Največji fakirski »čudež«. Med Indijci ter Arabci so skrivnostni možje, ki so znani pod imenom »fakir.ii« in so za nepoučenega nekaki čudodelniki. Pustijo se žive pokopati za dalje časa in. sc po odkopanju zbudijo zopet v življenjc. Nadalje si prebadajo s šivankami brez bolečin jezik, bodijo po bodečih žrebljih itd. Do pred kratkem je veljala za največji fakirski »ču dež« ta le spretnost: Ffikir je vpričo gledalcev pognal v zrak vrv. Videti je bilo, kakor da kon- 5a vrv visoko v oblakih. Po tej vrvi je splezal najprej z opičjo spretnostjo mali dečko, za njim pa fakir z ostrim nožem med zobmi. Ko sta se zgubila oba plezalca po vrvi med oblaki, se je razleglo z višine nepopisno presunljivo vpitje dečka. Naenkrat so začeli padati z oblakov na tla posamezni okrvavljeni deli otrokovega tetesa. Ko je bil na tla vržen zadnji kos žrtve, se je spustil po vrvi med gledalce še fakir z okrvavljenim nožem. Skočil je na sredo med razrezano truplo in teptal po ostankih. Nato je počenil, nekaj skrivnostno momljal nad razmesarjeno žrtvijo in namab je bil dečko živ in je sakal nepoškodovan med na smrt preplašenimi in začudenimi gledalci. O baš opisanem največjem fakirskem »čudežu« je bilo napisanih že bog znaj koliko knjig, ki so povdarjale vse nad vse skrivnostno zagonetko, katere ni znal pojasniti nikdo naravnim potom. Pričetek razvozijanja zagonetke. — Pred nekaj meseci sta se mudila v okolici arabske vasi Hillab v nepo^rprini bližini starobabilonskih razvalin v Mezopotamiii nemška starinoslovca Erik Jan Hannen in Miiller. Neken-a dne so obiskali razvaline starega Rflhilona boeati Ansrlpži v snremstvu žensk. Kar se je raznesla govorica, da ho fakir iz vasi Hillah napravil pred Evropeici proti dobremu plačilu najveCji »čudež«. Nad vse radovedni Ancrlpži ro dEdi starfmu fakirju 100 funtov in obluibili. da se bodo držali pri T.redst.avi natanrno nie-Tovib navodil. ker sicer največii »čudež« ne bo uspel in Se ima lahVo nepre^lpdno strašne rrosledice za grlpdaicp. Povabljena sta ^ila k proizva.fmui §e oba impnovana Nemca, ki sta i°-rala ohpnem tudi ulo^o tolma^pv mpd Arabci ter Au^leži. Ba.« to pr.iiko sta botela uporabitl oba np.mška učp.njaka, da ra/krinkata in cp^Trm svetu poiasnit.a fa1.ir.«ki najvpCii »r-udpž« kot navadno goljnfi.io. Učeniak Hannpn <*e ie opremil čisto nevidno s fotosrrafičnim aparatom, ki je fotografiral s film^ko na?lico potek »čndeža« in na ta riačin iraa sedai rado vpdni svet v rokab kljnč do dolgo — dolgoletne fakirske skrivnosti. Priprave za »či.dež«. Stari arabski fakir Abu Nasser je.oznanJl, nai pr zbere predpoldno ob 9. uri radovodna družba 12 članov na določenem, tesno osrajenem prostoru čisto na prostem pod pekoi.im solncem. Zbrani so morali stati eden tik drugega in gledati v ono smer, v kateri se bo godil »čudež«. Po preteku dobre ure v najbolj žgeči vročini sta se prikazala dva fakirjeva pomaorača, ki sta peljala na garah skrbno zvito in zelo debelo vrv ter obširno košaro. Za tpma je stopal v balio zaviti fakir Abu Nassor z majhnim dečkom, ki je imel na sebi le črne kopalne hlačke. Vsi coprniki so postali nekoliko proč od gledalcev in se lotili razkladanja vrvi. Nemški učenjak je dobro fotografiral, da je bila cela ne baš dolga vrv sestavljena iz koštrunovih hrbtenic ia na zunaj povita s platnom. Fakirjeva do- močnika gta vrv sukala, da je postala trda kakor bambusova palica. Tako razmotano vrv Je pognal fakir z bliskavico na kvišku (v resnici sta jo dvig nila oba pomagača), da je bilo videti, kakor bl bila zapičena s spodnjim kon cem v pesek in njen zgorajni konec bi pa segal v oblake. Ko je stala vrv, sta se postavila ob vsako stran fakirjeva pomagača, krilila z rokami proti vrvi, kakor bi jo rotila, naj stoji pokoncu, resnično pa je bila vrv prepeljana vsakemu od pomagačev skozi pas preko ledenj in sta jo podpirala vsak s svojim telesom. Spodnji konec je tičal globoko v pesku. A baš to mesto je že bilo poprej skrbno določeno in pod peskom votel prostor, kjer je bilo več fakirjevih sopomagačev, ki so sukali vrv nevidno, da je obdržala potrebno trdnost. I čndež. | Ko so bile končane te priprave ter gledalci vsi zamaknjeni v konec vrvi med oblaki, je splezal dečko z opičjo spretnostjo navzgor po vrvi in se zgubilv višini. Za njim se je lotil plezanja stari bradati fakir. Bil je ogrnjen v zelo ohlapno baljo, obut v copate in v ustah je držal odprt dolg nož. Poleg vrvi je bila prostorna ter globoka košara. Predno se je podal starec po vrvi navzgor, je gnusno zaklel in nekaj zelo skrivnostno mrmral ter krilil z rokami. Ko je plezal po vrvi, ga je obdal naenkrat oblak. Ni bilo več videti ne '  dečka in ne haljastega copernika. Ža se je vazleglo iz oblaka krikanje dečka, kije šlo skozi mozeg. Iz oblaka sta prileteli ena za drugo okrvavljeni deč- ¦'  lcovi roki ter padli v podstavljeno ko- |  šaro. Pri pogledu na deilkovi odrezani roki, »o začele navzoče Angležinje upiti kakor brez uma. Za rokami sta čofnili v košaro obe nogi, nato trup in slednjič še glava. Oblak se je razblinil, po vrvi je priplezal fakir z okrvavljenim nožem med zobmi. Plezal je navzdol le do poloviee in nato je skočil v podstavljeno košaro, kamor je bll ža zmetal razkosano defikovo truplo, in bodil po košari. Čez nekaj časa je skočil iz globoke korbe, počenil pred nio, krilil nad njo z rokami in izgovarjal coperniške besede. Pri teh zadniih prizorih so se Angležinje onesvestile, njih spremljevalci pa so tudi gledali, kakor bi bili pripravljeni na takojšnji pobeg. Ko ie fakir izmomljal copernijo, je smuknil iz košare razmesarjeni dečko zdrav ter čil in prosjačil pri onesveščenih in na smrt preplašfenih gledalcibi napitnino. (Kaj prnvijo fotograficnl posnetki? DeCko je bil oblečen v plavalne hlače, fakir v haljo, pod katero je imel v roke, noge, trup in v glavo zvito capje, ki je bilo pomazano s koštrunovo kr» vjo. Dečko in stari sta uprizorila na koncu vrvi umetni oblak, ker so spodaj stoječi kihali, ko so zagledali v daljini meglo. Na vrhu vrvi je zmetal stari capje izpod balje v košaro, dečko pa mu je zlezel pod haljo in se tamkaj skril. V košaro pometane cape so odstrani1' nni pomae-ači pod peskom, ki i ao nevidno naviiali vrv. Fakir ie sko- čil v košaro, teptal po nje In pri tej priliki se mu je izmotal izza pasu — de.ko. Nemški učenjak pa povda^a, da je izvedel fakir celi »čudež« z izvanredno spretnostjo, ki zahteva mnogo vaje in je vse gledalce že pred predstavo hipnotiziral (skrivnostno uspaval), da so videli v domišljiji, da končava vrv v nedogledni vižini, a je v resnici precej kratka. Največji fakirski »čudež« je sedaj pojasn3'en kot spretnost ter goljufija, ki je slepila množice in izobražence že skozi deset- in desetletja kot neprodirna skrivnost. Fotografični aparat je odgrnil že marsikatero zagrinjalo, ki je bilo na videz nekaj »čudežnega«.