoska župnija je oskrbela cerkveni pogreb. Kje sta pokojnikova vdova in 231etni sin. še ni znano. V Ljubljani žaluje za pokojnikom sestra gdč. Karla, uradnica \ upravi »Jutra«. Naj bo g. Dragu Grilu ohranjen časten spomin, kakor vsem našim rojakom, katerih življenja neusmiljeno terja letalsko nasalje. S svojci iskreno sočustvujemo! LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Tel. 27-30 Veliko dramatično delo po Ernst Zahnovi noveli »Der Schatten« VIOLANTA Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore Annelies Reihold, Kichard Haussler in Hans Schlenk Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., ob nedeljah in praznikih ob 15., 17. in 19. uri KINO MATICA Telefon 32-41 Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku ,šramel-kvarteta', polna naj-sijajnejših popevk in humorja ŠRAMEL Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Harell, Hans Holt Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 23-21 Zaradi ogromnega zanimanja predvajamo še danes za vse one, ki niso imeli prilike si ogledati monumentalnega filma o strastni ljubezni in njeni nesrečni usodi film MARIA STUART Žarah Leander, YVilly Birgel, Axel v. Ambesser, Lotte Koch, F. Benfer Predstave ob 17. in 19.15. uri GOSP. POMOČNICO veščo kuhe ln drugih gospodinjskih del, sprejme s 1. Julijem boljša mala družini sredi mesta. Naslov V ogl. odd. Jutm. 15446-la l«OSTRE2NICO za dopoldne, event. tudi popoldne, sprejmem v centru me^t«. Naslov v ogl. odd- Jutra. 15444-la PERICO ki l-rpo pere. sprejmem za pranje na domu dva. krat mesečno. 15445-ln KOVINO- STRUGARJA, MEHANIKA i n VAJENCA samo dobre moča — sprejme Strojna mehanika, Rimska cesta št. 19 GOSP. POMOČNICO iščem Za takoj ali 1. julij. Oskrba ln plača do. bra. Vprašati pri Perko Matija, mizarstvo, Celov. ška cesta 97. 15476-la SNAŽILKO pisarne, iščem za 4 ure dnevno, od 7. do pol 9 in od pol 13. do 15. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažilka'. 15487-la TEKAČA za trgovino, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«. 15488-la Barv. POMOČNIKA dobrega delavca, sprejmem v staino' službo. Ignac Gruber, Dunajska 31. 15564-la IZKMHSM FRIZER. VAJENKO sprejmem takoj. Njeguš, Frančiškanska 10. 15398 44 Zaslužek SREČO V ZAKONU prinšajo modni nauki »Zlate knjige mladeniča in ffiflš«!. Nova, moralna. poučna. — Iščemo marljive prodajalce. — Samozaložb«. Rimska 10, levo. 15459-3 VEČ MODELOV ženskih in moških, išče društvo slov. lik. umetnikov za svoje člane. V Jakopičevem paviljonu pri blagajniku dobe interesenti pojasnila. 15515 3 Prodam PRODAM: Dobro ohranjeno žimni-co s pristno žimo in krasni salonski gramofone v stoječi omarici z izvrstnim glasom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15387-6 GLOBOK VOZIČEK dobro ohrnjen, z žimni-co, prodam za 3000 Lir. Iz prijaznosti si ga lahko ogledate. Neslov v ogl. odd. Jutra. 15447-6 MOŠKE ČEVLJE črne, visoke, podložene z usnjem, prodam ali zn menjam. Naslov v ogl odd. Jutra. 15437-6 SPECIJALNO OLJE in kremo »a sončenje dobite v drogeriji Emona Iv. Kane. Ljubljana, Nebotičnik. 13810-6 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, zamenjam za dober radio aparat, čelovič. Celovška 42/1. 15382-6 PIANINO črn. dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15105-6 BLAGO »Indathrm« pralno, ma čno, za ženske obleke, zamenjam za rožasto ne. prozorno blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Več metrov«. 15434-6 POSTELJICO otroško, belo, železno, poceni prodam. Ogled popoldne. Neslov v ogl. odd. Jutra. 15441-6 MELODERM G!ycersn Geiee krem« Vam napravi Vaše od dela, mraza eli športa hrapave ter rdeče roke zopet nežne ln gladke.. Drogerija Emono, —Iv." Kane, Nebotičnik 14071-6 INSERIRAJ V ..JUTRU44! MLADO KRAVO prodan ali omenjam ti konja al" žrebe. Naslov v ogi. odd- Jutra. 15307-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam ali zamenjam za gramofon. Kopuiiška 5. Bitenc. 15442-6 GLOBOK VOZIČEK prodam ali »unenjam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pud »Poceni«. 15432-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, predvojni, prodam za lir 5000 Naslov v ogl. odd. Jutra. 15428-6 LEOPOLDA LAVERJA p-"- nrir•in° »r T-n-lno. sliko sv. Janez Krstnik, p. ^Udlu X».o.uV V I^gi. odd. Jutra. 15403-6 MOŠKO KOLO z novimi gumami, prodam. Ogled od 1. do 2. v soboto in nedeljo. Ivan Kopač. Frankopanski 21. 15460-6 VETERNI JOPIČ letni, moški. športni, predvojno blago, prodam za 750 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15461-6 DAMSKE ČEVLJE št. 34 s plutovino št. 37, rjave, dekliške, športne, črne, nizke ter visoke in št. 33, rjav semiš, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15436-6 NAPRODAJ: Radioaparat. Odličnega glasu, 4 + 1, novejši model z magičnim očesom; Ridioaparat v najbolj, šem stanju 3+1 za Lir 2500; 2 ogledali iz brušenega belgijskega stekli; 2 9r.l0n.ski sliki, ro. čno rezljano umetniško delo; 2 fotelja; 2 stolčka tapecirana; 1 mlzi-0.4; 1 karnisa; kompletna postelja z vzmetnim vložkom (prava žima) in posteljno omarico; kom. pletna špecerijski oprema, več pultov in trgovskih polic; kompl. jedilnica iz trdega lesa v najboljšem stanju; umivalnik z marmorno ploščo in umiv.iino gur. nituro; karnise; radijski zvočnik >Ingelen<; gramofon v kovčku s ploščami; 40 m gumijaste cevi; 4 m dolga močna gumijasti cev z medem. nasto pipo; kompl. umi-valna garnitur«; pisalni stroj »Mignon«; razni električni predmeti in ?ice; rabljene obleke in čevlji; gonilna jermena zu motor; jedilni servis za 12 oseb; kavni servis za 6 oseb; kartoteki za knjigovodstvo: cltre. — Trgovina »USPEH-. Tržaška c. 71. 15438-6 DAMSKE ČEVLJE št. 30. boks. s pol visoko peto. skoraj nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15507-6 MOŠKO KOLO v dobrem stanju, prodam. Bleiw. isova 48, dvorišče, čevljar. 15513-6 18 m BLAGA predvojnega, za žimnfce, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne in v ponedeljek dopoldne. Naslov v ogl. odd Jutra 15456 6 ŠIVALNI STROJ ni-.?-r--7lilv, 7. okroglim čolničkom, šiva naprej 1 m -j 1 * tuas in Krp,., ugodno prodam. Nova trgovina, Dunajska c. 36 (nasproti Gospodarske zveze). 15471-6 ŠPORTNI VOZIČEK zelo dobro ohranjen, malo rabljen. Batjelov, prodam za 1800 lir. Pug. ljeva ul. 12 Kodeljfvo. 15475-6 NOVO PERNICO za 2 postelji iz puha. krasno pregrinjalo, ročno delo za 2 postelji, 8 ra češkega inleta in štedilnik, prodam. Mestni trg 12/11. 15543-6 PRAŠIČA lepega, za rejo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15533-6 KOLESI damsko in moško, še v novem stanju, najfinejše nemške znaiite, zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. 15601 6 KLAV. HARMONIKO odličen instrument, na 80 basov, zelo ugodno prodam. Jesenkova SI. desno. Med 13. in 15. uro. 15611-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerij« Kane, Židovska ulica 1. 15222 6 MRČES IN GOLAZEN: uši. stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strrupom ki g« dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 15221 6 Posest TRAVNIK več hdfctarjev — Vi« — na-ptNJaj najboljšemu ponudniku. Nnelov t ogl. oddelku Jurra. 15035-20 HIŠO skladišča ali parcelo, za sebe. v iznosu do Llf 1.000.000. kupim. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Odločen in diskreten kupec«. 15599-20 V najem TRGOVSKI LOKAL z opremo ali brez, sprejmem v najem. Ponudbe na ogl. Dva-krat pregnani — štirje brezdomci«. 15315-23a OPOZORILO! Da bo oddih na vrtu a! i v naravi še boij prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z -cdernimi šiagerji in gramofoni pa izposoj ?. proti m?li odškodnini tvrdka »Everest* v Prešernovi ul ici 44. J -398 37 IZGUBLJEN PES volčja k, se dob; proti odškodnini v Brankovi Bežigrad. 15620-37 PSIČKA jere.bičarj.t sem našel za Bežigradom. La .tn k naj se zglsi v Herbersteino Vi 21. 15626-37 Naročite se na romane »Dobre knjige" Sedaj priporočamo nabiranje: Borovnioa jagode in liste. I Jagodi liste Lipovo cvetje in liste. I Robidove liste. Kamilica cvetje in rast- j češnje ve peci Je in liste lina. | Krhlikovo lubje. Nabiralci, ki nimajo možnosti sušenja, naj oddajo dnevno sveže nabrana zelišča v Petrarkovi (Komenskega) ulici 28. Organizacija TODT rabi za prevažanje materifala PAR KONJ Z VOZOM Ponudniki naj se javijo pri: OT — OBL XIII - »sMelek Nacfissh ah- Za vedno nas je zapustil ljubljeni mož, oče, brat, tast, fftiic in svak, gospod TraitipiEŠ Rafael POŠTNI INŠPEKTOR Maša zadušnica se bo brala dne 27. junija ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Medvode, Split, Modling b. \Vien, Strassburg, G raz, Marburg Žalujoči: LIA, žena, SONJA, hči; MARIČKA, sestra: AUGUST, brat in ostalo sorodstvo L. Frick: 33 Usoda pri telefonu Roman Zapusti ju, kakor bi pobegnila. V svoji spalnici se vrže na posteljo, zmedenost, tram in obup ji ne dado priti do sape. Zdaj je vse. vse končano. Da ji vsaj ne bi bil nikoli nihče pokazal sreče, nikoli nihče storil, da so v nji vzcveteli upi, ki jih je ta minuta neusmiljeno razdejala! Zdaj je neskončno bolj revna, kakor je bila prej. Takrat, z Lizinim telefonskim klicem o polnoči, se je pričelo. Ona jo je potegnila v življenje, ki ni primemo zanjo; mar ga ne bi bila nikdar spoznala! Zdajci pa Kristina poskoči. Ali naj samo gleda in nič ne stori? Naj se brez volje vda, ta mah, ko se odloča njena usoda? Zakaj se ne bori za svojo srečo, saj ji stoji Gerhard ob strani! Napeto prisluhne KrHina proti sosednji sobi od koder se sfliši burni razgovor zakoncev prav do sem. Glasno in rezko zveni Lizin glas, ki je drugače tako prjeten in ljubezniv, in Gerhard ji, kakor je podoba, razkačeno odgovarja. Zdaj govor.ta zakonca Oba hkrati, zato Kristina presliši odklepanje stanovanjskih vrat in se ustraši, ko stopata Aleks in Dieter k nji v sobo. Kaj si bosta fanta mislila, kako naj jima pojasni, kar se godi? Kakor večina ljudi, ki jih je zadelo veliko razočaranje, je bila Kristina najprej v skušnjavi, da bi samo žalovala za izgubljeno srečo, čutila se je zagrenjeno, zapuščeno, nesrečno, da bi kar umrla. To, kar ji je bilo ostalo: da ima dva zdrava, pametna, nadebudna sinova. dar božje milosti, ki bi jo tisoč in tisoč mater zavidalo zanij, se ji je zdelo nekaj samoumevnega. Zdaj pa, ko stojita Aleks in Dieter pred njo, se tega zave in val »ežnosti jo prešine. Naglo poljubi Dieterja na vrh glave, kra-doma poboža prvorojenca po temenu, kakor da bi hotela popraviti krivico, ki jima jo je delala. »Kaj pa je, mamica? Spodaj stoji voz tete Lize, z vogalom pa avto strica Ger-harda. Sta mar tu? In ti —?« Dieterju zastane beseda. Z bistrim očesom mladih ljudi je opazil na materinem obrazu sledove solz in začutil, da visi v zraku nekaj, česar se ne sme dotikati. Kristina se v tem trenutku ne zateče k izgovorom in praznim pojasnilom. Ali ima koga, ki bi ji biti bližji od rodnih sinov? Saj tudi nista več otroka, posebno Aleks ne, z njima lahko govori odkrito in pametno. Ne da bi skušala očrniti gospo Lizo, opozori Kristina na to, kako razrvan je bil njen zakon. Ko nato omeni sVoj prijateljski odnos do strica Gerharda in s tipajo-čimi besedami prizna vzajemno nagnjenje, ki utegne postati, ker je zdaj govora o ločitvi med Meisingerjem in njegovo ženo, odločilno za prihodnost, se mahoma pokaže, da sta fanta vse to že davno uganila in si ustvarila svoj pogled na vSe. »Ali bi marala strica Gerharda za očeta?« ju vpraša Kristina, ne more si kaii. »Seveda, strašno rada,« je prepričevalni odgovor obeh. Včeraj, še pred eno uro, bi bila vpra-ševalka srečna nad tako besedo, a zdaj... »Na žalost ne more biti nič iz tega, ne gre, teta Liza...« Kristina hoče fantoma razložiti, zakaj ne, a v tem začuje iz sosednje sobe čedalje glasnejši prepir. Stol se premakne. Če bi prišel Gerhard semkaj. aH Liza — — ne, samo proč, ta mah noče videti nobenega izmed njiju, z nobenim ne govoriti, vsa stvar se mora najprej razčistiti, počakati hoče, da bo lahko mirno in pametno razmišljala, šele potem sme izreči sodbo. * Ko Ralf Olten pozno popoldne zapušča hišo, kjer ima zadnji čas opremljeno sobo, mu plane z nasprotne strani ulice kričeče napravljena ženska naproti. Dolgo ga je čakala. »Tina. ti? Kakšno presenečenje!« Olten Fiir das Konsortlum »Jutro« als Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jeran — Far den se posiljeno nasmehne, da bi prikril nejevoljo nad tem srečanjem. »Kako se imaš? Dolgo se nisva videla.« Nji pa nikakor ni do lahkega in praznega pomenka; brez ovinkov se loti tega, kar ji je pri srcu. »Vedeti hočem, Ralf, hočem, da mi vendar že poveš, kaj si dosegel s svojim prizadevanjem in pogajanjem. Kdaj dobim denar, ki si mi ga obljubil? Potrebujem ga, trdno sem se zanesla nanj.« »Potrpi, Tina, mima bodi, v takih sitnih zadevah se človek ne sme prenagliti, če noče, da gre vse po zlu.« »Potrpim naj in naj bom mirna, praviš, kakor da nisem že toliko tednov čakala! Ta se pa med tem zabavaš, da, in se ne meniš ne zame ne za otroka. Vsaj glas bi mi poslal o sebi! Kar sumljivo se mi že zdi. takisto je, kakor da bi se mi hotel izmuzniti.« »Ali, Tina, kako moreš misliti kaj takega! Moja gospodinja je bila postala neznosna.« »Najbrže ji nisi plačal stanarine.« »Oh, to je malenkost Glas bi ti bil seveda poslal, kakor hitro bi dosegel zaželeni uspeh.« »Drugače si vendar tako prevejan, Ralf; zdi se mi, da te vodi ta ženska za nos, ali ne? Kako je bilo s tistim pismom? Ravnala sem se natanko po tvojih navodilih in se potrudila da nikoli tega. Kaj ni bilo nič uspeha?« »Da. da, samo pomiri se.c »Sediva v kako kavarno, pa mi poveš ...« »Ta mah na žalost ni mogoče, imam dogovor z gospo Meisinger j evo. Nemalo truda je bdlo. preden sem jo pregovoril, da pride na snidenje, čakati me nikakor ne sme. Danes se mora vse odločiti, tako ah tako. s. »Da se le ne bi spet ukanil! Ce je torej tako, te nekoliko spremim, pa mi lahko spotoma razpoveš, kako in kaj.« Tej ženski ne uideš! Celo Ralf Olten se mora vdati v neogibnost in ji stoka ie dajati zahtevana pojasnila. Morebiti je kar dobro, da se s Tino ne sporečem, mi*li sam pri sebi. Ce se tista stvar podere, bo ostala Tina kot sozarotniea na moji strani. In tako ji Olten. seveda z vso previdnostjo. pazeč, da ne bi zbudil Tinine ljubosumnosti. opiše, koliko križev je bilo z gospo Meisingerjevo. »Pri tem s