N*jT« }.»uško šel v Wattersonovo sob«, v lesnem skladišču ob W'oli (Vceku. Wattersonovo truplo je bilo prihodnji dan najdeno. Dr. J. R. Faireliild je za vzrok smrti .••a vedel srčno kap. Mrs. Harless je bila tedaj Viola Runyon in stara 7 let. Tedaj ni bila povabljena, da bi si ogledala mrtvo truplo. Watterson je šel v gozdarsko kam po proti volji svojega "dravnika, da bi plačal delavec. Mati Harlessove je bila tam kuharica. Sodnik Bailev je ukazal truplo izkopati in je bilo do-gnano, da je bil Watterson v-'Ireljen v glavo. Mrs. Harless pra>vi, da prej o tej zadevi ni ničesar omenila, ker je nikdo ni vprašal. MUSSOLINI JE PRIPRAVLJEN 0DP0KLICATI PROSTOVOLJCE MADRID, Španska, I 6. aprila. — Madrid oble ^ajoči fašisti so hoteli prenesti bojno fronto na dru£ kraj, ker drugače njim samim preti obleganje pri Madridu. Fašisti so napadli republikanske črte ob res t i južno od Valencije v namenu, da bo general Miaja odpoklical vojaštvo iz Vseučiliškega mesta. CERKEV KRITIZIRA JULIJAN0 Holandska prestol o naslednica in princ-soprog sta 'onečastila' nedeljo. Cerkveno časopisje ju je posvarilo. AMSTERDAM, Holandska. l«i. aprila. — Cerkveni in posvetni časopisi »o prestolona-siednieo Julijano in princa-so-proga, ko sta časnikarskih poro čilih delala sedaj." Soeijalistični list "Volk" pa vprašuje list "Rotterdamer", rko bi bilo boljše, ko bi se knežji par obnašal hinavsko. MOSKVA, Rusija, 15. apr. — Malo dogodkov je v zadnjih letih napravilo v sovjetski Rusiji tako globok — celo ivesel— u tis. kot odslovitov Henrika (». Jagode kot komisarja za br-zojav in telefon. Do septembra, ko je bil nepričakovano odstavljen kot notranji komisar, pod čegar področje spada tudi politična policija, je bil dolgo vrsto let načelnik mogočne organizacije, tajne {»olieije OCrPV. Izdal je brez Števila zelo strogih odredb, postavil je kolektivne kmetije, odpravil ku lake in je vodil notranji nadzo-rovalni sistem, ki je še vsakemu v dobrem spominu. Njegovo ime je pomenilo isto kot brezobzirnost in skrita nevaifc nost. Sedaj, ko je odšel v nemilosti, mnogi, ki so nedolžno trpeli njegovo preganjanje, zopet prostejše dihajo. Ako pomeni Jagod o. v padec obsežno reformo |>olieijskih metod, sedaj ne more še nikdo vedeti. Že pre«l tremi leti pa je bilo opaziti, da je (HiPl* prenehala s svojimi strahotami, ko je prišla pod notranji komi snrja t. Ko je bil jeseni mesto Jagode imenovan za notranjega komisarja Nikolaj I. Jezov, je •»-strost tajne policije še bolj ponehala. MUSSOLINI BO OBISKAL HITLERJA RIM, Italija, 16. aprila. — Mussolini bo aprila obiskal kanelerja Adolfa Hitlerja. To bo prvi sestanek obeh diktatorjev i>o juniju, 19'J4, ko je prišel Hitler pred smrtjo predsednika. Paula von Hindenburga, v Benetke. Mussolini bo šel v Nemčijo takoj po konferenci z avstrijskim kanclerjem dr. Kurtom Kehusehniggoni 22. in 23. aprila. S tem obiskom bo Mussolini vrnil Hitlerju njegoiv obisk pred tremi leti. Z ozirom na to, da bo Mussolini odpotoval takoj po konferenci z avstrijskim kanclerjem. bo njegov sestanek s Hit ierjem zelo važen. PRIZNALI ATENTAT NA ORGANIZATORJA WASHINGTON, I). C., 15. aprila. — Pred senatnim preiskovalnim odborom so Chris Patterson. Lark in Baker in Richard C. Taekett priznali, da jih je leta 1 !>.'{.'» nek uradnik Harlan County Coal Operators Association najel, da s 15 kosi dinamita "razstrelijo" linijskega organizatorja, 27 let starega Law re nee Dwyerja. Izpovedali so, da jim je Ben I'nthank plačal fciO do $100 za n jihovo delo. Priznali so, da so položili dinamit i>od Dwyerje-vo hišo iv Pineville, Ky., in gu zažgali. Razstrelba je podrla steno in Dwyerja vrgla ob zid. Dwyer je rekel senatnemu odboru, da so kompanijski detektivi streljali nanj tolikokrat, da se niti več ne spominja, pa nikdar ni bil ranjen. Tajnik premogarske družbe George Ward je rekel, da ne ve, kaj se je zgodilo z Vnthan-kom, ki že od marca ni prišel po svojo plačo. ADVERTISE in I ' GLAS NARODA" HITLER IN POLA NEGRI 1 La Follette je nato opozoril, da imata dva glavna delničarja vinske veletrgovine odločevati o tem, ] ako bi kaki drugi konkurenčni družbi izdala dovo-, ljenje. Middleton je priznal, da se to tudi v resnici godi. i VARŠAVA, Poljska, 16. apr. --Zaplenjena sta bila dva poljska lista, ker sta prinesla sen-zueijonalno poročilo, da se je nemški kancler Hitler tako za-gedal v filmsko igralko Polo Negri, da je poslal na Poljsko posebne detektive, da doženejo, če ima lepa Pola arijsko kri v svojih žilah. Vlada je zaplenila "Warsaw Ivb rje r Godzienny" in "Polonija", ki izhajata v Katovicah ob nemški meji. Vlada fpravi, da so članki v obeh listih žalili dostojanstvo načelnika tuje države. Poljske oblasti t nI S jo, da ničesar ne vedo o teh ljubezen skih zadevali in da jim tudi ni Toda napadi ob cesti, ki pelje v Valencijo, niso bili u.-p --m. fašisti so bili vrženi nazaj in obstreljevanje Vseueiliškeg-i mesta se je nadaljevalo. Republikanci so s pomočjo Vi likov po dveurni bitki prisilili lašiste, da so se umaknili. Vladne čete z artilerijo obstreljujejo hrib Aguila onstran reke Manzanares iz Vsem i li škega mesta ter drže vse do sena j pridobljene postojanke. Ker so republikanci izvede!:. «la fašističnim vojakom primanjkuje cigaretnega papirja, je vada na iveč tisoč zavitko. vatisnila pozive in jih vrgla v fašistične vrste. Pozivi vabijo fašiste, da se predajo in jim obljubljajo, da bodo za nje dobili prostor v republikanski armadi. LONDON, Anglija, 1(». apr. — Največja nevarnost evrop -kc vojne je bila odstranjena, ko je Benito Mussolini nazna-:
  • K IiUZ, Francija. IG. aprila. — l>va angleške, tovorna parnika, Mary Llewelyn in Sarastone, katerima so španske fašistične bojne ladje preprečile, da nista mogla pe ljati živeža v Bilbao, sta zapustila pristanišče in bosta sku-šala splaziti se skozi blokado. Velika angleška bojna ladja Tlood in več rušilcev se nahaja v Biskajskem zalivu, da pre prečijo napad fašističnih bojnih ladij na angleške ladje na "\isokem morju", to je tri mi-ije od španskega obrežja. znano, ako je Hitler poslal na Poljsko kake detektiive. Toda oblasti zagotovaljajo, da Pola Negri ni Židinja — njeno pravo ime je Chalupiec — in da je njena družina arij-ska. Zaplenjena lista pravita, da je bilo zadnje čase pogosto videti Polo Negri v Hitlerjevi družbi in da je Hitler jeKiio vskliknil "Obrekcivaleil" ko je izvedel, kaj pišejo časopisi o njem in njegovi prijateljici. New York, Saturday, April 17, 1937 THE LARGEST SLDVENF DAILY TN UJ33. fttlk SakMi, "Glas Naroda" (A OorponttM) Owned and PubUahod If 9LOTKNIC PUBU8HDM COMPANY »t L Place of bualMM of tka corporation and .........of above officers: Of Wart 1Mb Oil art, Bwul af MirinHii, Nov lark Gttr, N. Y. -O L A 8 NARODA (Voice af tka People). I—iafl Irery Day lfixcept Sundays and HoUdaya a celo lato velja sa Ameriko la IZa New York fea celo leto ,«.... 97-00 Kanado ..................... 96.00 j Za pol leta ................................$8.60 pol l^tl o o e o $3.00 I Za Inozemstvo aa celo leto ...... $7.00 t tetrt lata ..................$1.00 i Za pol leta ....................$3*50 Bubecrlptioo Yearly 90.00 Dopisi, \ Barbertou, O. Ves čas svojega obstoja je imelo dramatično društvo 4'Slovenija' ' pri svojili prireditvah loj) uspeli-. Tako ga je imelo tudi na velikonočno nedeljo, ko je priredilo delavsko dramo *'Bodeče Rože." Ta drama je baš primerna, da se jo predstavlja v sedanjem času, ko se delausftvo sirom dežehe bojuje za svoje pravice, ter v trumah pristopa v unije in vodi boj za končne zmage. Igra "Rudoče Rože*' je kot nalašč za podžiga -nje delavcev k borbi in vztrajnosti, zlasti pa za mlačneže, kateri mislijo, da bodo padli, če se organizirajo. Rad bi potek igre bolj podrobno opisal, toda dopis bi se s tem preveč raztegnil. Naj torej omenim igralce le po imenu, sploh so pa vsi dobro igrali. Mrs. Antonija Može, kot voditeljica igre, je vloge tako razdelila. da so nasi stari igralei imelj daljšo, mlajši in nekateri tu rojeni pa krajše, (ilavna o-seba v igri je bil Mr. Jolin 0|>e-ka, ki je igral vlogo delavskega zaupnika, nato pa sledijo drugi: Mik Marv Šnšter i č, Mns. M. Udovič, Mr. Stanko Uautar, Mr. Luka Može. Mr. Joe ITjČie, Mr. Prank Stebla j, Mrs. France« Smrdel, Mr. Jolm Klančar, Mr. John Penko, Mr. Edvard Obreza, Mr. Frank Uj-čič, Mr. Joe Šuštašič, Mr. Jacob Periko, Miss Agnes Virant, Mr. Frant Surrdel in trije mlajši fantje: Frank Troha ml., Joe Vidergar ml., .Toe Suštaršič ml. Dopisi bm podplaa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj aa blagovoli poflUJatl po Money Or^er. Pri spremembi kraja narofinikov, prosimo, da ne nasi tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ___Advertisement on Agreement_ "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvaemfll nedelj ln praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. I. Telephone: OHelsea 3—1242 NARODNA SRAMOTA Odkar so v sedemnajstem stoletju v Salem, Mass., obdolžili devetnajst oseb čarovništva in jih sežgali na grmadi, ni bilo v ameriški zgodovini temnejšega poglavja kot je ličanje. V Winona, Miss., je te dni ljudska drhal najprej strašno mučila, potem pa usmrtila dva zamorca, ki sta malo prej sodiščem odločno zanikala, da sta umorila nekega belokožea. To je že tretje linčanje v tem letu. Koliko jili še bo, bo pokazala bodočnost. Poslanska zbornica je sicer .-(prejela predlogo, naj bo strogo kaznovan vsak javni uradnik, kateremu odvedejo jetnika in ga linčanjo, toda predlogo mora odobriti še sonat, pre- , dno bo postala zakon. Težko je, oseb, meni njimi 9il žensk. Od leta 15110 do 'vključno leta je bilo 25 oseb sežga- nih pri živem telesu, 20 so jih pa prej usmrtili in jih nato vrgli v ogenj. Samo šestina teh žrtev je bilo ličanih zaradi kakšnega moralnega pregreška. Pri 200 line an ih osebah se je pozneje izkazalo, da so bile linčane po nedolžnem. Lani se je završilo devet linčanj: pet v (Jeorgiji. dvoje v Arkansas, eno v Floridi in eno v Mississippi. To je bilo "najmanjše'" število v kateremkoli letu. Največ jih je bilo leta 1892, namreč 250. Naravnost nepojmljivo je, da narod, ki je šel leta 1917 z navdušenjem v »vojno za eivilizacijo, kulturo in demokracijo, dopušča v svoji deželi razmere, ki bijejo v lice vsaki civilizaciji, kulturi in -demokraciji. U C BE N IK ANGLEŠKEGA JEZIKA K SAMOMORU JIH JE PREGOVORIL Vsebnje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena $J.25 Trdo vez. $1.50 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET Moderni nazori tudi na Japonskem polagoma izpodrivajo stare tradicije, čeprav se jih zlasti nižji Ln konservativni slo. ji krčevito drže. Pomemben korak k odstranitvi starih običajev so napravile oblasti v Osaki z odlokom, da se bodo v bodoče strogo kaznovali poskusi skupnih .samomorov za ljubljencev. Po stari Šinoistični tradiciji se sest a net a zaljubljenca, namenjena v smrt zaradi ovir na poti k njuni poroki. pre«I vrati večnosti v ne-razdružnem sožitju. Najbolj priljubljen kraj skupnih samomorov zaljubljencev je bilo žrelo ognjenika Fudžijame. Včasih je bila tu naravnost epidemija samomorov in oblasti niso upale je bil pregovoril k sknpne-! mu samomoilu. To je bila že njegova sedma žrtev. Kakor vedno, tudi to pot Kato ni imel poicuma, da bi umrl s svojo žrtvijo, temveč je uredil vse talko, I da je popila strup samo njeuro-, va ljubica. Kljub zatrjevanju da je šla v smrt prostovoljno, ko ga aretirali in zagovarjati se bo moral zaradi umora. Obenem je bil izdan načelen odlok, da se bo moral zagovarjati zaradi umora vsaik, kdor bi koga pregovoril k skupnemu samomora. Peter Zgaga OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA = i B B B DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO ta $ ZM____Din. 1M 9 5.0#_____Din. ZM 9 TU____Din. t— 111.79______Din. 5H 92**9 _ Din. lttt S4S .N _ Din. 19* V ITALIJO Za t 6.50______Ur IM $ 12.25__Lir žM 9 M M______Ur BM t 57.00_______Ur 1000 $112.50_________Ur 2000 $167^0 Lir SOM KEE 8E CENE SEDAJ BIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVZŠENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI M dovoljnjcma fta Mjie pacajo. IZPLAČILA V ABOERlfiKKH DOLARJIH la t «— nMnOt >«1*1-* 9M flf^- " - _«10Ji fUL— • " _fic— »L- - - -$2L— " ■ _$tlM KH " ■ _ ffffr PiajMali dobi v Kar« krajo laplaOl* t dolarjih. RUNA WIlWnA BTriMHO PO C ARIJI LJCTTRR SA PRI- ■TOJRKNO (L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Gln Naroda" Program sta otvorila Agnes in Frank Trolia ki sta zaigrala par 'pesmi na kitaro in harmoniko. Nato so nastopile žene in dekleta, članice dramatičnega društva, ki jih je bilo r>krog 15 po številu ter so zapele par slovenskih narodnih pesmi. Na »klavir jili je spremljala Miss Mary Platner, ki je tudi učiteljica omenjenih pevk. Med dejanji po nastopili pa tudi: prvič štiri dekleta, Jennie 1.7s-nik, Marv Us ni k, Evelvn Križaj in Jennie Bisčak, in so zapele par ipesmi. Nato sta nastopili sestri Mrs. Lah in Mrs. Jennie Usnik ter zapeli dve priljubljeni slovenski p^smi. Tn nato je še Agues T rolia zapela in zaigrala na kitaro eno angleško pesem. Talko smo se torej zabavali na velikonočno nedeljo v dvorani samostojnega društva ' Domovina.' Udeležba je bila velika in po igri smo ise sestali v spodnjih prostorih, kjer je 'bil o dovolj na razpolago jedače in močne pijače. V soboto zvečer 10. aprila je pa priredil zbor " Javomik" rfvoj prvi pomladanski koncert. Toda zaradi dela v tovarni koncerta nisem mogel posetiti. Žal mi je, toda pomagati ne moreni. No, mi je pa žena i>ove-dala, kako ji je ugajalo na koncertu. "Javomik" je dosegel sijajen usspeh in udeležba je bila velika, kakor je bila tudi pri za« 1 n j ili pri redit vali. J z tega b i se torej sklepalo, da ni v Bar-bertonu in okolici več depresije. Ker so bili povabljeni k sode-lov anju pevci mladinskega zbo_ ra "Barbertonski &lavčki", so mladi pevci zapeli tri pesmi: "America," 4'Jvrasen pogled," in "Bratje, Slovenci smo." Nato so pa sledili naistopi v mešanem zboru, ženskem zboru, moškem zboru in dalje v solo, kvartetih in duet ill. Kakor mi je žč.na omenila, so jjovci izvrstno zapeli posamezno in v Hkirpinah ter želi glasno ploskanje. Naj torej omenim nekatere |K'Vce in pevke po imenu in pesmi, ki so jih zapeli. Nezakonsko mater" je zapela Anna Wadnjak. "Svarilo1* so zapeli Frank Groom. Leo (iroom, Frank Ujčič in Andrew Nedoh. 44Kam" je zapela Pauline Zeleznikar. "Dobro jutro, ljubca moja" so zapeli: Fran-te.es Fdovioli, Mi>lly Petrich, Frank Groom in .John Penko. i 1 Gor čez Lzaro'' je za]>el Frank Ujčič. "Oj žena me krega" .so zapeli Mr. Blažič, Mr. Gabrov-šek, 7\rr. Garbor in Mr. Gradi-slier, "Oj ja" j«' za|>el Andrew Nedoli. Program bi rad opisal bolj podro'l)no in tako l)i rad tudi omenil jše ostale pevce zbora "Javornika'' in mladinskega zbora " Barbertonski Slavčki", ker pa sam nisem bil navzoč in !:er tudi imen vseh pevcev ne veni, s« m torej s tem poročilom bolj na kratko naredil. Upam, da bo v Barbertonu še dovolj koncertov in drugih prireditev in v bodoče bom skiršal bolj natančno opisati. Omenjeni koncert se je vršil pod vodstvom ]>evovodje Mr. Louis So-met a in pianistke Miss Maiy Gorenc. Razume ise torej, kdor ima enkrat uspeh,'ga bo še imel. Pod dobrim vodstvom Iw^ta oba zbora 44 Javomik" in '4Bar-bertonski SI a veki" še dalje uspevala. Kakor se čuje, se mladinski zbor vežba za svoj drugi koncert, ki ga bo »priredil na čast materam, to 'bo drugo soboto v mesecu maju. pred nedeljo, ki je posvečena materam. Več za enkrat ne morem poročati, POŽAR V PRISTANIŠČU ker mi ni znano kako in kaj se je sklmilo in kakšne pesmi je Mr. Seme izbral za ta pomembni koncert. I 'oz« I ra v! Frank Troha. ■ > — — ■ Sim pso nova ima dvojnico. Materi Simpsonove je šinila v glavo misel ustanoviti muzej, ki bi bili v njem zbrani spomini na njeno hčerko, bodočo vojvodi njo W i nd> o rsk o. Muzej naj bi bil nameščen v rodbinskem penzijomi, last matere Simpsonove v Baltimoru. Ta misel je čisto ameriška in zanimivo je, da je prišla že pred meseci pod naslovom "simpson menija" v javnost vest, da so se z podobno mislijo ukvarjali tudi baltimorski p r i j a t el j i Simfpsonove, kar pa ni bilo povsem točno. Mati Kimpsonove je zelo e-norerična d:ima, in za svoj bodoči muzej je že najela ravnateljico, neko Parižanko, iki je presenetljivo podobna Wallis Simpsonovi. Ameriški tisk je že prinesel celo vrsto fotogi-a-fij dvojnice bodoče vojvod i nje Wind sorske. Vojvoda Wind-sorski pa ni posebno navdušen za početje svoje bodoče tašče. SUmjjsonova je celo povabila svojo dvojnico na grad v Tura me, kjer jo je hotela pregovoriti, da bi opustila svoje potovanje v Ameriko. Razgovor pa ni prinesel nobenega us]x>- NAROCILA '.a MOHORJEV R KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRU-ZBE za leto 1(>3.S sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz do •jiovinfc naravnost na svoj na slov. ha, kajti mlada Parižanka hoče na vsak način v Ameriko. Nova pogajanja so se vršila v Parizu, kjer se je podjetnim foto-amaterjem posrečilo ovekoveei-t.i Simj>sonovo na Place.de la Concorde. Nesreča je pa v tem da ljudje zdaj ne vodo, ali je na sliki bodoča vojvodi::ali pa njena dvojnica. V pristanišču v Bostonu je izb i iibnil požar na parniku 44»San Oil". Pretila je netvarnost, da se bo požar razširil tudi na druge parnike in na skladi iča, pa so ga se pravočasno o-mejiti. Važno za potovanje Kdor je namenjen potovati t stari kraj ali dobiti koča od tam, je potrebno, Ua Je pooteo v vseh stvareh. Vsled na&e dolgoletne skušnje Vam umoremo dati najbolj&a pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Jo potovanje udobno in hitre se zaupno obrnite na nai xa rsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi pro&nje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjio stroSk^. Nedriavljanl naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker ptedno se dobi i« Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pttfte torej takoj za brezplačna navodila ln zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. m MOJ ROJSTNI DAN Danes j«» sedemnajsti aprifc Dalies je moj rojstni dan. Nihče -e ni spomnil nanj. Niti najbližje sorodstvo, niti prijatelji in znanci. Zaman sem pričakoval, da in, prinese poštar že vsaj dro-• bno dišeče pisemce ali pa eks-ipresuian težak zaboj. I Pa ni ne pisemca iu ne zab»»-ja. He> je težko, če je človek na svoj rojstni dan tako sam in (.-aniljen. Da pa ne bo brez vsega, boni samemu sebi voščil in si dal par prijateljskih nasvetov. Sleherni je sebi najbližji, in iii vrag, da bi dobri nasveti, ne Šli do srea. Torej, na zdravje, Zgaga, še mnogo let. Ze zopet je šlo leto v večnost. Katero? Ni treba, da bi o-znanjal. Raje bi videl, da bi bilo eno manje, kakor da je eno več. Ni treba, da bi javnost vedela, kateri križ mi teži pleča. Osmi ni. hvala Bogu, drugi pa tudi ni več. Kj, da bi bil le drugi križ mi hrbtu, in današnja — ne bom rekel pamet — pač današnji«, izkušnja in današnji nazori o življenju in svetu. Nekoč sem čital v učenih bu kvah : — Otroci, rojeni v mesecu a-pvilu, so .muhasti in norčavi. Deležni .-»» ljubezni in bogastva, in velikih razočaranj. Radi se vozijo po morju, in jih večkrat čaka nepričakovana sreča. Učenjak, ki je to pisal, se jo pri meni zmotil. Nisem ne muhast in ne norčav. kar se pa bogastva tiče je d<;dee grdo lagal. V ljubezni in bogastvu so se ir.i še vedno računi temeljito prekrižali. (Jlede vožnje po morju je i stota ko. Večkrat je bila prilika, da bi se prepeljal v Evropo, pa do-sedaj še ne znajo človeka tako panati, da bi si« v New Yorku onesvestil in se v Havre prebudil. Nekateri rojaki iz svoje lazile skušnje zatrjujejo, da je to mogoče in da navsezadnje ni predrago, če je roba res pristna in poštena. Toda šak je vsekakor prehud, in tudi prebujenje v Havre bi najbrž ne bilo posebno blagodejno. Učenjak se pa ni zmotil glede razočaranj. Da, razočaranj je bila polna mera. Smola, strahovita smola vsepovsod. Glede l>ogastva je pa tako: — Bogat bi bil in brez skrbi bi lahko živel, če bi imel toliko denarja kot imam dolga. Kaj, če bi postavil enkrat na tehtnico vsa priznanja in vse očitke, ki sem jih bil v zadnjih petindvajsetih letih deležen.' Skleda s priznanji bi švigni 1:». do nebes, »ločim bi skleda, r.apolnjeira z očitki, prebila najtrši cement in se globoko pogreznila. Pa nič zato. Obupati ni treba. Saj bo kmah] maj. Maj, junij, julij in avgust Konci avgusta pa menda ne bodo na trgu same kolorab? naprodaj. Ni vrag. da bi se sovražnikov ne ubranil. Ofenziva proti prijateljem bo dosti težja. Na svoj rojstni dan ne bom delal nobenih sklepov za IkvIoč-nost. Ni je minljivejšc stvari kot so sklepi. Enajst je že ura, pa ni ne rožnatega pisemca, ne eks-j presmana s težkim zabojem. ; Ali ni že to zadosten varok, da se človek na svoj rojstni dan samemu sebi izneveri T - v- v -- - - _ -i._____ M. - •• i 3 L15 V A n T) V 3T " New York, Saturday, April 1 7, 1 937 THE LARGEST VLWEtfE DAILY W TtJ83. oj KRATKA DNEVNA ZGODAJ| RUDOLF KRRSSAL: SAMOGOVOR OBUPANCA boben, vm'Ciio urn bo. Kaj naj hi počel siromak s kejio -zlata, z lokomotivo ali z otroškim Irohnom? — In če bi se le odločil za i>rvo, drugo ali tretjo reč, l>i a mega z nevesto. Pred vrati se je hotela ustaviti in pritisniti uho ua dc^kc. Tedaj so zaškripala hišna vrat-: in m kdo je >topil v vežo. Nejevoljna je odr;: eala doli po stopnieah in ko je uzrla pred scln-j zdravnika, se je neznansko ustrašila. Toda ž« jk» prvih zdravnikovih besedah je uganila, kako se je bila Lizika ponoči izgovorila. In Zau-"leriei je ročno -tekel jezik, prijela se je za svoj obilni trebuh in začela tožiti o "groznih bolečinah'*, ki so jo bile mučile ponoči. Zdravnik je potipal Zannerici žilo, pokazati mu je morala še jezik in bolezen se mu očitno ni zdela nič posebno nevarna. Ko je sedel pri mizi in zapisoval bolnici odvajalno sredstvo, so se oglasili ua stopnicah koraki iti ua pragu se je pojavil par. I-izika bleda in preplašena — mladi Pointner smejočesrn se obraza. Videti je bil ko ponosen, nagrajen bik, le da ni nosil ua glavi venea in rogov. In tako je bil zdaj zdravnik za pričo pri "poštenem dogovoru," pri katerem je Zaunerjeva Lizika položila svojo belo, drobno, drhtečo ro- Skozi mlado zelenje je sijala nanj luna, mu bledo barvala obraz in mirno plwala dalje proti zaipadu. Iz zeiulje in z neha je dihala (»oinlad. Neb<*s-na plan se je lesketala, kakor bi biLi ]M»sutu s sijočimi žeblji. Zdaj pa zdaj je rahlo zapihala sapa. Sence so zanihale, se tu pa tam umaknile luči. Povsod je vladal globok mir. In sveži vonj zemlje je opajal vsako ži vo stvar. \fonla. — S|«>fau je strmci predse ill mislil: To naj bi bila lunina noč. — To? Suho je zakašljal. Segel je v žep in vtaknil v usta ogorek. Plamen vžigalice mu je za nekaj trenutkov razkril obraz. Obraz, ki je govoril, da ji* do ma ua borai dela. Na borzi. — Saj je vsako blago živo. In po tem spada v«» na borzo. Stefa nov obraz je -»preletel «»r smehljaj. Pokiinal je in krenil dalje. Na koncu drevoreda je Olir' trudno segel v roko. Rilo jo. kakor da je Ii<»t«*1 reči. no kaj prišla. Vendar njeno d rob no, šibko telesce mu ni dalo zle bnsede. Sedla sta na klop in se zagledala v ribnik pred seboj. Po n« kaj (Običajnih besedah sta umolknila. Tako sta ob vodi sedela v »»čer za večerom in molčala. Nocoj se je pa Štefanu zahotelo govoriti. Zdaj pa zda i je zaškripal z zobmi in siknil sam za sobo nekaj nerazumljivih bes(vl. Olga gn je plašno gledala. Tu da bi mu razpršila mračne misli, je mehko dejala: 41 Ali ni lepa nocojšnja noč?" T»*daj se je pa Stefan rezkol nasmejal in jedko spregovoril: *4Lepa.' Ali jo vidišf Ali jo čutiš'* 4'Kaj," je trepet a je vprašala. 44 Kaj ! Da! Kaj! — Saj pra-1 viš. To iiin*! — Poglej kako1 neumno sveti luna. Kako preganjajo oblaki. Kako bedasto sttoje tn drevesa, tam hiše. — Kakor da je vse v paradi!" 4 4 Štefan!" 4'.Ni Štefana. Tu le kraj te-j be je le govoreč mehanizem z! nekakšnim živčnim sistemom.' Tla ha! Le še živčevje je, ki de-! la, ki sprejema. Hladna mice! je nocoj v meni. — ljubim! — O, da! Vem. Vem. In vendar me mučijo povsem druge stvari. Ali veš, Olga. kakšna je danes lepota ! Kakšna je zabava T — Kakšna je ta zalmvnn lepo-ta? Časih tako leix> kje kaj tre-' LETNIK KER2ETOVEGA C A S A 'r iobi . i-t I. ki nam pošlje POL i.ETXO naročnino za novega iaročni ka. Kdor nam pošlje ' 'ELOLETXO naročnino za novega naročnika dobi T) V A LETNIKA "ČASA". \'A RAZPOLAGO JE LE SF. VEK A.T LETNIKOV, ZATO SE P< »TRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega Dad 400 Irani najzanimivejšega čtivar no vest i. poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasve tov. NAiJBOI^J PRIMERNO IN PRIPRAVNO f'TIVO ZA SEDANJE DOT.OE VEČERE UPRAVA "filnsa Naroda" PO KRVAVIH IZGREDIH V PARIZU j ud s o fotografija, ki predstavlja prizor na, ulici v Clichv, Francija, kjer so se vršili krvavi «DOMd> med fašisti in k omunisti. Pet oseb je bilo nsmičcnih, nad-tristo ranjenih. UMETNIKI PRAVIJO DA JE LAHKA KAJA DOBRA ZA NJIHOVA GRLA. ( o bi imeli gotovi moški in ženske drugačne glasove, bi se marsikateri zgodovinski dogodek drugače za vršil in svet bi imel najbrž drugačno lice. V zgodovini vsakega naroda se je dogodil slučaj, ko je bil en sani govor velika važnost. Večkrat je tak govor popolnoma izpre-menil tek zgodovine. Glas je eden največjih blagoslovov človeka in zato zasluži največjo pažnjo. V zve-zj s tem je zanimivo, da so mnogi umetniki oj>ere. odra, filma in radia, čijih glasovi so njihova bogastva, nedavno ugotovili, da dajejo pri cigaretah predn-os-t lahki kaji, ki je mila za njihova grla. Vsled tega dajejo prednost Luoky Strike cigaretam. Narava z zvezi z znanostjo napravi jata Luekies za lahko kajo. Luekies so napravljene iz najfinejšega tobaka, bogatega in dozorelega, ki je izbran z največjo skrbjo na največjih tobačnih trgih. Z nakupom bogatega in izbranega tdbatka pa še niso končani vsi napori izdelovalcev I/uckv Striike, tezo, ki je vodila v hudournikovo strugo". *jr,. POGLAVJE Boštjan Zauner je dospel na potu k lovski koči na planine, bas ko >e je rce h- kar - prvo be-seilo' Mojster Boštjan se je prijel za glavo. In ko je premišljeval, kako na j začne govoriti, je zabohnel daleč v gorah odme\. Nekdo je ustrelil. Bil je grof Eggc. lu divjačina, ki '•#il ta sircl namenjen, je bil ti-ti "posebni** srnjai:, /aradi- katerega je grof Eirire prejšnje jutro (Hlloži! -vojo pot na llubertovo. Schipper, ki je bil izredni* divjačino izsledil •n sjneniljal zdaj -vojcira go-pod a ua srečnem iovu. um je sniejoč <«• čestital, ko -e je srnjak iakoj zgrudil. "No torej, tu leži! Na lovsko rečo ifospi»i grof! Ali nisem rekel: ne boste ostajali zastonj tn v gorah! Kajne, splačalo se .j«-, da je moral mladi ^o-j»od grof sani odmar->irati domov! (V bi bili -li z njim, bi ne imeii -rnjaka. Po^iejte njeirovo rogovje!" Vsa ta hvala je bila odveč. S kadečo se puško v roki je -tekel grof Ei^«* proti plenu. Ko ic prišel do ubite divjsičine in pogledal redke, • lrag04*eiie roge od blizu, je ,v pivem burnem veselje zavihtel -voj zmečkani klobuček kakor j astir, ki ira je nenadoma doletela velika -reče. DALJE PRI I»E ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGuADA V 8TAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 927 tirani Vsebina: Smrt II oba med Emma; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Družba En N»c Cena -----------------l^f KRIŽEM rO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nllo; Kako sem t Mekko romal; Pri Aamaiib; Med Jezldl Cena ------------------1.54 PO DlVJfcM KI RDI8TAN1' 4 knjige. 694 rftrani. s slikami Vsebina: Amadlja • Be»e is JWe; Krona »veta; dvema ognjema Cena _______________1.59 PO DEŽELI SklPmiUBT 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladSIJa; Kofa ▼ soteski; Mlrbllt; Ob Vardsrjo Cena ________________1.M SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1794 strani Vgebios: IsspIJeDcI; Tuma ftetar; Na aledn: Nevarnosti nssproti; Alroaden ; V treb delih sveta; • Izdajalec; Na lovu; Sr>et um divjem xapadn; HeženI milijoni; Dediči Cena ________________«J9 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 579 strani Vsebina : Kovač ftlinen; Zarosa z zaprekami; V ga* «b-ujaku; viobame«isnskl svetnik Cena............ W INI .TO V 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vitebiiia. Prvikrat oa divjem zapadu; Za življenje; N8o-£l. lepa Intlljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Mefl KomaoČI ln Apači; Na □evarnlh potih; Winnetovov roman; San« Kar; Pri Komandi b; Wlnuetova smrt; Win-net ova oporoka Ce-»____-____J 59 Ž IT T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib. in njegova i»oslednJa pot Cena .................~.1J9 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Streiet New York. N. Y. xaluvš<*i. sk(M-i, |Kx*-i, zagori, uxnsnv, zajiH-i. lis«! Kaj ]»a lui .)«'•' Xie. Ni v. — Ne jokaj, <>I-— Saj ta vwVr mora minili. — Z menoj j«» jm tako. «la mmii prazen, tako strahotno pra-/.»•n. Nir«*sar ne riitim.- ip«-. kaj rin» holi. Xo v«tii kaj. —! Ali »!a. Morda j«» naT nohcmrsm oli-rce kos z;: j kosom. Strahotno n«'iiiro.]j< i nie iliB-i. .lavi. — Ali ja. Saj vem. Vprašujem se. kaj uri j« l»r:r\* noeoj on sentimentalen zato, ker ieem na nevarne f>a»tulovš«"ine, ki jih je doživel v teh krajih Sven Hediii tih >voji zadnji veliki ekspediriji v Osrednjo Azijo. »Južni tal, odkar .{<• izginil uporniški uen«*ral Mašmijrjen, ozemlje. »kozi katero se umikajo tunganske «v*ete. Filehner ni morda v rokah uporniških ret. temveč so ira ujeli Tuniranei. Ti so na podoben narin ujeli v zadnjih letih že ver učenjakov. Doslej pa se ni še noheuemu u-iVnjaku godilo kaj hmleara, ker kaž«'.jo Tunjranci vemlnrle nekaj razumevanja za evroj«ke znanstvenike. Fpati je, «la bo-(do jk> nekaterih i'oa-malno«tih ali po kaiksni oJnkodnini tudi |Filciinerja izpustili, j Fjlchner, ki se je proslavil s ;>vojim poje.zdom preko Pa-j mi rja 4'.streho sveta", je ta eas v tretjič na Kitajskem. K^iz-i s kuje pr«Nl vsem zemeljske magne tne razmere. /Ce za svoje druge eksjieilieije je v avgustu 11)27 izginil. Takrat so govori li, da so ga na t ilietsk i nieji umorili z nekim ameriškim in angleškim lriisijonarjem vred.; ; Izkazalo pa se je, da so zadržali njegovo karavano, ki je j»o-! ' t ova I a skozi brez vodno puščavo Gobi. Sam dalai-lama se je takrat zavzel zanj, da so ga iz--pwftili. Kmalu nato se je vrnil v Evropo z edinstvenimi karto-srraf^oimi in filmskimi posnetki. 9279 W19B99- New York, Saturday, April 1 7, I 937 the LJRonsT Tswmnrm ttailt m ujssl TAKO CAMA ROMAN 12 2IVUEIJA U "GUS NARODA" PRIREDIL: I. M. i OE SLOVENCI! Pridružite »e enemu izmed velikih izletov \ - ■■ ■ -■:■■■ ■ g = t 7 :■■= ^^ V StarO doiTlOVinO. l»|tVA SKI'1'INA rrr.lK x>. BERENGARIA 19. JUNIJA PNK«iA NAVEZA I »KI "4 i A SKIIMNA Old-OTUK NA Helga pogleda strežnico, eije bodeče oči so se naravnost *apičile v njejn obraz. "Milmtljiva gospa, prositi moram, da izberete kak drug predmet za najin pogovor." "Zakaj j m se mi izogibljete, baronc*a Langenau!" Helga vidi, da žena vse ve, zato odvrne mimo: "Ker nočem lagati." "O, tedaj priznavate, da ljubite mojega moža T'' *4 Od vas je odvisno, inilostljiva gospa, kak pomen daste mojim besedam. Ka vsako tako vprašanje odklanjam vsak odgovor, kajti taka vprašanja se tičejo samo mene — in še posebno v prisotnosti tretje osebe —" 4'Mislite go*pico Otilijo! O, saj ve vse; ve, da sem uboga žena, katero varata njen mož in dekle, kateri sem zaupala." 'Milortljiva gospa, de ste prišli samo zato, da mene žalite, tedaj vam izjavljam, da vas ne morem več poslušati." Ilelga se v jezi trese in vstane. Pokažete mi vrata! Vrata stanovanja, katero plačuje za vaa moj mož T To je lepo!" Ooapa Regina se glasno in zaničljivo zasmeje. Ponavljam svojo željo, da je pogovor končan." 4'Da, takoj! Samo Še nekaj vprašanj, na katera prosim odkrite odgovore." "Ako mi bo mogoče, bom storila." 44Ali ljubite mojega moža?" <4Da." '•Ali vas 011 ljubi!" i4il'msim. vprašajte gospoda doktorja." Ifvala. m, ni zadostuje ta odgovor. In kaj mislite, ka] ve bo zgodilo? Afok'ke* (Jotovo mislite, da me bo nekega • lile vrgel iz hi>e in vas porin il V "Zaradi mene l*»dite poj»olnoma mimi, nikogar ne pre-/enem z njegovega prostora." "Ttida iz njegovega srca." "Tega nisem storila."' "Pa ste storili." "Xe kajti nikogar ni mogoče premagati s prostora, na ka-terein ga v«i" ni." "I'ri-li ste in sle vi vkradii njegovo srce. Moi mož me .)«• ljubil." "Mi!..-tljiva gonpa. belite pravični. Dobro veste, kako je bilo v vajinem zakonu, ko sem prišla v vašo hišo Ničesar vam nisem vzela." "M"j mož mi je sam priznal, da vas ljubi." "Iu .i«* pač usoda namenila." "I ">< h la namenila. - Da. moram ti^eti in biti nesreemi. Z^l.Knj, m, je vzelo vse. Niti luči oči nisem smela Obdržati." Kegma K-.lke sedj s sklonjeno glavo in z rokami sklenje-.11». v nariH-ju. \« njenem obrazu je bn-zmejna žalost, da 1 V . ; poltenem ol>čutku ni mogla vi- ' ♦'t. komedije, k, je igrala ta žena. Kaj*i Kegina se ji navzlic vsemu v m hi o smilila. %a1«, ji lie more reei: "vmTse VZ01" ,HOŽa' Sa,,la Sl ** Bebe; Lnj Kogina premeni svoj glas, je sama bolečina, s;ima prošnja.) Hoke dvigne proti HeJgi. Helga. prosim vas iz globočine svojega srea — pustite mi mojega moža! Ljubimganadv.se. Vem, da sem ^ mu- č!,v.rirm' ™fa,ia — Ali ne razumete, da Imek ,»ostane tak, da se prepira z Bogom in -svetom ii se prepira najlK>lj z ljudmi, ki so mu najbližji in naSši k^ .ar ga mereča vdari tako, kot je mene! Helga,'alf me ^ slusate! • x l»a, Helga je poslušala s težko in neredno utripajočim srcem. O, Bog, kaj je prišlo nad njo! "Helga, mlada ste iu lepa, kot mi je .še vsakdo povedal. Življenje leži pred vami z VBeini osrečujočimi možnostmi. Samo prijeti vam j.. In-l«. Ne vzemi meni, najrevnejši edinega. kar še imam! Pomislite na svoje gtariše! Kaj bi lekel junaški častnik, odlični, dobri mož, vaša ponosna mati, o kateri ste mi toliko prijiovedovali — kaj bi rekli, ko ste postavljeni tako iz človeške družbe! Helga, ali niste mislili na svoje i»okoIjeiije! Plemstvo veže!" o|)isna bolečina jo nagaja. Slepa žena jo tiplje, jo objame in pade pred njo ter nasloni «vojo glavo ob njen bok. "Helga, prosim vas, zaradi vašega zveličanja, usmilite f=e uboge zene! Pojdite iz njegovega življenja. Ko vas ne hO vee videl, se bo zopet vrnil k meni; kajti zelo me je ljubil ™ .tflkega ne more nikdo pozabiti. Helga. prosim vas! • v?' 1,U t0 nh H,*miilI,u na va*e stariee! Dajte mi svo-30 dH 1>0 vse končano med vama in mojim možem!" Helga euti njene ustnice na svojih rokah in njene pekoče solze. Strese se, kot bi jo zadelo, razbeljeno železo. Vsa njena notranjost je razburkana. Kaj naj stori! Odpovedati se ljubimcu T Nemogoče! Stoji v največjem boju. Tukaj k loč i pred njo proseča,' nesrečna zona - m v mislih vidi resni, v sreči žareči obraz, lj^ba He^a!^' ' je V *ldboki nežnosti,rekel: -Moja In vb© to naj mine, ta nepopisna sreča! Ne, ne! Vse v njej se vrpira proti temo. Ne, možu, čegar ljubezen ji je pomenila živfljenje, se ni mog-la odpovedati. "Vetamte vendar, milosHljiva gdspa!" | 30. JUNIJA aquitania . . . p«) osebnim vodstvom Mr. JOHNA l>. BIThOVICHA, pmlMilnika HRVATSKE NAKODNK /AJKIIMCi. in HRVATSKKUA KAOIŠK Vse Slovm«- po Združenih drža t ah in Kanadi vabimo, naj t* nam pridružijo. Na poti v Klaro domovino «f oglejte slovito SVETOVNO RAZSTAVO V PAKIZl Zji iNMiirolimwti in |in<«»t«ire vpmvajle |»ri: LEO ZAKRAJSEK 301 KAST "itttd STREET NEW \OKK CUNARD WHITE STAR NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Naj starša Abesinija. Iz pisem. Iti jih dohimo od rojakov, opazimo, ila so še preffj V nejasnosti r!mJc poto\anja. Vrlina onih, k! se hočejo pridružiti trrou ali iiiiHiiu i/letu. misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sirer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik ceil die leti rasa za oslati v domovini. Dalje ni potrebwo, da bi se vrnil Z i*t>m parnikom. ampak si sam izbere parnik. s katerim se hoče vrnili. Te je |ia slučajno razlika v rem. pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, •lop'ara. re izbere parnik. na katerem stane vožnja več. Zahteva M samo. da izbere parnik od iste parohrodne družbr kot je bil parnik, s katerim je potoial Ija. Ameriški drža\!jaiii dobe polne lisle za dve leti, nedržavljani pa doli«- potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedr/a\ljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo *a eno lelo. I'a tudi ti potniki imajo priliko, da si ^voje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če ima-jo /.a to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potoiaii t Jdari kraj, naj si takoj sajameijo prostore, da ne l>o prepozno. Za meser junij in julij HO Že skoro t si prostori oddani Na parnikih, ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA\JF. PABMKOV - SHIP NEWS vzhodni Abesiniji, kjer je potem nastalo aksumitsko kraljestvo. Ti veljajo obenem za X>rednike Številnih hamitskili rodov, ki jih nahajamo danes na jugu a bes i 1 Ltike visoke planote pomešane z zamorci. Egiptski viri nam imenujejo še druge staroabesinske etnološke skupine, Ju litije, Punti je, in (ieeze. Hamitske Jimtije je nam iskati v Xubiji in vzluxl-110 od nje v tako zjvanem Arabskem puščavnera gorju ob Rdečimi morju. Puliti ji so prebivalci dežele Punt ob soiuaLski obali. ime te dežele pa je veljalo olwueni za označbo vsega vzhod noafrišk<*ga pri morja do Hambe/.ija. O iaviru plemena Puntijev ne vemo povetlati nič •loločnega. stare egipiske slike jih upiwlabljajo z rdečkasto rjavo kožno bai-\ o kakor Kgi]i-čane same. Debela Punt je pravljična in čudežna dežela predzgodovin-«ške st;ire 4>obe. Kgipčani jo imenujejo tudi ' Deželo ka«lila' ali 4tI)i''/.i'lo bogov". Z njo so imeli Rdečem morju živahne stike. Toda ne samo kadila, ki so ga Figipčjini potrebovali za svojo vsakdanjo službo božjo, temveč tu
  • o-slal preilnik mnogih ljudstev. V resnici pripadajo K uši t i (pri starih Kgipčanih Kavši ali Koši). zamorskim ro ]>rellno d«» wd«J Imat^ plačano uaroftiloo. Prra Rte «* i i km |K>meul mese«-, dru-^a dao io tretja leto. l»a nam prihrani.« ue|Kitnl'iietfa tlela In »tr.rikor. Vas prosimo, da skušate nanAil-pravočasne |H>ravu»lL Pošljite uaručnino naravnost nam ali Jo l« plačajte Diinemu zantoimikn t Va^-m kraju ali |«a kateremu Izmed caxtopikor. aojlb lm«-na a*, tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi REGON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bfs»uiHr, John Jfvnikv? Broughton, Anton Ipavoe Conemaugh, J. Brez«roe Corerdule in ukulica, Mra. Ivana R upa Ik Exiiort, Louis SuptolU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamta Greenabnrg, Frank Norak Johnstown. John Poianta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank BaUoeh Midway, John 2ust PittNbnrsli In okolica, J. Pogafar iu Philip Prsgar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Joran WTSCONRIN: Milwaukee. West AlUs, Fr. S>4k Sheboygan. Joseph Kake* WYOMING: Rock Springs. Lsais Taoeba Diamond tUle, Joe RoUch tm, lahw b jrffrnl^^lSh OPfeATA "QUI NABOOr iciranje trupel Tudi pritlikav-j •e. ki so jih potn»bovali za ver-: >*ke plese in obhode, so K^ipča-ni dobivali iz l*unta. Mc-rej no ved eni Geezi. Postali so vkulajoee pleme iu so dosti pozneje ustanovili aksumitsko kraljestvo, tako imenovano po znamenitem svetem mestu Ak-sumu. To.ka oznaeba Ktiopija kot ime za vso deželo. J me A-besinija iz aral>sk< «jra 4 4 Ha besa'* je razmeroma mlado, M«Ie v 17. stol. se je uveljavilo. V predkiveajiškili vekih je bila Abesinija s svojimi ljudstvi skoraj izključno pod vplivom starociriptske kulture. To velja tudi za vero. Kadar so v Zgornjem Kcriptu začasno nastopali vladarji ali vazali etio)i-^keira porekla, so gradili sveti sea in irrobove popolnoma v eiript-skem sloiru in so služili bogovom tudi na popolnoma egiptski način. V KAKŠNI VIŠINI SE LAHKO 2IVI? . 1'robleni višinskih poletov, ki bodo imeli v naslednjih letilr veliko ulo#o v zvezi z namero, da >e uvede redni letalski pro-! met preko oceana, dalje posku-' s i, da bi premagali zadnje vrhove Himalaje, in dru^i višinski problemi, načenjajo vedno znova vprašanje, do kakšne višine more človek še delati in živeti, ne da bi se okoriščal z j dihalnimi maskami. I*ri dose-| dan jih višinskih poletih je bilo j običajno tako. da >i je letalec j že ob meji 5000 m nataknil i nuLsko za kisik. Večkrat #*» o-■ pazovali, da so se drugače zavoljo hitre premene zraka ponavljali tako zvani ""beli tre-l nutki" ki so onemoirtičali popolnoma vsako pn-tehtavanjej i vsako smotreno dejanje. j i Toen do-1 kaz za to, Thaw, ki je pred t ride-etini' leti umoril ljubimca svoje žene. i.rhitekta Whiten. Takrat ira j«* >i»dišče s|H>znalo blaznim in j«* bil |M»lan v umobolnico zii blazne zločinec. Ko je bil pa enkrat v umobolniei, so začeli njegovi advokati dokazovati, da je duševno zdrav. In so res **do-Vazali", in Thaw je bil izpuščen \ zlato prostost. A tudi takšna izjema ojmizo-vanja niso dajala znanosti po-' trebnega gradiva. Da živijo v Tibetu v višini 5000 in 6000 ni( kot puščavniki, in še celo dolga! leta je dejstvo. V Andah se piipraivlajo ta čas na to, da, bi v višini več nego 5000 m obnovili stare rudnike zlata Inkov. Rudarji delajo začasno samo v posadili po tri ure in j večinoma samo tri do osem tednov v tej višini, na kar se vrnejo za nekaj časa v nižje predele. V Čitakih Andah so rudniki baikra, ki ležijo v višini 5000 do 6000 m in v nekaterih dela na tisoče mož. Seveda pa v večini primerov niso bogve ka-l ZATIKANJE MALARIJE V RUSIJI. Kakor proti drugim boleznim se Rusi usp<»šno bore tudi proti malariji. Še pred osmimi leti ^o našteli v Rusiji 3,500,000 žrtev te teake bolezni. Po poročilu šefa zavoda za tropične bolezni prof. Sergijeva se je pa •»osrečilo v prvi polovici lanskega leta znižati število malarič-j nih za .35%, število žrtev malarije pa za celo 40% v primeri s prvo polovico predlanskega' leta. Zarodki malarije so pod-1 vrženi kompliciranemu razvo-J ju, ki potrebuje zanj človeka; in komarja iz vnste anopheles. Komar vsesa bacile malarije s, krvjo bolnega človeka. ' 12. maja: A«|ultuuia / Cherbourg 14. ma la : lie de France v Havrc Europa ▼ Bremen 15. tuaja: Con te di Savola v Genoa if. maja: Nurinandie v Flavre Manhattan v Havre 'JO. maja: Berengarla ▼ Cherbourg 2L meja: Bremen t Bremen maja: Roma t Genoa L'5. maja: Lafayette t Havre 'J6. maja: Quv»en ilary t Cherbourg • 8. maja : Paris v Havre 1». maja: Rex v Genoa " I. Junija: Kuropa v Bremen junija : NORMANDIE v HAVRE Aqullaiiia v Cherbourg Washington v Havre 5. junija: Vulcania v Trst junija: Mary v <*herl»ourg 10. junija : Breiuen v Bremen 1-. junija: <'ha tu plain v Havre Confe ili Savoia ▼ Genija 1C. junija: Manlialtan v Iiavre Aquitania v Cherbourg Normamlie v Havre iS. junija : Kuro|»a v Bremen 19. junija : I le »le Krarve v Havre BKRK.N(«.\RI.\ t C HKRBOI RG Saturnia v Trst Si. junija : Queen Slary v Cherbourg J»i. junija : Res v CcDoa 'JD. junija : Bremen v Bremen Lafajette v Havre i). Junija: NORMANDIE v HAVRE AQI ITANIA v CHERROUVG Wa-hingt«m v Havre "J. julija: Conte <11 Savola v Genoa Berenearia t f*berhonrg (Ijamplain v Havre Julija: Kiiroi>a t Bremen 7. julija : Qne»-n Mary v Cherbourg . lie »le France v Havre O. Julija: Vulcania v Trst 14. julija: Normamlie t Havre Aquitania r Cherbourg Manhattan ▼ Iiavre 7. Rex v Genoa Br*«*- .remen i ^ Berengaria v Cherbourg julija: EVROPA t BREMEN 4. Julija: Saturnia v Trat Cbamplain v Havre 5. julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg juUJa: lie de France w Havre •1. Julija: Conte <11 Savola v Genoa Za vsa pojasnila glede potnih If-stav. era in dragih padrsbooati se "»brnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18ih SL. New Yerfc Posebno naj hite eni, hI nam, vajo potovati aseaeea JwriJa aH julija, kaJU za ta dva taws aa