Izbaja trikrat na teden - Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 Dol leta........6 , 60 , . . 3-30 detet leta ..... .-:^>v-40 ¦-•¦-*. . .1*70 ToiHiiiiicne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriški TIskarni» A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine h* ne oziramo. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od cSoce» vsak petek in stane vse leto 3 V' «No! ne moglo bi se ravno reči, da je nisi pogodil! Le to, da stvar neskončno počasi napreduje! Kaj vraga! gotovo preide leto, in ti ne boš še na pol poti. Dragi bratec, čas hiti, in v kakih dveh mescih Marko prav lehko pride;*kdo ve! morebiti col6 prej. — In sedaj, v kakem razmerju si s to sitnieo ?.» «Sedaj me pričakuje v dveh dneh. Moral sem se odloČiti k temu, da bi jo s to nado nekoliko spravil iz strahu in žalosti, ki sta se jo bila polastila pretekle dni, ko je videla, da je ni prišla obiskat njena mati, kakor ji je bila obečala. Ko je tisto zadnje pismo dobila, se mi je zdela vsa oživljena, toda od včeraj,> sam ne vem zakaj, je upadla še bolj nego prej. Nečo govoriti, joče eksportu vzdržati, potreboval bi vsekakor, če že ne v Trstu, pa vsaj v Aleksandriji svojega komisijonarja, ki bi ubogega mi-t4j}:t n; tiesno in na levo lahko molze! in pri vsem tem ostal najperfektnejši pošte-njakovič. Brez zadruge ni izhoda. Le zadruga bi imela toliko sredstev, da se lahko izogne tržaških in aleksandrijskih posredovalcev in prihrani ves ogromi zaslužek prekupcev za se. Jaz si mislim tu posamezne zadruge n. pr. le solkanskih, kanalskih i. t. d. mizarjev, ali zamogla bi se tudi ustanoviti zadruga slovenskih mizarjev na Goriškem ali pa celo za Primorsko in Kranjsko skupaj. Izdelki s Koroškega in Štajerskega bi seveda trpeli na višji prevozni ceni železnice do Trsta in kazali manj dobička. Kako to zadrugo osnovati? Goriški Slovenci, ki imajo može v svoji sredi, kakor dr. Turno*) in druge, može čistega rodoljublja in visokih spo-sobnostij, bodo vedeli, kam se obrniti za dober svet. Najboljše bi seveda bilo, da stopi koj i slovenski omikanec z mizarji v dogovor ter jih skuša po prav prostem načinu zjediniti ter celo stvar vrediti. Prva naloga zadruge bi bila: vrediti si katalog v francoskem jeziku, razne izdelke v sliki in za stalno ceno, za začetek ne višjo kot jo dobivajo od tržaških prekupcev, da p o d e-rejo vsako konkurenco. Te cenike (kataloge) bi bilo poslati vsem kupcevalcem za pohištvo v E-giptu. Cene iz Evrope so vedno Tranko bordo Trst, torej se lahko za 12 forinta zvišajo. Po tem načinu bi se lahko znebili vseh laških prekupcev v Trstu. Zadruga bi seveda morala imeti svojo malo zalogo (magazin) v Trstu ter svojega odpravljalca. Ker so cene za prevoz v Aleksandrijo stalne !„.>„]. *Ti-tf M..jih /.a-i |.ri -tali } Dr. I'i-P ii i k je napisal in priobčil v ..K«)Ci« to ¦ ... koinem I. IS!);. Takrat j.' r t n o /. a <\ v u ;;<>-. ki jo razkrila v pi-Ofiliisili in /niiM)i rj-.tloj ncslišanih načrtov vini in oliitniji. Ni" »tal je tudi že »Mizarsko »i;..- v S.lkai.u. Vi m» iti nuvla »Hvotvoriti, ker inizarj''\ ->e ni unu-Iii velike koikti, ki iti ju Zdaj pa .se ji« tu pusivčilii. Dr. Tuniaji1 združi! ii<,"i -.kmii v-" uii/arji« v Solkanu, katerim so se žili o vspeli vi-Iik. neprenehoma, in se ne dotakne jedi... No vem, koliko časa se jo bo moglo še slepariti, kajti skupaj danes, skupaj jutri, miri jo, zavijaj, popravljaj in obračaj, nazadnje bo morala kaj sumiti. In tedaj jaz ne vem, kaj mi bo početi, da jo vtolažim, da se mi ne onesvesti, popolnoma, in da mi ne ostane kar mrtva v rokah*. »Treba je priti do kakega sklepa*, }& dejal Lodrisio, «ker se je Še nekaj dogodilo, česar ti niti ne veš. Lupo je vbeLal». «Vbežal!» je zaklical Pelagrua prestrašen in odrevenel s široko odprtimi očmi. •-Vbežal, da; videl sem ga sam & lastnimi očmi danes, ko sem se semkaj napravi j al. Toda priporočil sem ga že dobro, in predno sobice zaide..... A pustimo to sedaj; ko končam pisati v Luceo, bova še govorila, in se bo videlo, kaj se ima storiti*. Na to je Lodrisio pisal svoje pismo, in se pogovoril s Pelagruo o vsem, kar je bilo potrebno. Proti večeru ga je oskrbnik peljal skozi neka skrivna hodišča v temno sobo, od koder, gledaje skozi neke skrite razpoke, se je moglo videti po svej dvorani, kamor je Biče zahajala s svojo zvesto služabnico. in dobro tarifovane, bi si zadruga lahko že za vsak komad poprej izračunala »Llovdovo« prevoznino. Odpravljalec bi imel torej le za to skrbeti, da spravi blago z železnice v zalogo in iz zaloge na ladijo in izplača od zadruge določeno »Llovdovo« prevoznino. Se lažja je stvar, kedar postavlja zadruga blago naročevalcu v Egiptu lefranko bordo, to je le na ladijo. Mesto odpravljalca v Trstu je torej tako prlprosto, da bi je zamogel odpravljati vsak zadrugar, ki zna le pisati in brati. S tem bi bilo že nekaj storjeno; zadrugar, ki dobi n. pr. zdaj za mizo 5 goldinarjev, bi lahko prišel na 7 ali 7 V, gld,, vtaknil bi tedaj večino zaslužka tržaškega prekupca sam v žep; torej polovico dobička, stroške zadruge odštete. S cenikom (katalogom) bi spravila zadruga pozornost egiptskih trgovcev pohištva na se, pomnožila torej lahko veliko svoj delokrog po rastočih naro-čevanjih. Naslove dotičnih egiptskih trgovcev, njih poštenost in v koliko jim zaupati, bi poskrbeli za prvi čas zadrugi drage volje eglntski Jugoslovani. S tem bi bila seveda še le polovica dela dovršena. Glavni del dobička bi imel še vedno egiptski kupčevalec pohištva. Za začetek bi morda zaloga v Trstu zadostovala, a bila bi vendar popolnoma odvisna od milosti in nemilosti, od raznih mahinacij egiptskega trgovca pohištva. Treba bi bilo torej priti na mesto, o tvoriti v Aleksandriji prodajalnico z zalogo.Tu bi ne šlo več prositi egiptskega trgovca milosti, bila bi mu trda konkurenca, tem hujša, ker mora egiptski trgovec sam plačevati tržaškemu prekupcu in komisijonarju visoke odstotke, zadruga bi imela tedaj svoje blago 20 do 30% boljši kup v Aleksandrijo postavljeno. Zadruga bi bila v stanu zdaj v Egiptu navadne cene znižati, celo tako znižati, da jej egiptski kupčevalec ne more več slediti. Imela bi prosto roko, svojo trgovino razširiti, kolikor jej drago. Egipet uvaža (importira) vsako leto za več kot 1,500.000 goldinarjev vrednosti raznega pohištva, s Francoskega, iz avstrijskega Primorja in sosedne Italije. Da se ta stvar Sedela je tedaj Ottorinova soproga na dragocenem naslonjaču, zdelana in trudna, podpirajo z belo roko svoj bledi obraz. Tenka, priprosta, snežnobela obleka se je rahlo ovijala okoli njenega života. Izpod njenih prostih gub so se že le malo več poznali lepi udje, ki so jo prej polnili, tak6 so bili bujno zra-ščeni. Dolgi lasj6, razdeljeni na sredi čela, so ji obrobljali obraz; vsled njih zlate boje je bila tem bolj razločna neka mrzla, jednakomerna bledost, razprostrta čez vse obličje, na katerem ni bilo . poznati nikakega sledu rudečice, razun na ustnicah, kateri ste bili tudi le bledo-rožasti. Nekaj živahnosti so še podajale temu obrazu jedino le očf: tiste velike modre oči, iz katerih je sicer, dasi so bile polne miline in angeljske čistosti, včasih odseval blisk goreče ljubezni; tiste oči, katere so imele v sebi zajedno z deviškim ponosom neko mehkobo in prijaznost, ki ste jim bili prirojeni, iii -o katerih se niso zavedale. Toda tiste sicer jasne oči, udane in vendar žive — so bile sedaj zdelane, vglobljene pod čelom, in so kanale neko vtrujenost, bolestnost in prestrašenost. (Dalje pride). prav v roke vzame, dala bi Sahko poštenim slovenskim rokam na tisoče zaslužka. Mizarska obrt bi se lahko razširila v uboge kraje na Goriškem, ki zdaj ne vedo, kje zaslužka iskati. Tu seveda, še nisem prištel onih stotisočakov za pohištvo, ki gre v Sveto deželo, Sirijo, Arabijo in pojde baje že prihodnje leto po dovršeni železnici v Sudan. Prodajalnica in zaloga v Aleksandriji bi se lahko prav na priprost način uredila. Zadruga naj pošlje dva prodajalca, najbolje izmed zadrugarjevi v Aleksandrijo, najme prostore, anonsira po tukajšnjih časopisih, — in reč je v tiru. Da si pridobijo zadru-garji doma popolno sigurnost, naj imenuje . zadruga izmed tukajšnje jugoslovanske gospode nadzorovalni odbor, n. pr. iz dveh oseb. Jaz mislim, da bi vsaki Jugoslovan rad sledil temu klicu, že zaradi tega, da pomaga dobri stvari na noge. Po takem načinu bi se ne oilo bati nobene zgube, tim manj, če zadruga načelno ne daje na upanje odjemalcem, kar je v Egiptu tako že splošna navada. Stvar bi se lahko prav z malim začela. Da se zbere kakih 50 mizarjev začetkoma v zadrugo, ki vplačajo skupno recimo 1500 do 2000 forintov, bi bil majhen in soliden začetek mogoč. Ker bi zadruga sproti prodajala in pokrivala svoje skupne stroške, bi s časom brez posebnih težkoč svoj delokrog razširila, kolikor jej drago. Tu se ne gre za utopijo, cela stvar je lahko izvedljiva, če najde le malo dobre volje. Omenjena trgovina je v cvetju, tu ni govora o novotariji, šlo bi se le, neki del omenjene trgovine na drugi mlin napeljati. Egipet ima reelno potrebo teh izdelkov, in kar vredi največ, je to, da Egipet, ki vsako leto le same drevesne volne (pavole) za 14-0 milijonov goldinarjev eksportira, pri svojem velikem bogastvu vse lahko sproti in sigurno plača. Tu se kupujejo vsi mizarski izdelki, kot mize, pisalne mize, stoli, stenski okraski, okvirji za slike, razne omare, komode i. t. d. v vseh mogočih menjavah izdelovanja. Le posteljnjaki se rabijo jedino železni i. t. d. Da se zadruga osnuje, bi kazalo seveda, da pošlje najprej svojega zastopnika mizarja v Egipet, da se o vseh podrobnostih na mestu poduči in zadrugarjem poroča«; ' Tako lepe nasvete daje dr. Pečnik za kupčijo z Egiptom. Podobne razmere so tudi drugod v Orijentu. Vsekakor pa bi kazalo, napotiti naše mizarske izdelke najpo-prej le v Egipt To bodi naloga mizarske zadruge, ki se ustanavlja. Umeje se samo po sebi,da pojdeta na roko tudi naše društvo in še posebno »Trgovsko-obrtna zadruga« s svojim denarjem. Tako zadrugo bo gotovo podpirala tudi vlada z brezobrestnimi posojili ali stroji, kakor pomaga, v drugih deželah. Kdo ne vidi, kako velikanskega pomena bi postalo mizarstvo v naši deželi, ako tako uredimo trgovino s temi izdelki? Rodoljubi: na delo, dokler je čas in dokler nas ne prehite pridnejše roke po drugih deželah"! (Dalje pride). Dopisi. Iz Brd, 7. marcija (N aši m d e žel n i m poslancem v prevdarek!) — Ako se snide letos deželni zbor in bode zboroval, bi bilo potrebno, da bi naši deželni poslanci spremenili cestno postavo za občinske ceste, po katerej morajo prenašati stroške vse ka-tastralne občine ene in iste župani je za izdelovanje in popravljanje teh skupno, kar je v oviro vzdrževanju teh v dobrem stanu. Vzemimo n, pr. županijo v Kozani (Kojsko), ki je v goriškem glavarstvu največa, obstoječa iz deveterih katastralnih občin. Vse prenašajo skupno potrošek za obč. ceste. Ako je potrebna kaka cesta v južnih Brdih, ji nasprotujejo starašine severnih, ako v severnih, pa južni. Ako je potrebno popraviti kako cesto v južnih ali severnih Brdih, se godi enako. Popravljati te skupno z robo-tami, ni mogoče, ker bi n. pr. robotniki iz Višnjevika, oddelek Slavce, predno bi prišli popravljat cesto v Vipolže, rabili 2 celi uri hoje in narobe. Popravljati se mora le z denarjem, s prevdarjenimi obe. nakladami. Ker so pa te naklade navadno že za droge obe. potrebe visoke, je mogoče določiti le mal znesek za napravo novih cest in vzdrževanje starih. Še te naklade zaveže deželni odbor za. bolnišnične stroške. Ker se ponavadno zraven tega odbije še vsako leto davek zarad poškodovanja pridelkov vslsd raznih nezgod, osobito po toči, ne dobi županstvo od pre-vdarjenih naklad za ceste niti vinarja. S Čim naj se torej popravljajo in napravljajo ceste? Ni čuda potem, da so te v tako slabem stanu, da se slišijo vedno pritožbe o njih! Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi se predrugačil cestni zakon v tem, da bi namesto, kakor dozdaj, «ela županija vzdrževala svoje ceste, vsaka katastralna občina za-se, ki bi si lahko pomagala v zgoraj navedenem slučaji z ro-botami, kar doslej, kakor rečeno, ni bilo mogoče?! Veleposestnik. Ponikve na Tolminskem, 7. marca (Razno). V dopisih s Ponikev v .Soči" in »Primorcu« lanskega leta se je že omenjalo, da se je pričela graditi nova 'cesta s Ponikev po tako zvanih »Jazbeh* in prek Logaršč do vasice Bača pri Idriji. Do sedaj se je te ceste že precej zgradilo, ker se še dokaj naglo gradi, in če bo v tem smeru nadaljevalo gradenje, bo v kakem petletju že nova pripravna cesta na Ponikve, kar bo za občino v vsakem oziru posebnih koristij. Tudi to bo ugodno za našo občino, da se je omočilo graditi novo cesto s Ponikev do vasice Bača pri Idriji, ker bo, če ne v Bači sami, gotovo v njenem obližji železniška postaja, ako ho res drdrala železnica po baški dolini, kakor se čita po časopisih. Skoraj v vseh nam sosednih občinah imajo kako bralno ali pevsko društvo, le pri nas nimamo ničesar, ako ravno bi bilo potrebno braino, osobito pa pevsko društvo, ker še pravega cerkvenega petja nimamo, ukljub temu, da je pri nas dovolj izbornih glasov, osobito moških. Tudi bralno društvo bi bilo pri nas iz več ozirov potrebno, a za to menda ni še ugodnih ta), ker je premalo zanimanja za čitanje. Premalo se pri nas čita, in premalo je občinstvu znana sve' tovna politika. Poznajo pač kolikor toliko domačo, in znano mi je, da simpalizujejo s »SoCino* stranko, kar se je tudi pokazalo sedaj ob volitvi državnega poslanca, ko so zbrali le take volilne može, ki so volili »Sočinega* kandidata. To je znamenje, da hodi ljudstvo po pravi poti; ko bi pa imeli še bralno društvo, bi bilo še mnoge .avednejše. Iz Prage. (»Študentske Smcry* o slovenskem dijaštvu). —V Pragi izhajata dva dijaška časopisa: socijalistični »Študentska Sbornik" in realistični »Študentske Smery". Socijalistični in realistični pravim, ker duševno obzorje je pri obeh socija-listično-realistično, tako sicer, da pri enem prevladuje ta element, pri drugem drugi — toda oba imata namen, vzgajati, zato ne poznata enostranskega dogmatizma, ampak svoja predala odpirata vsakemu v dostojni obliki izraženemu mišljenju. »Študentske Sm6ry* so priobčili v 5. št. t. 1. dopis o slovenskem dijaštvu, ki ga je napisal pravnik Ant. Dermota, V uvodu pravi, da se mu je zaraditega* ker se časih pohvalno izreka o klerikalnem našem dijaštvu, kadar to zasluži, očitalo mnogokrat, da je sam — klerikalec. To očitanje se mu zdi jako značilno za naše razmere: priča o omejenosti duševnega obzorja mlade »inteligence", ki ne pozna in ne vidi drugih nazorov nego one, ki jih imajo privrženci kake mizerne klerikalne ali navidezno liberalne stranke___ Potem pa nadaljuje: »Resnica, pri nas velja sedaj gesio — boj proti klerikalcem. Tega pa ne smemo smatrati preveč tragično, ker smo junaki samo v velikih besedah; časih tudi v malih in malenkostnih.... Priporočala bi se jako resnična organizacija tega boja; toda snov za organizacijo bi ne smeli dajati le a le uvodni članki in škandalne notice našega liberalnega dnevnika, ampak resno učenje in nravno življenje posameznika. Pri tem je splošni pojav ta, da oni dijaki, ki za svojih vseučiliških študij najbolj kriče proti klerikalcem, pozneje v praktičnem življenju najmanj delujejo proti njim. Kakor na vseučilišču, tako se udajajo i v praksi življenju po gostilnah.... Sploh se je čuditi, da nimajo naši klerikalci še večjega vpliva*. Dopisnik omenja II. sestanek »krščansko - demokratične" mladine lanskega leta. Predavanje o alkoholizmu imenuje v istini dobro, ono o ljudskih knjižnicah bi še tudi bilo — le uvod je bil pravzaprav ust ali manj pesniška apoteoza katoliške cerkve. »V zemljepisnem predavanju se je poudarjala važnost Rima — za gospodarski razvoj narodov v prihodnjoati, ker v Rimu stoluje glava vsega sveta J Ta govornik je gotovo iz-pregledal fakt, da sredozemsko morje že davno ni več sredozemsko — da ve,!ja kot sredo- zemsko morje za moderno trgovino in gospodarstvo sploh atlanlični ocean. Rimu ne pomore več noben papež. Ako primerjamo manifestacijski shod dijaštva za slovensko vseučilišče s tem klerikalnim, rekel bi, organizacijskim sestankom — moramo priznati, da navidezni liberalci, dasi jih je veliko več, ne zmorejo takega shoda s predavanji — vsled svoje prevelike komodnosti in desorganizacije; kajti nečem reči, da bi jim nedostajalo vseh zmožnosti. Tretji del slovenskega dijaštva je zbran okrog »Glasa", ki je nadaljevanje »Hrvatske misli* in »Nove dobe*. Ravno začenja ta časopis drugi letnik — ali hočemo H četrti letnik »Hrv. misli*. Na duševno obzorje te skupine imajo veliki vpliv filozofični spisi prof. Masarvka. Žal, da je teh dijakov le neznatna peščfca.Hffrex zvezY™^ Hrvati m Srbi bi ne mogli niti toliko razširjati reforme v mišljenju našega dijaštva. Niti ta struja ni organizovana drugače nego s časopisom »Glas*. Zato morebiti ni videt! zaželenega uspeha*. Dopis konča z besedami: Nekoliko novih izjav bi mogel posneti s t. zv. telegra-fične delavnosti slov, dijaških društev; toda moramo imeti potrpljenje, dokler niso izgo-tovljene — fotografije*.... Namesto dopisnika pa podam jaz eno takih slik, ne sicer o telegrafični delavnosti, ampak o barbarski, vsi civilizaciji v obraz bijoči razvadi, ki se je iz dunajskega in gra-škega dij. društva jela uvajati tudi v Pragi med duševno sorodnimi tovariši v -Akade-mični čitalnici". Cul sem doslej o dveh slučajih dvobojev, in to med Slovenci in Srbo-Hrvati. AH so se vršili ali se je stvar po razsodišču poravnala, tega ne vem in mi je tudi vse eno: zadošča to, da je sploh prišlo na površje to vprašanje. Dotičniki najbrže pobijajo »klerikalnega zmaja*! Morebiti pa hočejo postati slovenski Wolfi in z »bridko sabljo" se boriti za »sveta prava svete domovine", uvidevši, da s sedanjo taktiko slovenski poslanci ničesar ne dosežejo? Ako je temu tako, potem je to druga stvar — vzgoja in naobrazba za prihodnje težavne borbe. V tem slučaju klobuk z glave in čast jim! ________ Domače in razne novice. O shodu zaupnih mož priobčimo'prihodnji teden po tesnopisnem zapisniku obširno poročilo. — Za danes le omenjamo po včerajšnjem »Primorcu", da je došlo 124 udeležn;kov. (Število se je natančno dognalo po vstopnicah, katere so udeležniki oddali). — Predsedoval je deželni poslanec g. Anton Muha. Resolucije so utemeljevali gg. dr. Turna, župan Zega, A. Gabršček in dr. Gruntar. Resolucije so bile sprejete soglasno. — „Gor." je pisala »po svojih informacijah", da udeležba ni bila velika in edinosti da ni bilo. Naj se Je tolažil Da je poleg »Sloge* dovolj prostora za našo stranko, to so dokazale doslej dvojne volitve in shod zaupnih mož. Kdo pa na »Slogo* danes še kaj da? Še odborniki njeni je resno ne štejejo in se je njih število že prostovoljno zmanjšalo; nekaj jih pa miga z rameni in — molči.... Shodu so došle še razne izjave. Učitelji na Krasu so sporočili, da imajo svoje zborovanje na Nabrežini, katerega ne morejo odložiti, a so skoro vsi odločni pristaši naše stranke. Dalje so došle izjave somišljenikov: iz Dornberga« (zopet), h Čepovana, iz Kobarida, iz Bolca, iz Tolmina, s Št. Viške gore, iz Cerkna, z Grahovega, s Ponikev, z Nabrežine. — Iz Kobarida so došle tri ognjene brzojavke od zasebnikov in ena od županstva, ki izreka soglašenje z našim • programom. Iz Bolca so brzojavno pozdravili shod napred-njaki. — Vseh imen nočemo danes objavljali; razlogi so na dlani! Ta shod je vspel nad vsa pričakovanja dobro. Mi smo popolnoma zadovoljni z vspe-hom. Ako je zadovoljna tudi »Gor.*, nimamo mt'. proti temu. Koncert Nadine SInTJanske je vspel v četrtek zvečer nad vsa pričakovanja sijajno, veličastno. Slaba volja lahonskega časopisja je le pospešila sijaj tega večera. Že zjutraj so bili razprodani vsi sedeži prostorne Dreherjeve dvorane. Za silo so jih dostavili še par vrst. Popoldne so bile razprodane sploh vse vstopnice tudi za stanje. Odpreti so morali še postransko dvoranico. Vse do zadnjega prostorčka se je nagnetlo odličnega občinstva. Došlo je tudi mnogo Slovencev iz okolice; celo iz Tolmina, iz Kanala, iz Plavij, iz Ajdovščine so bili navzoči razni rodoljubi. Mnogo jih je ostalo v Gorici od shoda zaupnih mož z Nabrežine, iz Sežane, iz Divače in Lokvi. Skratka: Slovenci smo dvakrat odvagali ostalo občinstvo. Italijani so izostali skoro docela. To sporočimo vsem glavnim ruskim listom, da mogočna »svjataja Rus" tudi . primerno odslovi tiste velike čete laških »la-čenbergerjev", ki se potepajo po njej in dobivajo od dobrega ruskega naroda poleg polente tudi dovolj pečenke, da se je nažrejo in pošljejo domov v deželo pelagre lepe svote tistih strašnih pošastij, ki se sicer zovejo — rublji. Nastop mešanega zbora v krasnih ruskih nošah iz 16. in 17 stoletja je naravnost veličasten. Krasna postava dražestne Nadine Slavjanske (Ha;pHa C.iaBirancKaa) sredi tega zbora kaj čarobno popolnuje celo skupino. Z lehkoto, kakoršno je ves evropski svet občudoval že na njenem očetu, je vodila ves zbor, ki je pel ob prvem nastopu te-le pesmi: 1. Ruska vojna koračnica, 2. Venec starodavnih narodnih pesmij, 3. Kovač, 4. Skrivam svoj prstan. Vsakokrat je sledila viharna pohvala s ploskanjem in slava-kltci. Koncem zadnje pesmi je bil poklonjen gospej Nadini krasen šopek v ruskih ali slovenskih narodnih barvah in z enakimi trakovi, ki so nosili napis: .JupimiKii €:wimmu — Ha,xruw CiausiHCKM" (Goriški Slovenci — Nadini Slav-janski.) Gospa Nadina se je gracijozno zahvalila in oddala šopek slugi, ki ga je držal pri vseh nadaljnih točkah, da se je videl. ~ Nekateri gospodje v znani uniformi so se pri tej priliki nekam sumljivo razburili; kmalu bi bili iznašli kako »izzivanje* ter •ein&raj« tali". Na to je nastopil oznanjeni »Balalajka-orkester". To je skoro docela naš t a m b u r a š k i zbor. Svirali so precizno in Želi splošno pohvalo. Naposled je nastopil zopet pevski zbor m pel: 1. »Legendo" Gajkovskeg«, % »Megla pada" od Wilboa, 3. Pogovor dveh vranov, A. Rdeči Sarafan in 5. Ej uhnem. Po vsakf točki je sledila viharna pohvala. Ruska družba Nadine Slavjanske je žela v Gorici popoln vspeh. Slava! Ruska pesem je donela v naši lepi Gorici, pa se ni podrla, marveč še stoji in bo stala, ko tu živ krst ne bo vee italijanski govoril. Naša slavna policija je najprej prepovedala pod izdatno globo vsak nameček, Pozneje se je dala vendarle omečiti, ko jej je bilo zagotovljeno, da se ni bali za nameček ne »Božes carja hrani* in ne ta strašni »Naprej". Bala se je namreč, da bi take pesmi Slovencem preveč kri razgrele, in ker strašno skrbi za naše zdravje, je odstranila vzroke za nepotrebno razburjanje. Pa poreko, da slavna policija ne skrbi za nas! Tako je končal ta slovesni dan v zgodovini goriških Slovencev, in tako je poročal včerajšnji »Primorec*. »Frinll Orlcntale" hvali petje, ali jezi se radi — šopka v »ruskih" barvah in trakovih, ki niso nič manj ruski. Rad bi, da bi smeli tudi tukajšnji Lahi odlikovali umetnike iz Italije s trakovi »bianco-rosso-verde". Kakor da tega ne delajo l Učiteljske petletnlne. — Doslej se je v naši deželi tolmačil šolski zakon tako, da so se štele učiteljem petletnine od dneva definitivnosti, pokojnina pa od izpita učiteljske sposobnosti. Na vtok g. Ign. Križmana je odredilo ministerstvo, naj se štejejo tudi petletnine od dneva izpita. — V goriškem okraju bi znašal višek v proračunu baje okroglih 4000 gld. Pomnoženi okrajni šolski svet je sklenil, naj se poda proti ministerski odredbi pritožba na upravno sodišče. Učiteljstvo goriškega okraja je sprejelo ta sklep z nejevoljo, in to po pravici, kajti marsikomu bi dobro došla petletnina po novi odredbi, kar znači ob sedanji mizeriji znaten priboljšek. V pravnem oziru je pa v resnici sporno vprašanje: je li ministerstvo prav razsodilo &U ne l To razsodi upravno sodišče, da bodo jedni in drugi na čistem. Žalostne razmere! Gre se za 4000 gld. v celem okraju, in vendar menijo zastopniki davkoplačevalcev, da jih ne morejo dovoliti, ako ne bodo — morali. Tako veliko je že šolsko breme! Zato je bila prav umestna resolucija na shodu narodno-napredne stranke, da je učiteljstvu.... »zagotoviti po državi in deželi stanu primerno gmotno podlago, da more skrbeti za potrebni ugled in vsestransko daljno izobraževanje*. Tudi učiteljstvo samo se je že postavilo na to stališče, ker vidi, da od okrajev ne more doseči ' nikdar zaželjene plače zadnjih treh uradni ških razredov. To bi se zgodilo najprej, y*7 'g^-v.^r-* ^'^Hffir^;^ ako bi plače sploh prevzela država, kakor je rekel dr. Turna v utemeljevanju iste resolucije. Dovolimo si še to opomnjo: Vsi dani okrajnega Šolskega sveta priznavajo učiteljsko mizerijo. Ali bi ne bilo bolje, ako bi bili privolili ta mali priboljšek najpotrebnišim učiteljem ? Vsekakor! Cel okraj bi ta višek gotovo prenesel, —»¦-,.-—._ ,~ , . Še to; »Prim. List" je povedal, da cerkveni zastopnik dekan Hvalica je glasoval za to, naj se učiteljem izplačajo petletnine. Na to pravi: »To omenjamo zato, da ne bo »Učit. Tovariš^, zopetjsaj čenčal o duhovščini, kako je nasprotna učiteljstvu*. Na to modrijanslvo odgovarjamo: Zastopnik cerkve ni zastopnik davkoplačevalcev ; njemu je pač lahko tako govoriti, zlasti ko vidi, da njegov glas itak nič ne odloči, a more iz tega vendar kovati politiški kapital, kakor se je to takoj zgodilo v »Prim. Listu*. Tisto »na-sprotstvo" ima drugačne korenine in vzroke. Zastopniki cerkve bi že »privoščili" učitelj-slvu boljšo plače, ko njih to prav nič ne stane, da bi bilo povsem odvisno od njihove dobre ali zle volje,.. Za to se gre! Gosp. E. KlavŽar je blagovolil naznanili čitateljem »Gor/, da je naprosil, naj se uvede proti njemu disciplinarna preiskava radi dolžitev v .Soči" (da nosi vesti iz dež. urada v uredništvo .Gor.") - - Ghe furbo! .Sam > tega naj ne misli, da smo okrog »Soče* ros ..tp.no •"-, knkor meni pobožni ,.P. L." Kaj pa naj dokaze disciplinarna preiskava? Ali uredništvo .Gor." potrdi »S o č i n e" trditve? Neslanost! — Čemu zbija g. K. po vsem vrhu se take šale! Fabat je fakat, pa naj bo že dokazan ali ne! Še neko vprašanje! Dva dni po imenovanju zastopnikov deželnega odbora v okrajne šolske svete — smo citati vse že v »Gorici*, in sicer s pogreskom »Franc Jere-tič*, mesto Anton Juretič, kakor je prvotno pogreieno v zapisniku. Kdo je nesel to §e sveže v uredništvo »Gor,*? Sicer pa atori g. K. najbolje, ako stisne lopo rep med noge in lepo molči, zadovoljen, da molče drugi, ne radi njega, marveč radi imena in prihodnosti drugih, za katere mu je skrbeti. Zadnji čas, odkar je bil malce zadet v »Soči*, nam je došla lepa kopica pisem, ki nas kar silijo, naj povemo to in ono! — Ker ima g. K, spomin dober, kakor se hvali, bo že vedel, o čem lahko govorč taka pisma. Imamo v rokah cel6 pisma, katera je g. K. pisal o danih prilikah! „PrIin. List" psuje. — Dobro znamenje 1 Začel je prav po rokovnjaški pso-vati!„Sočo* imenuje — »glasilo goriških tepcev", v zadnji številki kar na več krajih. Ali ste slišali, somišljeniki?, Vi vsi ste — tepci, ker »Soča' je vaše glasilo. Zares, lepa cvetka s semeniškega vrta. Zdi se nam, da kaj takega je v semenišču v izobilju t — Torej »tepe i* smo! Vso modrost sta pa požrla z veliko žlico dr. Gregorčič in dr. Pavlica! Da si le želodca ne pokvarita! Trgovel, obrtniki, gospodarji — pozor!! — »Prim. List* Vas hoče osrečiti s služabniki in delavci, ki so že naprej nahuj-skani proti Vam. V Vašo službo hoče spraviti take ljudi, ki bodo slepo orodje semeniških hujskače v ter na vseh shodih ropotali proti — delodajalcem, izse-savalcem ubogega delavca, trpina itd.! V svojem listu je odprl ,Ma1o posredovalnico", v kateri bo priporočal ude Pavličevega »delavskega društva", ki grdo zlorabi naslov »katoliško". Takih pripo-ročencev ne sprejemajte v službe! Vsi trgovci, obrtniki, gospodarji se zje-dinimo za solidno postopanje l Potem oni »priporočenci" že pridejo do spoznanja, da hujskači v semenišču niso družba za nje J Hujskači Iz semenišča. — Goriško semenišče je ob enem središče vseh možnih hujskarij. Proti naši stranki imamo dve mali strančici, ki pa hočeta postati veliki; ali obe imata svoja voditelja v — semenišču. Koliko obrekovanja, natolcevanja, koliko lažij, koliko greha — prihaja iz semenišča! Ne, ljubci, tako ne pojdel ali so semeniški profesorji samo za škandale tukaj ? Ne, za tako službo jih davkoplačevalci ne bomo redili! Dva semeniška profesorja imata vsak svoj list I Dva italijanska profesača imata tu Ji vsak svoj! Torej štirje profesorji •— štirje listi! Sam Bog večni nas čuvaj, da bi se to semenišče še povečalo ¦, potem bi dobili še več profesorjev in zopet novih strank in novih listov! Ubogo ljudstvo bi farbali vsak po svoje, kako skrbč zanj in bi mu vlekli iz žepa krone za časopise, ki služijo le razporu, le škandalom v deželi! Vsi š t i r j e so solidarni v boju proti vsemu, kar se ne klanja terorizmu iz semenišča ! Proti »Soči" so vsi kakor stekji psi! To nasprotstvo pa je še edina vez, ki jih druži: sicer bi se med seboj prav po katoliški poklali. Da niso prišli do iaRega^naivečjega.^kandala v zgodovini goriške hierarhije, se imajo zahvaliti le »Soči", ki jih še malce skupaj drži. V ostalem pa se od časa do Časa vendarle malce opikajo med seboj. Osebno občevanje med njimi je v dijametralnem. nasprotju z nauki, katere uče: Nič čuda, ako dobivamo iz takega semenišča naraščaj, ki seje potem le razpor in sovraštvo po deželi. Take škandalozne razmere morajo.prenehati -- Ertiin-inca, ako hočete, da se ne uresniči v naši deželi že stara znana prislo-vica: Vera po f. gor po f. dol! — Naj torej semeniški profesorji izvršujejo svoje dolžnosti — ne pa, da so čisto navadni hujskači, ki vzbujajo nezadovoljnostv ljudstvu, huj-skajo delavce proti gospodarju, učitelja proti posestniku in narobe itd.! Proti takim huj-skarijam iz semenišča se bomo bojevali kar najodločneje! Hudič za misijonarja v Šunipasu. — V ,P. L." čitamo, da je bil misijon odložen, ker je o. Doljak zbolel. Potem pa stoji dalje črno na belem: »Ker jo pa letos sv. leto in je bilo potrebno, da bi se vendar kaj pomisijonariio, so dovolili one javne plese, pri (?) katerih je misijonaril hudič s svojimi po m a g ač i. Uboga občina šempaska!" Nam se zdi, dani moglo bili tako hudo, ako je hudič misijonaril le ondi poleg pri plesih, samo da ga na plese ni bilo. »Pri* plesih ga je »panal* pa župan Grča s »'Kalomonom* iz »Goriške tiskarne", da hudič nikogar ni požrl. — Dovolj za post! ZaknJ so duhovščina vtika v volitve. — Tak članek prinaša »Pr. I." v odlomkih! Kdor ima oči še v glavi, je čital dosledno ta-le refrain: Ako bi vsa občinska starašinslva, cestni odbori, kraj ni in okrajni šolski sveti, deželni in državni poslanci vedno in povsod lepo v soglasju delali z duhovniki, bi se ti v volitve prav nič ne vtikali. Ali ti »hudiči* nočejo plesati tako, kakor po fa-rovžih godejo 1 Zato se duhovniki morajo vtikati v volitve, da se izvolijo možje, ki bodo po njih Želji plesali I Dalje pravi, da so komisije odmerile duhovnikom preveč osebnega davka; zato se morajo brigati tudi za te volitve! — Čudno! Doslej so vse fasije tako nizke in neresnične, da je osebni davek tako neznaten, da bolj biti ne more l — Ubogi o b-Činski tajnik v Tolminu je moral plačati večji osebni davek nego neki bogat župnik v okolici, ki je poln kapitalov! — Čemu sle-parite svet? Ali res hočete, da se bodo ta vprašanja javno razpravljala? »Pr. i." jih je sprožil. Nič čuda, ako bo »Soča" — popravljala njegova zavijanja! Prizadeti gospodje naj se zahvalijo »Pr. 1." za posledice! Deželni zbori. — Tirolski deželni zbor bo sklican dne 26. t, m. Glede na goriški dež. zbor se čujejo vesti, da bo sklican 22. ali že 20. t. m. Ali nam prinese vspehov aH nevspehov, o tem danes ne sodimo. Če pogledamo dež. zbor, vidimo, da bo v istem vladalo še vedno staro razmerje, po katerem imajo Italijani večino in Slovenci manjšino vsled krivičnega volilnega reda. Med obema strankama pa tiči kardinal s svojim virilnim glasom! Torej vse pri starem. — Abstinenca ni imela pričakovanega vspeha, zat6 bo treba ubrati drugo pot z drugimi sredstvi! »Volkovi v ovčji koši" je naslov abotni prismodariji v zadnjem »Prim. Listu*. Vse z 1 o, resnično in umišljeno, ki tare danes Človeštvo, zvračana rovaš — liberalizma in prostosti..... Želel bi seveda ljudstvo ukovano v verige, potem bi se niti pritoževati ne smelo, njegove tožbe bi ostale skrite, in vse bi bilo v najlepšem redul — In ko je liberalizem naslikan v najgrši luči, pravi naposled, da tako liberalno stranko snuje »liberalni T uma -Ga b rš čekov s h o d". — Na take neumnosti iz semenišča ne bomo dalje odgovarjali l Naglasa mo le, da naša stranka se imenuje „n a r o d n o - n a -p r e d n a" - in je svoj program javno proglasila v obliki, ki izključuje vsako falsifika-cijo semeniške samovoljnosti! T Bolcu so ustanovili »rokodelsko bralno društvo8, ki bo imelo baie tudi tamburaški zbori Lepo! Svetujemo le Bol-čanom, naj narede vse to sami brez Abrama, ki hoče delavce le slepiti, da bodo gledali in ne,videli, kam jih hoče zapeljati! Najbolje stori, ako svojo službo pošteno opravlja! »Solkanski Sokol" bo imel jutri ustanovni zbor ob 3. uri pop. v prostorih g. M. Lovrencutija. Novemu »Sokolu" želimo, da bi v nekdanjem zavednem Solkanu spet zbiral pod svoje peruti zavedno a doslej zaspano mladež. ; Zahvala ;Sokolova".— Odbor »Goriškega Sokola" nam je poslal to-le zahvalo: V današnji seji je odbor »Goriškega Sokola* rešil račune zadnje maskerade, ki so prav izdatni. Iz sklenjenega računa je razvidno, da so jako pripomogli h gmotnemu vspehu gg. Ivan D e ki e v a, Anton Pečenko in Andrej Kocjančič iz Podgore s tremi sodčki vina, Joško Rovan in Fran Kavčič s sodčkom oziroma 25 steklenicami piva, fotograf Anton J e r k i č pa z več sto najrazličnejših razglednic, ki so se prodajale za šaljivo pošto. Vsem rodoljubnim prijateljem našega društva prav iskrena zphvala. Jednako hvala vsem, ki so kakorkoli primogli, da je maskerada tako sjajno vspela. Ob enem zahvaljuje g. Mart. Pove-raja za dar.5 kron, špediterja g. G. Hvalica za dar 10kron, g. Ivanu Reja, gostilničarja v Gorici, ki je daroval za »Glasbeno Šolo*1 8 kron. • V Gorici, 9. marca 1900. Odbor. Požar v Skrlljah. ¦— Včeraj ob 7. uri v jutro je zgorela v Skriljah hiša št. 93. Gospodar je,šel delat k bratu, gospodinja pa po mleko za-se in otroke. Med tem časom se je unel požar. Sosed je zagledal dim nad streho, na kar je skočil naglo v hišo, ali ni dobil nobenega človeka. Ko pride gospodinja, zakriči, da otroci so gori v sobi. Po stopnicah ni bilo mogoče do njih, ampak skozi okno, katero so razbili, so jih potegnili ven. Otroci so stari 6, 4 in 1V8 leta. Trije zidarji so zmetali iz sobe, kar se je dalo rešiti, drugo je pogorelo. Nabralo se je bilo hitro ljudij na pomoč, in žene so prav pridno prinašale vodo, da so gasili ogenj. Razgled po svetu. Državni zbor. — V včerajšnji seji so razdelili poročilo vojnega odseka o kontingentu novincev. Predložena sta 2 predloga: posl. Doležal in drugovi predlagajo, da naj zakon postane veljaven z dnevom predloga novega vojnega zakona v zbornici; posl, Lang in dr. pa zahtevajo, da naj stopi zakon o kontingentu v veljavo šele takrat, ko predloži vlada drž. zboru novi vojni kazenski zakon. Na dnevnem redu je bila volitev 11. podpredsednika. Oddanih je bilo 2^4 glasov, in izvoljen je Čeh Začek s 168 glasovi. —• Dalje je zbornica začela razpravljati o nujnem predlogu posl. Dvofaka glede" odprave cesarske naredbe od 20. aprila 1854. Predlog Dworžakov je bil odstopljen justični komisiji. Odobren je bil nujnostni predlog Pražakov, da treba predložiti načrt za nov vojni zakon. Poslanec Pfeifer je predložil predlog, odpraviti vinsko klavzulo z Italijo ter povišati uvozninske pristojbine za laška vina. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Češka obstrukclja. — Čehi so sklenili, da opuste obstrukcijo glede na rekrutni zakon, da pa hočejo isto nadaljevali ob predlogih za investicijsko posojilo in za tržaški pristan. Da ne dalajo obstrukcije glede na rekrutni zakon, do tega jih je pripravil grof Dzieduszvcki po naročilu parlamentarne komisije poljskega kluba. Zatrjeval je, da se namerava uvesti vojaški absolutizem v ta namen, da "še zatro slovanski narodi; potrebno je torej, da se ohrani desnica vsaj formalno, realna vsebina te zveze se potem že dobi. Tako brzojavljajo z Dunaja „Stov, Nar.\ Prade, prvi podpredsednik državne zbornice. — S pomočjo nemških klerikalcev na levici je bil izvoljen v sredo prvim podpredsednikom drž. zbornice. Poljaki so oddali prazne listke. To je uplivalo, da so cehi razsrjeni nad Nemci na desnici. Razni češki, listi jih prijemajo prav trdo, očitaje jim ne-značajnost. čujejo se celo glasovi, da za ta način hi se odgovorilo najlepše tako, da se spravi njihovega zaupnika dr. Fuchsa z mesta zborničnega predsednika. Afera Banffj - »Vaterland". — Dunajski »Vaterland* je bil priobčil pred kratkim članek,,v katerem se je očitalo Banffvju, da je nabiral v inozemstvu denar za volilno agitacijo, to je za volilni fond liberalne stranke, da pa denarja ni iaročil nasledniku Szello. »Vaterland" je na to prijavil popravek, ali svojega zaupnika ni hotel imenovati. — O tem je bil razgovor v četrtek v ogerski zbornici. Ministru Szellu niso znane podrobnosti, od Banffvja ni prevzel ničesar. Minister Fejervarv je rekel, da je izjavil njemu Banffv, da nikdar ni dobil niti novčiča iz inozemstva. Končno je povedal posl. Ugron, da članek v »Vaterlandu« je izšel na podlagi njegovega pisma ter rekel, da umakne svoje trditve le proti častni besedi Szella* da ni res, kar je trdil on, to je Ugron. Med Banffvjem in Ugronom pride do dvoboja. Volitve v mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški bodo za četrti razred 27. in 28. t. m., za tretji dne 30. in 31., za drugi 2. aprila in za prvi dne 4. aprila. Okolica bo volila 8. aprila. Slovenske reklamacije je magistrat odbil z utemeljenjem, da so pisane, v jeziku, ki ni jezik občine tržaške! Vojna v Južni Afriki. — Angleško ministerstvo je sklenilo, da ne bo predlagalo drž. zbornici zamenjanja ujetnikov, — Pri Ostfonteinu je bila bitka. Lord Roberts poroča, da so odbili Angleži barsko vojsko, ki je štela kakih 10.000 mož! — Dalje poročajo, da so zasedli Angleži mesto Bourghersdorp brez odpora. — O bitki pri Dordrechtu poročajo, da so! bili odbiti Angleži po hudem' boju. Buri sd jim vzeli 3 topove,— Čuje se, da pri Mafekingu se je unela bitka! — Francozi ne simpati-zujejo z Angleži; zato so na Francoskem dan na dan demonstracije proti njim. Tako je bilo tudi v Bordeauxu dne" 8. t. m., kjer so demonstrovali pred angleškim konsulatom. Buri utrjujejo vse svoje pozicije, okoli 5000 ljudij je na dela pri utrjevanju glavnega mesta Pretorije. — Buri so odločeni bojevati se do zadnjega moža, ker povoljnega miru ž njimi Angleži nočejo skleniti. — Prav bi bilo, da bi velevlasti posegle vmes ter storile konec tej sramotni vojni. Raznotero. — V nemškem državnem zboru so razpravljali o tem, ali sedopuSčajo ženske k imatrikulaciji na vseučiliščih in k državnim skušnjam. Predlog, da se dopuste, ni bil sprejet. — Luchenl je vsled napada na ravnatelja Perina obsojen na novo v podzemsko celico, od tam pride v drugo posebno celico ter na prisilno delo. — Gledališče Francaise v Parizu je pogorelo. Skoda neznanska, V Parizu podlegajo zopet petarde, Pri neki hiši je pobila k sreči le nekaj oken. Pred hišo Picquarda, generalnega komisurja pariške razstave, so našli te dni Skatljico s izstrelivno vsebino. — Poroka nadvojvndinje Štefanijo je določena končno na 19. t. m. v Miramaru. Nadvojvodinja se je že odpovedala pismeno vsem svojim pravicam. Del svojih dvornikov obdrži tudi kot grofica Lonvajeva, — Iz Amerike v Evropo nameravalo napraviti telefon skozi morje. Telefon bo ceneje od telegrafovanja v Ameriko in obratno. — Prof. dr. Gregor Krek, znan slavist po vsem učenem svetu, je obhajal v četrtek svojo 60-letnico. Grafiko diiaštvo in rodoljubi se pripravljajo, da proslave moža, kakor mu tiče. — V Petrogradu je uničil 8, t. m, velikanski požar državno poslopje z biblijotoko, v kateri so bile knjige velikansko vrednosti. Skoda je neznanska. — Na mesto pokojnega Smolke je bil izvoljen za Lvov za deZ. Soslanca sedanji poljski minister Pientak. iobil je 2953 glasov, protikandidat socialist Daszvnski pa je ostal v manjšimi s 1928 glasovi. — V Mostaru je umrl Ivan Zovko, odličen hrvatski pisatelj. Narodne gospodarstvo. Trgovako-obrtita zbornica. — Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev gg. Evg. bar. Rilter-Zahonv-a predsednikom in Lud. Mighettija podpresednikom trgovsko-obrtne zbornice za Goriško za I. 1900. — To je tista imenitna korporacija, v kateri mi po »milosti od zgoraj" za vsestransko razširjenje trg. in obrti nimamo nikakega zastopnika, prav kakor da bi se ne smela širiti obrt in trgovina v naši pretežno slovenski deželi med Slovenci navadnim potom trgovsko - obrtnih zbornic, kakor drugje, marveč kakor da bi bilo to polje prihranjeno edino le — Lahom! O ljubljanski gospodarski organizaciji. —• »Slov. Zadruga* piše v 3. št. mej drobtinami sledeče: »Smo že večkrat govorili. Ker moramo kot vestni publicisti o vsem poročati, ne samo prikrivati našim čitateljem, kako se razvija ljubljanska zadružna gospodarska organizacija. Lani je prišla ljubljanska »Gospodarska zveza" (društvo) na dan z »Letopisom*. V njem je veliko poučnega, veliko hvalevrednega, s čemur se bode zeld koristilo raznovrstnim zadrugam, osobito posojilnicam; toda. novega nismo v njem nič našli. Le preveč se vidi iz sicer lepe knjige, da je konkurent »Letopisu", ki ga je izdala »zveza slov. posojilnic" v Celju. Ne bi o njem take sodbe izrekli, ako bi bili v tem »Letopisu* našli to, kar smo pričakovali, namreč statistiko, razprave, pouk o nedenarnih gospodarskih zadrugah, t. j. o kmetijskih produktivnih in konsumnih zadrugah. Toda o teh »Letopis* skoro popolnoma molči in se peča le s posojilnicami. — Druga zanimivost iz ljubljanskega zadružnega življenja je to, da se je tudi pod imenom »Gospodarska zveza* osnovala zadruga« omejeno zavezo. Ta zadruga, ki hoče menda v prvi vrsti tekmovati s kranjsko kmetijsko družbo, izdala je list »Narodni gospodar", ki hoče konkurenco delati »Kmetovalcu* in našemu listu. S tem je šlo in bode še prišlo med svet gotovo veliko poučljivega, pa tudi veliko zmešnjave se je med svet spravilo; kajti iz vseh naglih podjetij ljubljanske' zadružne organizacije smo ponesli, osobitfc iz omenjenega lista in njegove priloge, da hočejo v Ljubljani zopet sami podirati to, kar so ustvarili v naglici ali v svoji nepremišljenosti ali v svoji politični strasti. (Dalje na 4. strani.) Tistih nepotrebniii posojilnic, katere so se osnovale v II: Bistrici, Cerknici, Starem trga in drugod zoper i;e obstoječe narodne posojilnice* ne podira še* ker jih podreti ne more, pac pa že smrt prorokuje svojima lastnima društvoma: .Kranjska zveza« in »Gpspodarska zveza". — Čemu to? Ali ne bi boljše bilo, da bi se društvo ,Kranjska zveza" proglasila kot podružnica »Zveze slovenskih posojilnic* y Celju, kar smo že večkrat, nasvetovali?« Ali ne bi bilo boljše, da bi društvo »Gospodarska zveza" nadzorovalo samo gospodarske zadruge po vsem Slovenskem, vse slovenske posojilnice pa prepustila »Celjski zvezi"? Zadruga »Gospodarska zveza* pa naj bi ne tekmovala s kranjsko kr.elijsko družbo. Za tekmovanje je n i potreba. Ako pa hoče živeti, zbere naj ves drug delokrog, namreč združevanje kmetijskih zadrug, ako svojo nalogo razume. Sicer so pa postali ti ljubljanski zadružni organizatorji silno nedosledni. K svoji novi „ Gospodarski zvezi" vabijo nekako v prvi vrsti trgovce in obrtnike. Smešno! »Gospodarska zveza, je menda ustanovljena za gospodarske zadruge ? te zadruge so pa zopet le bolj za gospodarje in kmetovalce. Za trgovce je v Ljubljani drugo društvo, ki je pa zoper zadruge, osobilo zoper konsumne zadruge. Sicer čujte in strmite: »Gospodarska zveza" se je po svojem organu izrekla zoper konsumne zadruge, toda ne iz prepričanja, ampak samo zato, da bi trgovci k njej pristopili! To je utopija l Menda se vendar ni ljublj. gospodarska organizacija svojega lastnega dela ustrašila? Mogoče; kajti kar se v ..strasti dela in iz političnega sovraštva, ni dobro. Mirni l Slovenci moramo pa vse prej prevdariti. In zdaj svetujemo ljubljanski gospodi pri o,ne- I njeni organizaciji: Kar ste*društev (»kranjska* in »gospodarska zveza") osnovali, to naj res zaspi; nič škode ne bo. Za vašo zadrugo »Gospodarska zveza* se pa tudi ne bomo ogrevali, tudi ne za prej navedene posojilnice. Veliko posojilnic in drugih zadrug pa, katere ste vi osnovali, bilo bi pa škoda podirati, ako dobro gospodarijo. Da bodo pa dobro gospodarili, za to skrbeti je tudi vaša dolžnost. Ako bode pa kje polom, tega boste vi sokrivi, ker preveč snujete in —podirate", K naši kulturi. (Beležke.) - »Ljubljanski Zvon" je svoji tretji številki dobil novo rubriko, katera je prav pomembna. Naslov ji je: Socijalni. pregled. Urednik A. Aškerc, pravi v uvodu: »Vabimo vse misleče pisatelje, da obračajo svojo pozornost tudi tej važni rubriki. Kajti, kakršno je socijalno in gospodarsko stanje kakega naroda, takšna je tudi njegova književnost, poezija, znanost, njegova filozofija in umetnost. Vse lo cvetje človeškega duha raste iz realnih, globokih socijalnih tai določene dobe". Za to številko je zabeležil urednik dva ploda socijalnega dela na Slovenskem. V Ljubljani, v središču našem, sta se nedavno ustanovila dva zavoda: prvi je »posredovalni urad za delo in službe", katerega smo mi že zabeležili v našem narodnem gospodarskem delu, drugi pa: »rešilna postaja". Aškerc pravi: Socijologi so prišli že zdavnaj do prepričanja, da ni dovolj, ako ubogemu človeku damo miloščino. Takšna miloščina, katere posameznik niti ni dolžan podeliti, je slabo paliativno sredstvo za odpravo socijalne bede. Največ ljudi je ubogih zato, ker nimajo zaslužka, dela. Ljudem dati priliko, da si kaj zaslužijo, da morejo živeti ob svojem — telesnem ali duševnem — delu, to pa je po modernih nazorih naravnost dolžnost človeške družbe itd. Navel bi še mnogo, ali najbolje je, da se čila vse ter zraven malo misli. »Za-nimljivo je dejstvo, piše Aškerc, da se je bila v Avstriji prva ideja, ustanoviti posredovalnico za delo, sprožila že leta 1897. v Ljubljani". Sproži! jo je policijski svetnik gosp. Podgoršek. Brez dvombe bode »Socijalni pregled" zanimal vse čuteče in misleče »Zvonove" eita-telje. Upam, da bode od sedaj za naprej ta rubrika v vsaki številki. Snovi je dovolj. Hvaležno gradivo bi n. pr. bilo, razpravljati o ljudskem kopališču, o javni ljudski čitalnici, u potujočih knjižnicah itd., itd. Mi bomo dosledno spremljali »Socijalni pregled" ter naše čitatelje opozarjali nanj. Zatorej: le naprej! Mnogo sreče, pa četudi »nočemo »veljati" (ampak biti) kulturen narod!" Dalje sta v »Zvonu" še' zanimljiva članka: »Slovenski slikarji v Monakovem" in „Giordano Bruno". Izmej pesmi je vsekakor najlepša Zupančičeva na čelu lista: ,Dan", ¦Prejeli smo v oceno malo knjižico: »Focijev Raskol ili Kamen Smutnje", za prosti puk skitio Gavril Svetogorac. Cena 40 v., po pošti 50 v. Za Slovenca male koristi. Ce kdo hoče citati, naj si zraven še omisli knjigo »Cesarizam i Bizantinstvo" od dr. I. Marko viča. jienneberpva svila — le piistna, ako se vdobi direltno od mene — črna, bela in barvana od 45 kr. do It gld 65 kr. meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. G. Henneberg, tovarnar svile (1) (c. in kr. dvorni zalagalelj) * Gurthu. rFran WJlhelmov odvajajoči čaj od Frana Wilhelma lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj sb.ne j 2 kroni av. volj. Sviloprejsko seme pšenične barve prodaja se po 10 kron unča, ali tudi po pogodbi, za Šestino pridelka. NaroČila jo pošiljati na naslov: Humar Androj — Dolenja Vrtojba h. št. 23. TrgovsE počnit jestvm 1W* išče službo. "-1MB Opravljal je to službo 15 let v mestu, je popolnoma izvež-ban v tej stroki ter vešč treb deželnih jezikov. Naslov pove naše upravništvo. Razglas. Na slov. odd. deželno kmetijske šole v Gorici bo dne 17. marca t I. ob 9. uri predpoludne poučno predavanje o cepljenju trt na drveno. K temu predavanju vabijo so vsi ukaželjni trtorejci. Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole V GOBICI, dne 8. marca 11)00. Vodja: V. Dominko. .Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjigi za. vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in drtipe blažiti in prav oli-kali), ter se dobi 2a predplačilo 1 gld. f>0 kr,, po pošti 10 kr. več, a-i proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčifn na. Dunaju, III. Bcz., Hauptstrassc N.o 84. 3. Sige., II. Stk., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti} denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v'treh'dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; kiijig je malo vež. Razglas, živinskih semnjev v Cerknem za tekoče leto: 1. bode radi praznika sv. Jožefa v torek dne 20. marca; 2. dne 23. aprila; 3. dne 14. septembra; 4. radi nedelje, dne 5. novembra. Županstvo v Cerknem na Goriškem A. Kosmač, G. kr. priviligirani kroji, vsaktereimi koj razumljivi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. v Gorici, civilni in vojaški krojač, 2 zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje. Ima stojo izborno zalogo vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plašče v za vsako sezono. Velika izber: za vratni c in ovratnikov, gotovega perila in srajce Jiiger ter vseh dragih k oblekam xpadajotih priprav zn vsaki stan po najnižji ceni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plašeev, tudi za dame po najnovejši V Žagi pri Bovcu je na prodaj, ali v najem velika hiša m* L-< z dvemi nadstropji in pritličjem, primernim za prodajal-nico jestvin in krčmo, s kletjo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun tega še gozd in mnogo travnikov. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na nastov : 'Kupnina* na upravništvo «Soee». Prave in edine želodčne kapljice, Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavtienje, če se jih dvakrat na dan po jed no žlicico ___ popije. Okrepi po- sv. .inton 1'adov. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in životca lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji ji. —9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristololetti v Gorici. Objava. Veliko prostorno kovučnieo (fužina], kojo goni vodna tnoc ležeča na deželni Roški cesti, na kateri je živahen promet, urejena za dva kovača, odda takoj pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred v najem Loop. Dekleva, mlin, in posestnik v Ko sani pri Št. Petru (Kranjsko). Zeta 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka L1 3, Zajčitita znamka: SIDRO. LINIMENT. GAPSICICORIPOS. \t Bichterjove lekarno v Pragi pripozimno kol. izvrstno bol tihhižujočc mazilo; za cf.nn tO kr., 70 kr. in 1 nld. se le v »ris. stekla n i culi z nnSo zasilno znamk > s „SI-1IK09I" n« mr«i\ iz 111C H T B H J E V K lekarne in vzame kol originulni izdelek le tako steklenico, ki jo prevideua s to zaSeitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" w{ v PKACI. I" —--------(nasproti nunski uerkvi) priporoča prež. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd, vse po'zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P. cl 100 do 300 gld. mesečna B**irSSS? K sen krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev m srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost Ponudbe pod ludwlo flater-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapesv. I« l Špeclicijska poslovnim Gašpar Hvalic v Gorici ~TyHcfitarilil it. IZ. hiporoča se topio Slovencem v mestu iti rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga iti pohištva v vse kraje. Ker ima nov, zaprt voz za prevažanje zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja ˇWrffYftTtWfffttVf^t^ttyttYv »Krojaška zadruga" vpisana zadruga se omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7.- Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo svežo blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden. Kamram, Cheviot i. dr. Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Votle de Laine , Zophir i. dr. za žensko obleke." Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih složkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnasto, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratniki?, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. w Odlikovani fotografski ateiSor A. Jerkič, Gorica, Gosposka ulica štev. 7, v hiši ..Goriške ljudske posojilnice", edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski Člani dobe" pri obstoječih cenah 15% rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani ANTON JERKIČ.