8554 AA 40100200 OSREDNJA K 1J I ŽNICA P.P.126 PRImukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n. .. Abb. postale I gruppo (,£‘1111 JdO lir Leto XXXV. Št. 158 (10.377) TRST, četrtek, 12. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA KONČNO REŠITEV IZ GOSPODARSKE KRIZE MOGOČNA ENOTNA MANIFESTACIJA DELAVCEV OB PODPORI VSEGA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA V sprevodu po mestnih ulicah 20.000 delavcev - Na Goldonijevem trgu so nastopili pokrajinski tajniki vseh treh sindikalnih organizacij - Zal, smo na shodu pogrešali nastop v slovenščini T*—J. c s s * im Po torkovi seji centralnega komiteja Novi vodilni organi KPI Z včerajšnjega sindikalnega zborovanja na Goldonijevem trgu RIM — Tiskovni urad KPI je včeraj objavil sestavo novih vodilnih organov partije, ki so jih izvolili na torkovem zasedanju centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije. Novo vodstvo šteje 32 članov, medtem ko je prejšnje, ki je bilo izvoljeno na XIV. kongresu štelo 38. Poleg predsednika Longa in generalnega tajnika Berlinguerja so člani vodstva še Amendola, Barca, Bassolino, Boldrini, Borghini, Bu-falini, Cervetti, Chiaromonte, Cos-sutta, Di Giulio, Guerzoni, Ingrao, Jotti,’ Macaluso, Marzoli, Minucci, Napolitano, Natta, Ochetto, Pajet-ta, Pecchioli, Perna, Petroselli, Rei-chlin, Seroni, Terracini, Tortorella, Vecchietti, Ventura in Zangheri. Novoizvoljeni člani vodstva so Bassolino, Boldrini, Guerzoni, Marzoli, Ventura in Zangheri, medtem ko so odpadli Alinovi, Carossino, Colombi, Conti, Santi, Galluzzi, Quercioli, Serri, Trivelli in Valori. Za predsednika centralne kontrolne komisije pa je bil izvoljen Arrigo Boldrini. Novo tajništvo KPI, ki šteje sedem članov, pa sestavljajo Berlin-guer, Birardi, Chiaromonte, La Tor-re, Minucci, Napolitano in Natta. V tajništvu ni več Bufalinija, Cervetti-ja, Gouthiera, Pajette ter Pavolini-ja, njihovo mesto pa so prevzeli La Torre, Minucci in Natta. PO ŠESTIH LETIH KROŽENJA OKOLI ZEMLJE SKYLAB PLJUSKNIL V OCEAN JUGOZAHODNO 00 A VSTRALIJE Drobci vesoljske ladje prileteli do avstralskega ozemlja WASHINGTON — Sinoči ob 19.40 je ameriška vesoljska ustanova NA SA uradno potrdila, da je vesoljski laboratorij strmoglavil na Zemljo. Da se «skylabu» štejejo minute je postalo jasno že nekaj po 18. uri včeraj zvečer, ko je ladja zapuščala otok Ascension (kjer je postaja Norad) in so telemetrijski signali postajali vedno bolj neredni in pridušeni. To je pomenilo, da se je «skylab» začel segrevati čezmerno ob rastočem treju z vedno bolj gostim ozračjem. Mislili so še, da bo signale utegnila sprejemati postaja Norad (ameriško vojaško poveljstvo za letalsko obrambo) na Maršalovih otokih v Tihem oceanu, toda to se ni zgodilo. Rastoče trenje je povzročilo odpad predvsem velikega krila sončnih baterij in potem je sledil dokončni razpad celotne ladje. Kje so se razpršili ostanki, ki niso zgoreli v zraku? Na to vprašanje še niso odgovorili in verjetno ne bodo nikoli. Ve se le, da so večji kosi ladje, kot na primer hodnik, Na poziv enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je včeraj Trst ®iotno nastopil v obrambo svojih Sospcdarskih struktur in ogroženih delovnih mest. Okrog 20.000 delavcev, uradnikov, kmetov, mladih, ^ensk in upokojencev italijanske in slovenske narodnosti, iz mesta in iz okoliških občin, se je ob določeni zbralo pri Lloydovem stolpu, od koder so se v dveh mogočnih spre-Y°dih pedali na Goldonijev trg. Tu )e bil ob 10.30 napovedani enotni sindikalni shod. Namen splošne stavke in sindikalna shoda pred polnim trgom, katerem so stali številni rdeči in "eli transparenti z gesli in pozivi k ^Sevanju osnovnih vprašanj tržaškega gospodarstva, so obrazložili dlan tovarniškega sveta SIRT Bet-hoi in pokrajinski tajniki CGIL Gia-*hz, CISL Degrassi in UIL Fabricci, btedtem ko je J. Burlo opozorila na sačetek protestne’manifestacije tr-rsških najemnikov, ki jim grozi iz-iz stanovanj (o tem poročamo drugem mestu). Govorniki so v svojih posegih poudarili, da hoče Trst s splošno stavko še enkrat opozoriti pristojne organe v Rimu in na krajevni ravni ?a dejstvo, da so naše gospodarske 1(1 družbene strukture s stalnim nazadovanjem dosegle že najnižjo mo-kbo raven in da tržaški pokrajini banes grozi konkretna nevarnost, da povrne v stanje, v katerem se £ nahajala v preteklem stoletju, fbst ne zahteva nobenih privilegi-— so poudarili — temveč sa-bto sredstva za izhod iz krize in za |»S COL CISL cml r# | ; - >Jv:' 1 K& mm r*Je pokrajinski sindikalni sekretarji na govorniškem odra zagon svojih gospodarskih dejavnosti, zlasti na področju industrija Pristanišča in pomorstva. Pri tem An triiaško delavstvo povsem vklju-dit?i V sPlošni boj italijanskih sin-sr2i • 0l'ganizacij, ki so si na o-kongresu v Rimu (EUR) “stavili kot glavni cilj izboljšanje ^spodarskega stanja na jugu dr-'6 in v zaostalih predelih sever-»...Halije, med katere sodi tudi tr-8£ka pokrajina. . lrzaške sindikalne organizacije — ^..badalje poudarili — ne morejo Va?1* na "formule* za sestavo no-, * * * * v*ade, lahko pa zahtevajo, in to odločnostjo, da bo nova vlada b, 3uei)a tržaško gospodarsko pro-jv/batiko v nove razvojne načrte, j^sedanje vlade od leta 1954 dalje, ^namreč ukrepale v škodo našega kjjjb. saj so nam med drugim u-GiuJi ^ar la^j^lol11’061 Sv. Rok, v jT1?110' Sv. Marko. Zdaj smo zašli vl*>, iz katere se mora Trst iz-1 JjCv v najkrajšem času. Od prve <}0 h ence 0 trškem gospodarstvu tfjJjbbes se je število zaposlenih v ^ | ki pokrajini zmanjšalo skoraj »tv enot, rezidenčno prebival-hinA Pa uP«da — kljub nedavnemu Pt>.nernu dotoku Istranov — po-to v razmerju 2.5(X) oseb na le-*tav ^ negativni trend je treba znu-n0 1 ' * ukrepi, ki naj omogočijo »ternah zasebne in javne indu-b0,Je (obrati z. državno soudelež-gp • Pristaniških dejavnosti (tudi z **te° bednih infrastruktur, za Je po zakonu o izvajanji) ©-IHzk ,1 sPnrazumov že dalj časa na j ®go 56 milijard lir), pomorstva ‘sdjedelstva (z novimi naročili Tržaškemu Lloydu). Kdor zagovarja stališča, da upadajočo industrijsko proizvodnjo na tržaškem lahko uspešno nadomesti trgovina, je v zmoti, kajti dovolj je, da se nekje v Jugoslaviji začno proizvajati določeni artikli široke porabe, pa bo tudi tržaška trgovina kar čez noč v krizi. V takem položaju Trst ne more več sprejemati raznih obljub in zagotovil, za katerimi zeva praznina: potrebni so konkretni posegi, potrebna so otipljiva dejstva s strani državnih, deželnih in občinskih organov. S »paketom* specifičnih zahtev, ki jih je nanizala posebej za posamezna ogrožena področja, in ki jih je prebivalstvo tržaške pokrajine podprlo z enotno udeležbo na splošni stavki, bo sindikalna zveza sedaj nastopila pri vseh merodajnih organih v Trstu in Rimu, da končno doseže izglasovanje vseh tistih inštrumentov, ki so potrebni za u-s peš no premostitev krize. Vsi trije glavni govorniki so se v svojih posegih dalj časa zadržali ob osimskih sporazumih in še posebej ob vprašanju skupne industrijske cone na Krasu. Okrog tega problema — so poudarili — je treba v Trstu uresničiti enotnost pogledov. Dovolj je bilo medsebojnega včasih tudi hudega razhajanja. Če bi cona nudila le eno novo delovno mesto, bi jo bilo treba upoštevati kot pozitivno priložnost za Trst. O coni je sicer potrebna še široka razprava — in zanjo je potrebna objava vseh doslej opravljenih raziskav — nedvomno pa gre pri njej za enkratno priložnost za nov razmah industrije, za dodatno možnost krepitve prav tiste proizvodne panoge, ki je danes na Tržaškem najbolj ogrožena. Kdor je bil morda pred časom proti uresničitvi te strukture, mora pač u-poštevati, da je cona danes postala dejstvo, s katerim je treba trezno računati. Preden so spregovorili pokrajinski tajniki sindikalnih organizacij, je član tovarniškega sveta SIRT pozdravil najvidnejše predstavnike raznih organizacij, združenj in krajevnih uprav, prisotne na shodu, nato pa začel prebirati brzojavko, ki jo je poslal poslanec Tombesi. Prisotna množica delavcev in prebivalcev pa ga je z močnim žvižganjem prisilila, da je svojo namero opustil. Ob včerajšnjem shodu pa moramo pripomniti, da žal nismo slišali z govorniškega odra niti še tako kratkega nagovora v slovenščini, kar je še posebno izstopalo glede na prisotnost številnih slovenskih delavcev, mladine, žena, upokojencev, celo županov in drugih javnih upraviteljev iz okoliških občin, da ne omenimo naših organizacij kot so SKGZ, SDGZ in Kmečka zveza in druge. V zvezi s potekom splošne stavke in enotnega sindikalnega shoda je pokrajinska sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL sinoči izdala poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo ob doseženem uspehu, h kateremu so pripomogli vsi delavci, mladi, ženske in upokojenci, italijanske in slovenske narodnosti. Hkrati s tem zveza pozdravlja z zadovoljstvom pristop številnih trgovcev in upraviteljev javnih lokalov. (ef) V Italiji prve skupine vietnamskih beguncev RIM — Prva skupina vietnamskih beguncev (zdi se, da jih bo 14) bo prispela iz Bangkoka jutri. Druga skupina, ki bo štela 51 beguncev, pa bo prišla iz Singapura 17. julija. To skupino sestavljajo begunci iz dveh taborišč v Maleziji. Begunci bodo prebili nekaj dni v nekem oddelku begunskega taborišča v Latini, ki ga je pripravil posebni odbor pri predsedstvu vlade, ki mu načeluje posl. Zamberletti. Nato pa jih bodo razmestili po I-taliji, ali jih poslali v druge države Evrope. Pripomniti je treba, da gredo begunci najraje v ZDA, ali pa v Francijo, kjer imajo večkrat svoje sorodnike. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiuiiiuiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiififiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POVERJENI PREDSEDNIK ZAČEL RAZGOVORE S STRANKAMI Krščanska demokracija bo v prihodnjih dneh odgovorila na predloge mandatarja Craxija Zaccagnini: Predočili smo vlogo, ki naj bi jo po naši oceni imela stranka relativne večine v demokratični družbi - Dokajšnja odprtost komunistov RIM — »Med srečanjem smo predočili poverjenemu predsedniku vlogo, ki naj bi jo po naši oceni imela stranka relativne večine v demokratični družbi.* T^ko je »P0 poldrugi uri razgovora z Bettinom Craxijem izjavil sekretar krščanske demokracije Benigno Zaccagnini. «Pozomo smo prisluhnili mandatarjevemu ekspozeju — je nadaljeval — in obvezujemo se, da ga bomo preučili s prepotrebno pozornostjo, da ugotovimo, kakšen prispevek lahko da krščanska demokracija oblikovanju vlade, ki naj nudi zadostna politična in programska jamstva in naj nakaže jasne smernice za reševanje ključnih varnostnih in gospodarskih problemov.* Zaccagninijeva izjava je odraz notranje zmede in zagrenjenosti v krščanski demokraciji, ki doživlja se- danji razplet politične krize kot hud poraz in ki ne ve točno, kakšno stališče naj bi zavzela. Zaradi tega se je včeraj med Craxijevim ekspo-zejem, ki je zaobjel notranja in mednarodna vprašanja, politično in gospodarsko problematiko, omejil predvsem na to, da je poslušal, o-benem pa opozoril na vlogo, ki naj bi jo rx> ccenj KD morala imeti stranka relativne večine. Zaccagnini ni pojasnil, kaj s tem pojmuje KD, očitno pa je, da je imel v mislih zadnjih trideset let, v katerih je bila njegova stranka vselej za krmilom države. Takoj po razgovoru s Craxijem se je delegacija KD sestala, da bi ocenila mandatarjeve predloge, strankino vodstvo pa se bo najbrž sestalo v petek po koncu prvega kroga posvetovanj, da točneje do- ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB PRED DOPUSTI Danes odločilna seja na ministrstvu za delo Glede bistvenega vprašanja skrajšanega delavnika za kovinarje Confindustria ni dala jasnega odgovora RIM — Odločilne besede, ki naj bi odprla zaključno fazo pogajanj in omogočila sklenitev novih delovnih pogodb, za katere se bori okrog 6 milijonov delovnih ljudi že nekaj mesecev, še v zadnjih dneh pred letnimi dopusti, še. ni. Vsi so jo pričakovali od včerajšnjega sestanka izvršnega odbora Confindustrie, ki naj bi odločilo o vprašanju, ki je med vsemi pogajanji bilo najbolj sporno: o skrajšanju delovnega urnika za delavce v zasebni kovinarski industriji. Odgovor združenja i-talijanskih industrijcev, oziroma navodila, ki jih je dalo včlanjeni zvezi podjetnikov kovinarskega sektorja, pa še vedno ne odkrivajo pravih namenov gospodarjev. Sporočilo, ki so ga objavili po seji Confindustrie sicer ne zavrača vsake možnosti dogovora o krajšem delovniku (vztraja le na stališču, da bi bil škodljiv za potrebe gospodarstva), toda poziva pogajalce Fe-dermeccanice, naj si odločno prizadevajo «doseči ustrezna jamstva za povečanje produktivnosti na osnovi večje prožnosti pri uporabi delovnih storitev*. Po sredi so torej še vedno tista »jamstva*, ki naj bi jih vpisali v pogodbo in ki naj bi pogojevala njeno izvajanje, česar sindikati naravno ne morejo sprejeti. Ob tem se je vnela tudi ostra polemika med predsednikom združenja javnih kovinarskih podjetij Mas-sacesijem, ki je že sklenil z enotnim sindikatom kovinarjev FLM sporazum o postopnem skrajšanju delovnega urnika, (pa brez vsakih »jamstev*) in privatnimi industrij-ci. Na včerajšnjem občnem zboru Intersinda ie zagovarjal sporazum in obsodil neodgovorne manevre zasebnih industrijcev, ki zavlačujejo pristanek 'a skrajšani delovnik, da krijejo nečasten umik, s tem pa škodujejo gospodarstvu. Po prekinitvi, ki so jo zahtevali zastopniki Federmeccanice, da se posvetujejo z vrhom Confindustrie (včerajšnje seje se je udeležil tudi Agnelli), so se tudi to noč nadaljevala posredovanja ministra za delo Scottija, da zbliža FLM in Feder-meccanico, v prizadevanju, da bi sklenitev delovne pogodbe za kovinarje odprla pot hitremu zaključku pogajanj tudi za ostale stroke. Ministrovi kompromisni predlogi glede staležev, periodičnih poviškov in plač, naj bi izgladiti rešitev spora o delovnem umiku, ki se je bodo lotili danes. Včeraj je prišla dobra vest za 150 tisoč delavcev v industriji obutve, zanje so ponoči podpisali novo delovno pogodbo. Kovinarji in drugi so pa morali nadaljevati trdo borbo, z razčlenjenimi stavkami, manifestacijami in blokadami prometa, da premagajo trmo delodajalcev. (Iv) reformo policije, boj proti terorizmu in problem obveščanja, v tem okviru pa poudarjal nujnost reforme založniške dejavnosti. Končno gre omeniti, da je mandatar včeraj nekoliko spremenil vrstni red srečanj s strankami in da se bo po novem razporedu sestal tudi z MSI, češ da je običaj, da se mandatar v prvem krogu sreča z vsemi strariiami. (vt) ki je povezoval vhod i laboratorijem in ki je tehtal več kot dve toni in svinčena posoda, v kateri so hranili filme in ki je tehtala eno tono in pol, zgrmeli v ocean jugozahodno cd Avstralije, in sicer na mestu z naslednjimi zemljepisnimi koordinatami: 42 stopinj in 87 minut južne širine ter 87 stopinj in 97 minut vzhodne dolžine. Kdaj pa je ladja začela dejansko razpadati, o-ziroma kdaj in kje so kosi začeli padati na Zemljo (bolje rečeno v Indijski ocean) še ni znano. Vse to se je dogajalo okoli 18,30. Najbolj so se strokovnjaki ustanove NASA začudili ob vesti, da so nekateri drobci padli tudi v Avstraliji (govorijo o tisoč kosov). Blizu rudarskega središča Kalgoorlie so ob 18.32 (tedaj je bila v Avstraliji noč) opazili kakih 20 ali več žarečih drobcev. Do sedaj še ni prišla no bena vest, da bi bil kdo poškodovan. Glede tega dogodka je glasnik NA SA Smith izjavil ob 19.07, da so po njihovi oceni drobci že vsi padli na Zemljo. Padce «skylabovih» drobcev so o-pazili v štirih letališčih na jugozahodni obali Avstralije. Druge drobce pa so opazili v nekaterih drugih krajih tega področja. Do padca ladje «skylab» je torej prišlo v teku tistega krožnega tira, ki ga je vesoljska ustanova NASA smatrala za najbolj verjetnega, kot smo pisali že včeraj. Ladja je namreč preletela severnovzhodne predele ZDA ter se usmerila proti o-toku Ascension in nato naprej mimo Otoka sv. Helene in dalje proti Avstraliji. Obstajala pa je nevarnost, da bi padla prej (ter s tem prizadela severovzhodne predele ZDA). Zato so strokovnjaki opravili nekaj popravkov ter ji podaljšali življenje za dvajset minut. Negotovost glede padca je vladala skoraj do konca. Ves dan je Norad zapiral določene predele (pod ameriško pristojnostjo) za letalski premet. Oddahfiifi so se šele po 1&30, ko je postalo jasno, da -se je skyl«fcova pustolovščina zaključila. (vk) DC-10 bo lahko zopet letel tudi v ZDA WASHINGTON - Letala »DC-10* bodo od danes naprej lahko spet letela tudi v ZDA, potem ko jim je ameriška zvezna ustanova za javno letalstvo (FAA) od 6. junija, prepovedala letenje. Prepoved je preklical upravni sodnik William Fowler, član državnega sveta za varnost prevozov (NTSB), potem ko. je družba «Mcdonnel Douglas*, ki gradi letala «DC-10», prosila za ponovno letalsko dovoljenje. FAA je sporočila, da bo takoj vložila priziv proti razsodbi. Letalom «DC-10* so namreč prepovedali letenje, ker so v njihovi strukturi odkrili nekatere šibke točke. Oblasti so zahtevale učinkovite preglede vseh letal, ko je 25. maja «DC-10» strmoglavil v Chicagu. V nesreči je umrlo 273 oseb. Glasnik FAA je sporočil, da so odkrili okvare tudi v dveh novih letalih v Oaklandu (Kalifornija). Tudi na Japonskem so razveljavili prepoved letenja letalom «DC-10», kot je sporočil japonski minister za prevoze. Obenem je razglasil, da se tudi tuji «DC-10» iahko ponovno poslužujejo japonskih letališč. RIM — Včeraj je prispel na uradni obisk v Italijo predsednik Tanzanije Julius Nyerere. EGS za dolgoročna pogajanja z OPEČ BRUSELJ — Stiki med Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) in organizacijo OPEČ (države proizvajalke petroleja) so se nekoliko ohladili. Vzrok za to je baje v dejstvu, da je komisar za energijo Guido Brunner izjavil v svojem intervjuju ameriškemu listu «He-rald tribune*, da EGS ne sme sprejeti politike OPEČ, ki bi stremela za »kontroliranim pomanjkanjem petroleja* in ki bi povzročala nenehen porast cen in bi tako ogrožala svetovni gospodarski razvoj. Te Brunnerjeve izjave so vznejevoljile predstavnike OPEČ, ki so izjavili, da so stiki z EGS začasno prekinjeni in da ne bo prišlo do srečanja v oktobru 1 V krogih EGS ne komentirajo teh izjav ter pravijo, da je organizacija pripravljena na vse stike. Zdi se, da pri članicah evropske organizacije prevladuje mnenje, da se je treba dolgoročno pogajati z OP EC in zavrniti ameriške pobude za konfrontacijo. Na Češkoslovaškem so v svrho varčevanja s petrolejem uvedli omejitve hitrosti na cestah (110 km). Omejitve uporabe goriv so sprejeli že na Madžarskem, na Bolgarskem in v Romuniji. Na vrsti so tudi omejitve na Danskem. loči stališče KD. Ugibanja so najbrž preuranjena, očitno pa je, da bodo na zadržanje stranke relativne večine vplivali predkongresno vzdušje, notranji boji za oblast in razčlenjena stališča struj in, samoumevno, potek Crarijevih razgovorov z ostalimi strankami. Craxi je. bil s svoje strani tudi zelo redkobeseden. «Šlo je za koristno delo — je dejal in odšel, češ «jutri bo zelo naporen dan, ker bom moral sprejeti vrsto delegacij*. Prva bo delegacija komunistične NOVI DELHI — Včeraj je neprl-partije. Komunisti so po skoraj dveh čakovano zapustilo indijsko vladno dneh molka včeraj vendarle zavze- , stranko Janata 27 poslancev, tako li prvo, zaenkrat še zelo medlo in : (ja grozi sedaj državi vladna kriza, previdno stališče z uvodnim član- j premier Desai je kljub temu precej kom v partijskem glasilu «Unita». 1 optimist glede bodočnosti vlade, saj Med vrsticami pa je vsekakor mo- Upa v podporo nekaterih manjših de-goče razbrati znatno odprtost do želnih strank in predvsem komuni-Craxija, saj predstavlja njegovo i- st0v. menovanje nov moment v italijan-1 skem političnem življenju, dasi do- uiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiitiittHiiiiiTiiiiiiuiMiiitiiiiiiiiiiimiiitiiiiHiiiiiiMiiiiiiitiitiiiitifitiiiiinfiiniimiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiittit meta dogodka zaenkrat še ni mo-, PRED NEVARNOSTJO ZAPADLOSTI VLADKIH ZAKONSKIH ODLOKOV nisti tudi Craxijevo vlado ocenjevali na osnovi sestave, programa in opravljenega dela, vendar nikoli ne omenja odločne alternative »ali v vladi, ali v opoziciji*, ki jo je vselej postavljala kot predpogoj na pogajanjih s KD. Očitno pa je, da bo KPI zahtevala od Craxija dosledno pplitiko demokratične enotnosti in odpravo diskriminacij do levice. Včeraj popoldne se je sestalo novoizvoljeno vodstvo komunistične partije, vendar o poteku sestanka ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Kaže pa vsekakor, da je šlo za pripravo na današnje srečanje s poverjenim predsednikom. Craxi je začel z delom že v jutranjih urah v svojem uradu v Ul. Tomacelli, kjer se je srečal s Clau-diom Marteilijem, ki je v stranki zadolžen za kulturna vprašanja, s Fabriziom Cicchitom, ki vodi gospodarsko politiko in z Leliom Lago-riom, ki je odgovoren za probleme države, da bi na osnovi torkove resolucije strankinega vodstva pripravil glavne točke delovnega programa. Kot je v razgovoru s časnikarji pojasnil Lagorio bo izhodišče za delo programski dokument v 10 točkah, ki so ga socialisti predložili v začetku leta Andreottiju in ki je med drugim obravnaval gospodarska vprašanja, energetsko krizo, Izvoljena začasna predsedstva stalnih parlamentarnih komisij Predsednike in večino mest so si razdelile stranke, ki so podpirale Andreottija - Nasprotovanje KPI taki ureditvi, ki naj bi trajala do rešitve vladne krize - PSI in PDUP sta se vzdržali RIM — Poslanska zbornica in senat sta včeraj vendar izvolila vodstvene organe stalnih parlamentarnih komisij, kar bi bila morala storiti že takoj po izvolitvi predsednikov obeh skupščin ob umestitvi novega parlamenta. Nujnost izvolitve predsednikov, podpredsednikov in tajnikov parlamentarnih komisij je še posebej (mimo upoštevanja ustavne ureditve) narekovala nevarnost, da zapadejo številni vladni odloki, ki so se že polnopravno izvajali. Zato so morale stranke, upoštevajoč nasprotujoča si stališča zlasti o podelitvi predsedstev (KPI, radikalci in na splošno levica so zahtevali, naj se porazdelijo med vsemi ustavnimi strankami, social- ■iMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiu Nespretni čarovnikovi učenci Se mar spominjate, kako je VValt Disney v znameniti risanki »Fanta-sia* prikazal »čarovnikovega učenca*, ki ga je po Goetheju uglasbil Sergej Prokofjev? »Mickev Mouse* ki ga pri nas bolje poznamo kot «Topolina», mora pospraviti čarovnikovo »delavnico*, ker mu pa delo ne diši, začara metlo, vedro, cunjo, da namesto njega pometajo, brišejo, hodijo po vodo. Vse napreduje v najlepšem redu, a zlomka, mladi u-čenec pozabi na čudežne besede in ne zna več ustaviti »pomočnikov* ob pravem času. In metla pomete tudi z mladim čarodejniškim pripravnikom, vedra nalijejo toliko vode, da preplavijo pol sobane, cunje pobrišejo in razbijejo vse ampule, še sreča, da se mojster vrne o pravem času in ustavi »kolesje*, ki je že na tem, da stre mladega pomočnika. Le-ta, ki je sicer imel srečo, da je odnesel celo kožo, mora z repom med nogami v potu svojega obraza popraviti storjeno škodo. Sodobni človek se marsikdaj vede kot nespretni čarovnikov uče-neCi na njegovo nesrečo pa ga »mojster* ne reši vedno v pravem ča su. Spomnimo se le domačega primera Sevesa, Talidomida, sovjetskega satelita »kozmosa*, ki se je zrušil na Kanado in pa seveda primer ameriškega vesoljskega labo- ratorija skytaba, ki je pred dobrim letom »ponorel* in včeraj pljusknil v ocean. Naključje je tokrat rešilo ameriške strokovnjake, ki so v zadnjem trenutku ujeli za rep vesoljski laboratorij in ga preusmerili nad o-cean ter nad neobljudena področja, tako da razbeljeni »drobci* niso povzročili večje škode. In ko bi ga ne ujeli? Ko bi se vrnitev skylaba spremenila v tragedijo? Do kdaj bodo lahko znanstveniki, industrija, vlade nekaznovano zastrupljale okolje in se poskušale s »čarovnijami*, ki jih nikakor ne obvladajo? (vt) demokrati, PLI in desnica KD pa samo med tistimi, ki sestavljajo vladno večino) zopet uveljaviti nekakšno kompromisno in začasno rešitev. Predsednike, po enega podpredsednika in po enega tajnika v vseh poslanskih komisijah so dodelili trem strankam, ki so podpirale zadnjo Andreottijevo vlado (KD, P5 Dl, SVP in PRI), po enega podpredsednika in enega tajnika pa opoziciji. Taka sestava naj bi trajala le do potrditve (ali zavrnitve) vseh odlokov, ki jih je izdala prejšnja vlada in do rešitve vladne krize. Izidi jutranjih in popoldanskih volitev v 14 stalnih komisijah poslanske zbornice in 12 senatnih so naslednji: v poslanski zbornici je v komisiji za USTAVNA VPRAŠANJA predsednik Riz (SVP), podpredsednika La Penna (KD) in Mo-schini (KPI), tajnika Olcese (PRI) in Bertani (KPI). NOTRANJE ZADEVE: Mammi (PRI), Zolla (KD) in Conti (KPI) ter Belussi (KD) in Pecchia (KPI). ZUNANJE ZADEVE: Cossiga (KD), Pajetta (KPI) in Bonalumi (KD) ter Depoi (KD) in Codrignani (KPI). PRAVOSODJE: Reggiani (PSDI), Granati (KPI) in Sabatini (KD) ter Fontana (KD) in Onorato (KPI). PRORAČUN: La Loggia (KD), Aiardi (KD) in Ca-randini (KPI). FINANCE: Corti (PSDI), Castellucci (KD) in Belloc-chio (KPI) ter Rubbi (KD) in Toni (KPI). OBRAMBA: Caiati (KD), Bandiera (PRI) in Angelini (KPI) ter Stegagnini (KD) in Lodolini (KPI). ŠOLSTVO: Tesini (KD), Bemporad (PSDI) in Masiello (KPI) ter Quarenghi (KD) in Bosi (KPI). JAVNA DELA: Sullo (PSDI). Bot ta (KD) in Alborghetti (KPI) ter Ermelli Cupelli (PRI) in Adamo (KPI). PREVOZI: Marzotto Caotor- ta (KD), Morazzoni (KD) in Pani (KPI) ter Madaudo (PSDI) in Ot-taviano (KPI). KMETIJSTVO: Bor-tolani (KD), Rizzi (PSDI), in Ianni (KPI) ter Mora (KD) in Gatti (KPI). INDUSTRIJA: La Malfa (PRI), Citaristi (KD) in Cappelloni (KPI) ter Cuoiati (PSDI) in Olivi (KPI). DELO: Del Pennino (PRI). Pisicchio (KD) in Furia (KPI) ter Furnari (PSDI) in Ramella (KPI). ZDRAVSTVO: Uršo (KD), Allocca (KD) in Brusca (KPI) ter Costa (PSDI) in Carloni (KPI). V senatu so izvolili predsedstva 10 komisij, za ostali dve pa bodo morali ponoviti glasovanje danes, ker kandidati niso prejeli zadostnega števila glasov. Komisiji za U-STAVNA VPRAŠANJA bo predsedoval Murmura (KD), podpredsednika sta Mancino (KD) in Flamigni (KPI). PRAVOSODJE: De Carolis (KD), Cioce (PSDI) in Tropeano (KPI). OBRAMBA: Schietroma (PS Dl), Giust (KD) in Corallo (KPI). PRORAČUN: De Vito (KD), Carollo (KD) in Bollini (KPI). ŠOLSTVO: Faedo (KD), Parrino (PSDI) in Chiarante (KPI). JAVNA DELA: Tanga (KD), Bausi (KD) in Otta-viani (KPI). KMETIJSTVO: Marto-ni (PSDI), Truzzi (KD) in Talassi (KPI). INDUSTRIJA: Gualtieri (PRI), De Cocci (KD) in Urbani (KPI): DELO: Cengarle (KD), Ma-nente Comunale (KD) in Brezzi (neodvisna levica). ZDRAVSTVO: Pinto (PRI). Costa (KD) in Ciacci (KPI). ODBOR ZA EVROPSKO SKUHNOST: Scelba (KD), Conti Persini (PSDI) in Romand (neodvisna levica). Glasovanja so se vzdržali zastopniki PSI in PDUP, izidi pa so vzbudili nezadovoljstvo KPI in Neodvisne levice ter v samih vrstah levice KD. POPOLN USPEH SPLOŠNE STAVKE V TRŽAŠKI POKRAJINI Mestne ulice je preplavila množica 20.000 delavcev Mogočna sprevoda za reditev tržaškega gospodarstva Dopoldne je bilo mestno središče povsem ohromljeno - Enotne zahteve po delovnih mestih in stanovanjih - «Dovolj z mestom jeansov in melonov» Z mogočno splošno stavko in manifestacijo so se včeraj tržaški de lavci vseh strok zavzeli za rešitev vedno bolj jalovega tržaškega gospodarstva. 20.000 jih je preplavilo mestne ulice in s svojo številčnostjo še bolj podkrepilo svoje upravičene zahteve in pravice do delovnega mesta, do stanovanja, do boljših pogojev za delo in življenje. Včerajšnja stavka je zato za tržaški de lavski razred zgodovinskega in prelomnega pomena: z močjo 20.000 prisotnih je spet pridobil zavest v svojo veliko moč. Trg Unita ob 9. uri včeraj. Eno od zbirališč, s katerih bo krenil sprevod delavcev ob napovedani splošni stavki, je bilo še skoraj po polnoma pusto. Maloštevilni pri šotni so z radovednostjo sledili postavljanju šotorov pred občinsko palačo, v katerih bodo do petka živeli Tržačani, ki jim grozi izgon iz stanovanj, da bi na ta že skrajen način še enkrat opozorili na nevzdrž no stanje in protestirali proti ne sramnemu oklevanju oblasti. Ob šotorih velik transparent enotnega sindikata stanovanjskih upravičen cev: «Pristojne oblasti, kaj delate? >, je pisalo na njem. Na trgu se je medtem začelo tx> časi zbirati tržaško delavstvo. Prišli so uslužbenci pivovarne Dreher, gradbeni delavci, osebje bolnišnice Santorio, železničarji, obrtniki, delavci energetskega sektorja tovarne Italcantieri, javnih ustanov, tiskarji, zaposleni v tovarnah Duke in Stock, v veleblagovnicah Upim in II Lavoratore. šolniki. Vsaka skupina je s seboj prinesla svoj transparent. Med lemi je plapolal tudi transparent sindikata policije. Tudi demokratični policisti so se odzvali sološni stavki, in delavci so pozneje, na Trgu Goldoni, pozdravili njihovo prisotnost z brat-slrim aplavzom. Med stavkajočimi je krožil pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gia-luz. Spraševal je naokoli, kdaj pridejo pristaniški delavci; iz njegovega obraza je bilo razbrati zaskrbljenost — kaj, če stavka ne uspe? Kai, če bo premalo ljudi? Takrat se na trgu zberejo pri-staniščniki. hrupno bobnenje in žvižganje pa že od daleč najavi prihod pomožnega osebja tržaških bolnišnic. Prenekateri so prišli kar v belih delovnih oblačilih, postavili so se naravnost pod okna občinske palače: s hrupom, ki so ga zganjali, so gotovo prekinili delo marsikaterega melonarja na občini. Ko so prišli na zborno mesto delavci bivše steklarne Vetrobel (SIRT), se je sprevod začel pomikati proti Korzu. Na čelu sprevoda je vozil avtomobil, ki je prek zvočnikov obveščal občane in,, jim pojasnjeval cilje stavke. Za vozilom so hodili trije sindikalni tajniki Gialuz, Degrassi in Fabricci z drugimi sindikalnimi predstavniki, za njimi politični predstavniki, med katerimi sta bila tudi dolinski župan Edvin Švab in župan devinsko - na-brežinske občine Albin Škrk. Za sindikalnimi in poutičnimi predstavniki se je vil dolg sprevod delavcev. Na čelu so bili uslužbenci tovarne SIRT in pivovarne Dreher. Častno mesto v sprevodu jim upravičeno pripada: ^zaslužili* so si ga, prvi s 50 meseci, drugi pa s tremi leti dopolnilne blagajne. Za njimi so se zvrstili vsi ostali. Poleg osebja bolnišnice so bile najglasnejše predstavnice Zveze žensk Italije. »Država daruje ženskam črno in slabo plačano delo», je bilo eno od gesel, ki so ga skandirale neumorna Ester Pacor in ostale Ženske. Sprevodu delavcev ni bilo videti konca. Ko so prvi stavkajoči prehodili že vso Ul. Roma in bili že na Ul. Ghega, se ni zadnji del sprevoda še sploh premaknil s Trga Unita. Delavci so popolnoma ohromili promet v mestu. Trgovine v Terezijanski četrti so bile vsaj za čas sprevoda skoraj vse zaprte. Tudi če se niso udeležili stavke, so trgovci povlekli rolete, gotovo iz bojazni do izbruhov ne strpnosti do njih, ki jih v Trstu ne tare gospodarska kriza. Na Ponte-rošu sploh ni bilo običajnih stojnic, tako da včerajšnjim jugoslovanskim kupcem ni preostalo drugega, kot da z očesom sledijo veliki množici ljudi, ki se je počasi pomikala proti Ul. Carducci. Do večjih nasilnih dejanj ni prišlo. Skupina stavkajočih je le v Ul. Trento razbila šipe izložbenih oken treh trgovin, ki so bile izzivalno odprte. Seveda to še ne pomeni, da so bile vse trgovine, ki jih premore Trst, včeraj zaprte. Nasprotno. V ulicah, ki jih ni mogla doseči delavčeva roka, so si trgovci tudi včeraj sramotno služili mastne denarce in tako še enkrat jasno dokazali, ko- liko jim je mar za vse nakopičene probleme, ki pestijo Trst. Ulica Carducci ob 10.15 včeraj. Na tej središčni ulici sta se mo- binezonih, ki so jih oplemenitili s svojim dolgoletnim znojem, nato so sledili bučni delavci obratov VM, CMI, tržaške ladjedelnice Sv. Marka, Italsidra, IRET, delavci kemijske stroke, vsi s transparenti in številnimi napisi. Na enem od napisov, ki so ga nosili delavci ladjedelnice Alto Adriatico, Je pisalo «Dovolj z mestom jeansov in melo-nov*. S svojim transparentom je bila prisotna tudi Kmečka zveza. Med delavstvom je bil tudi miljski župan gočno srečala oba sprevoda, tisti, Willer Bordon s predstavniki obči- ki je krenil s Trga Unita in tisti, ki je krenil izpred Lloydovega stolpa. Tu so se dokončno razblinili vsi dvomi o uspehu včerajšnje stavke. Šest let po zadnji splošni stavki so se na tržaških ulicah spet srečali z ramo ob rami delavci vseh strok. 20.000 jih je bilo, ogromno, ki so se skupno zavzeli za rešitev tržaškega gospodarstva. Medtem ko je prvi sprevod nadaljeval pot do Trga Goldoni, je drugi preplavil Ul. Val-dirivo in se po Ul. Rorna podal na Korzo. Na čelu drugega sprevoda so bili kovinarji. Delavci tovarne Velikih motorjev so bili kar v delovnih kom- ne in občinskim praporom, prav tako pa je bila na manifestaciji s svojim praporom in predstavništvom, ki jo je vodil podpredsednik Ezio Martone, zastopana tržaška pokrajina. Med prisotnimi so bili še predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina, predstavniki ACLI in še drugi. Trg Goldoni ob 10.40 včeraj. Bolj kot sta se sprevoda bližala trgu, bolj je postajalo «vroče». »Internacionala* in «Delavska himna* sta se razlegali iz zvočnikov in se preple- tali s skandiranjem delavskih gesel, bobnenjem, petjem, žvižganjem, hrupom, ropotom. Ob plapolanju rdečih zastav in transparentov se je vse to zlilo v «gran finale*, ki ga premore le partitura, napisana od delovnega človeka in njegovih vsakodnevnih borb. Trst je včeraj doživel velik dan: 20.000 ljudi je dokazalo, da Trst ni samo mesto jeansov in melonov. MARJAN KEMPERLE Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je več zakonskih osnutkov, med temi velja predvsem omeniti onega, s katerim se refinansira že obstoječi deželni zakon, ki predvideva posege v korist razvoja kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Razprava o resolucijah in drugih dokumentih, ki obravnavajo vprašanje delovnih pogodb ter gospodarsko krizo v deželi, se bo zaključila prihodnji teden. NA PREDSINOČNJI SEJI Podpora občinskega sveta boju tržaškega delavstva Deljena mnenja o resoluciji, ki jo je v zvezi z včerajšnjo splošno stavko predložila komunistična svetovalska skupina Predsinočnja seja tržaškega občinskega sveta se ni končala z odobritvijo načrta o reorganizaciji občinskih služb in tudi ne z razpravo in glasovanjem o načrtu za reorganizacijo podjetja ACEGA, ki je bil sprejet z glasovi Liste za Trst, KD, republikanca in socialdemokrata (proti so glasovali svetovalci KPI, PSI in MSI, vzdržala pa sta se radikalca). Kljub pozni uri se je namreč skupščina lotila še resolucije, ki jo je predložila komunistična skupina in v kateri občinski svet izraža podporo tržaškemu delavstvu ob včerajšnji splošni stavki. Komunisti v svoji resoluciji izhajajo iz ugotovitve, da je osnovni cilj, ki ga tržaški delavci s svojimi sindikalnimi organizacijami zasledujejo, industrijski in proizvodni razvoj v našem mestu in da so zato pristojni organi, od delodajalcev do vlade, deželnega odbora in tržaške občine, dolžni konkretno odgovoriti na probleme, ki zadevajo razne obrate v krizi, kot so Vetrobel - Sirt, Dreher in drugi. Ravno tako je treba zagotoviti o-hranitev delovnih mest v večjih o-bratih, kot so tržaška ladjedelnica, Itaisider in druge. V resoluciji je nadalje izražena potreba, da se vzkladi industrijski razvoj z luškim prometom ter da se uresniči področje za znanstvene in tehnološke raziskave. Izrecno so omenjeni osimski sporazumi, ki odpirajo nove perspektive za industrijski razvoj. Resolucija se zaključuje z izjavo, da se tržaški občinski svet pridružuje delavski stavki. Obenem obvezuje odbor, da sestavi občinsko delegacijo, ki bi z vsemi temi problemi in zahtevami seznanila tržaško združenje industrijcev. Kakor že na zadnji seji pokrajinskega sveta, tako je tudi na pred-sinočnji občinski seji prišlo okrog tega vprašanja do precej deljenih mnenj, zaradi česar se je razprava še bolj zavlekla. Krščanski demokrati, melanarji in radikalci so vsak iz svojega zornega kota predložili vrsto popravkov, ki so se nanašali zlasti na točki, ki zadevata osimske sporazume in prosto industrijsko cono na Krasu ter neposredno soudeležbo občinskega sveta na splošni stavki. Komunisti so vse popravke DA BI OPOZORILE OBLASTI IN JAVNOST Družine, ki jim grozijo izgoni postnvile šotore no Trgu Unitn FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE VČERAJ NA SPOREDU TRIJE DOBRI FILMI Odprta razstava «Znanstvena fantastika v ZDA» vanju naravnega okolja) in na en ali drug način so bili ti popravki zavrnjeni tudi na glasovanjih. Re- solucija je bila po končnem lazčle- i Drugi kratki film je bil »Dobro — ni n.. in lmronnbnrto rOTinO njenem glasovanju sprejeta z ve cino glasov (zavrnjen je bil le del, ki govori o industrijski coni na Krasu — proti so namreč glasovali me-lonarji, misovci in radikalci, krščanski demokrati in socialdemokrat so se vzdržali). Pri zavodu ICIPU v Rimu Zad«va SIRT odložena na 20. julij Vodstvo kreditnega zavoda ICIPU v Rimu, ki bi moralo včeraj sklepati o finansiranju preosnove bivše steklarne »Vetrobel* v žaveljski industrijski coni v novo tovarno za proizvodnjo specialnih jekel SIRT, je preložilo razpravo o tem vprašanju na novo sejo, ki bo 20. julija. Negotovost in konkretno strah za delovna mesta, ki že nad 50 mesecev muči okrog 50 delavcev in njihove družine, se bo tako nadaljeval še za deset dni, hkrati s tem pa bo naraščala jeza teh delavcev, ki nikakor ne morejo razumeti, kako je mogoče žonglirati z življenjsko usodo to likšnega števila družin in stalno odlašati z rešitvijo tega perečega problema. Del sprevoda stavkajočih delavcev, ki je včeraj dopoldne ohromil mestne ulice *r>.vnib£ i*» i t , i. , 2 A'SXA,X*Mf.tm NVBANKA / '' ' 3. P. A. ' TRST - UUCA P. FILZI 10 - 61-AAB SKEDNJI 1KČAJ BANKOVCEV 11. 7. 1979 Ameriški dolar 819.— Funt šterling 1800.— Irski luni šterling 1706. — švicarski frank 492.— Francoski frank 190.— Belgijski frank 26,— Nemška marka 448.— Avstrijski šiling 60,40 Kanadski dolar 705.— Holandski flnrint 405.— Danska krona 153. - Švedska krona lvJ.— Norveške krona 160.— Drahma 22 - Mali dinar 41,50 Veliki dinar 41,50 MENJALNICA vseh tujih valut Prispevki Namesto cvetja na grob Antona Čoka daruje Maria Gunnella 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Valeria Bisiacchi 2.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob ..ntona Čoka daruje Viktorija Čok 5.000 lir ___________________________ za PD Lonjer - Katinara. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 12. julija MOHOR 20.54 Vz'de ob 5.27 in zatone ob Lu- (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. •m . Dolžina dneva 15.27 — v*ide ob 22.43 in zatone ob 8.34 Jutri, PETEK, 13. julija ^ DRAGAN ta*2«e včer“J: najvišja temperatu ob ia stoPinj, najnižja 19 stopinj, *®208 br> 25,6 stopinje, zračni tlak tieta0?*5 ustaljen, vlaga 50-odstotna, Sdj 1 lasno, veter 4 km na uro ju-4 ^/hodnik, morje skoraj mirno, Peratura morja 22 stopinj. Dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) M«,/ Dspedale 8, Istrska ulica 35, bi .JUarski drevored 117, Ul. Com- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. LEKARN17 V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: Ul 226 165; Opčine; tel. 211001, Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje tel. 213 137; Milje; tel. 27M24 ZDRAVSTVENA DEŽUTNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627. na to oddajo pa je prav dokument, ki ga je Vzgojni center Viila Giulia izdal. Štirinajstletno dekle se je leto' prvič vpisalo v državno nižjo sred njo šolo Bergamas, in sicer v prvi razred; pred lem .je obiskovalo za vod Palutan in še prej osnovno šolo za prizadete otroke Slataper. Nekaj dni po začetku pouka so profesorji nižje srednje šole Bergamas zvedeli, da bo šolo obiskovala gojenka zavoda Palutan. Vest je vzbudila takoj vrsto ugovorov; pro fesorji so zahtevali, da se stvar takoj razčisti. Na dveh srečanjih med ravnateljico in profesorji šole Bergamas ter vzgojiteljico pedagoškega zavoda Palutan je prišlo na dan dejstvo, da ni dekle umsko ah, fizično prizadeto, pač pa da nosi posledice nepopolnega vzgojno izo braževalnega razvoja; vzrok temu pa je pomanjkanje človeške topline zaradi dolgoletnega bivanja v za vodu. Profesorski zbor je sprejel sklep, da se z dekletom ravna kot z ostalimi dijaki. Pozneje pa je vzgojiteljica zavoda Palutan predlagala, da bi dekle sledilo programu, ki ga med drugim predvideva zakon št. 517 iz dne 4. 8 1977. Med letom je dijakinja napredovala, čeprav je profesorji niso spraševali, niti niso zahtevali domačih nalog in podobno. Z drugimi besedami; ravnali so z njo kot z osebkom, ki ničesar ne razume, toliko manj pa kaj spre je ma. Vidno izboljšanje je bilo po mnenju profesorjev le naključje; dobro izdelane domače naloge pa sad druge roke. Šolsko ieto se je zaključilo, di jakinja razreda ni izdelala, saj ni po mnenju profesorjev šole Bergamas Dokazala kakih vidnih uspehov. In spet smo pri isti začetni točki. Profesorji nerada sprejemajo v svoje razrede prizadete otroke; če pa so tako rekoč »prisiljeni«, jih ne spodbujajo k delu, jim ne posvečajo posebne pozornosti, skratka jih v nekem smislu razredu odtujijo. S pooblaščenimi odloki so v šolske svete vstopili starši; v omenjenem primeru so pa pokazali nerazumevanje u,, nepripravljenost za sodelovanje. Primer prizadetega dedkleta ne predstavlja izjeme, saj bi lahko našteli veliko podobnih: vse to pa le potrjuje dejstvo, da je rešitev, žal, še zelo daleč, (vb) Danes v Trstu avstrijski podkancler Androsch V okviru sodelovanja med obmejnimi avstrijskimi deželami in našo, bo danes dospel v Trst avstrijski podkancler in finančni minister dr. Hannes Aridrosch. Ob tej priložnosti bosta v Trstu še direktor tobačne industrije dr. Beppo Mau-hart in podpredsednik koroške dežele Erwin Fruhbauer. Podkancler si bo najprej ogledal pristanišče, nato se no sestal s časnikarji. Popoldne istega dne bo skupaj s predsednikom deželnega odbora Comel-lijem predsedcval v trgovinski zbor niči sestanku gospodarskih opera terjev. Podkancler se bo mudil v Trstu do petka zjutraj. V SOBOTO IN NEDELJO V Nabrežini praznik sekcije VZPI Praznik VZPI sekcije občine De vin - Nabrežina in sicer po letih mlad — letošnji, ki bo to soboto in nedeljo na travniku SPD Igo Gruden, vstopa komaj v tretje leto življenja — po idejah in vsebini njegovega poslanstva pa veteran iz slavnih časov narodnoosvobodilne vojne. Praznik VZPI občine Devin - Nabrežina se vključuje v napore za ohranitev idej, ki so v naših krajih porodile narodnoosvobodilni boj. Nabrežinski travnik bo dva dni prav gotovo nabito poln, tako kot sta bili prizorišči o-beh prejšnjih praznikov. Gostje, predstavniki pokrajinske zveze VZ Pl, zveze borcev iz Komna in drugi, bodo ob tej priliki dobrodošli govorniki. Program dvodnevne prireditve bo ves posvečen srečanjem, pogovorom in zabavi ob zvokih ansambla L. Furlana v nedeljo (ob 18.30) pa nabrežinske godbe. Povejmo Se, da se bo prireditev oba dni pričela ob 16. uri. IP «Jagodišče» v parku bivše psihiatrične bolnice V soboto, 14. t.m., bodo v parku bivše psihiatrične bolnišnice odprli 'Jagodišče* (11 pošto delle fragole). Pravzaprav gre samo za nov bar, sklicevanje na Bergmana pa vendarle ni povsem neutemeljeno. Namen organizatorjev, ob sodelovanju nekaterih psihiatričnih operaterjev je, da bi ustvarili prostor, kjer bi se najrazličnejši ljudje, mladi, stari, ženske, otroci, lahko zbrali v prijetnem vzdušju, poslušali glasbo, gledali filme ali razne predstave, razpravljali o problemih, ki jih tarejo, in končno — saj navsezadnje gre le za bar — tudi nekaj popili in pojedli. Kot smo omenili, bodo nove lokale v prostorih, kjer so v stari psihiatrični bolnišnici bolniki pletli košare, odprli prihodnjo soboto. Ob 20. uri bo na sporedu koncert kant-avtorjev Angela Baiguere in Sandra Simonetta, sledila pa bo filmska predstava. Kot prvi film bodo seveda uprizorili prav Bergmanove 'Divje jagode*, po katerih je lokal dobil ime. PREJŠNJI VEČER V DOMU A. BUDAL V ŠTANDREŽU Prisrčno srečanje gen. konzula i Cigoja z odborniki Slovenske prosvetne zveze Predsednik SPZ Klavdij Palčič je diplomatskemu zastopniku matične države orisal razvejano delovanje prosvetnih društev - Štefan Cigoj obijubil vsestransko podporo matične države Do uradnega sestanka med generalnim konzulom SFRJ v Trstu Štefanom Cigojem in odborom Slovenske prosvetne zveze je prišlo šele prejšnji večer v Domu Andreja Budala v Štandrežu, do obiskov in številnih prijateljskih stokov pa že prej, ob Prešernovih proslavah v Gorici in Trstu v začetku letošnjega februarja. Ti stiki so se zatem nadaljevali, lahko bi rekli skoro vsak dan, ko je imel Štefan Cigoj, ki je svojo službo nastopil prav v prvih dneh februarja, stike z najrazličnejšimi predstavniki SPZ in prosvetnih društev. Potreba po takem sestanku pa je bila zelo živa. Predsednic SPZ Klavdij Palčič je to potrebo naglasil v svojem pozdravnem govoru. Podčrtal je tesne vezi, ki so in bodo seveda še obstojale med zamejci in matično domovino, poudaril je enotno nastopanje SPZ in njenih društev v vsej deželi in zavrgel vsak poskus umetne delitve Slovencev v tri kategorije. Palčič je tudi dejal, da je SPZ najbolj množična slovenska manjšinska organizacija, v njej je 43 društev, ki se ukvarjajo predvsem s kulturno in prosvetno dejavnostjo in ki združujejo okrog tako mlade kot odrasle pripadnike naše narodnostne skupnosti. Generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj je dal priznanje našim prizadevanjem, ko je dejal, da je naš narod zelo trdoživ, poln iniciative na vseh področjih, bogat po svoji kulturi in prosvetni dejavnosti. Naglasil je potrebo po še večjem, vsestranskem stiku med, društvi na obeh straneh državne meje, zaustavil se je ob vprašanju priznanja diplom in naglasil tudi. da bo manjšina močna, če bo tudi gospodarsko močna, saj je od tega odvisna vsa druga dejavnost. Obljubil je, da bo matični narod vseskozi podpiral prizadevanja manjšine za njen vsestranski razvoj in .udi za pravilno izvajanje mednarodnih sporazumov. To predvsem r.a področju zahtev manjšine po spoštovanju in uresničevanju ozimskih sporazumov. Po teh dveh pozdravnih govorih so spregovorili še Izidor Predan o položaju v Beneški Sloveniji, Marko Waltritsch o položaju n? Goriškem in Marko Kravos o kulturnih stikih, še prej pa je predsednik upravnega odbora Doma Andrej Budal razkazal prostore doma generalnemu konzulu, ki ga je spremljal konzul Lojze f'7C3ht'e'.11 Na sestanku so bili prisotni člani odbora SPZ in Goriške, -Tržaške »-Benečije. ZA NOVO DELOVNO POGODBO Enoten nastop kovinarjev na Goriškem V okviru vsedržavnega boja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev so delavci ladjedelnice v Tržiču včeraj stavkali dve uri, poleg tega pa so zasedli vse glavne vhode v podjetje ter tako preprečili uvoz, oziroma izvoz blaga. Tri večje skupine delavcev so med stavko zapustile ladjedelnico ter pripravile tri manjše manifestacije pred železniško postajo, na glavnem trgu ter v bližini starega pokopališča, na cesti za Gradež. Mimoidočim so delili letake ter jih seznanjali z vsebino in pomenom njihove protestne akcije. Delavci ladjedelnice terjajo čimprejšnjo dosego delovne pogodbe, a istočasno zahtevajo tudi izdelavo realnega in jasnega načrta preosno-ve ladjedelništva. Podobno manifestacijo bodo izvedli tudi jutri. Delavci- kovinarskih podjetij na Goriškem pa so se v okviru včerajšnje akcije omejili na blokado u-voza, oziroma izvoza blaga iz podjetij. PO PONEDELJKOVEM SESTANKU V TRSTU V MILANU SE POGAJAJO 0 PODGORSKI PREDILNICI Lastniki ne jamčijo za obnovo proizvodnje in zaposlitev delavcev, ki so v dopolnilni blagajni Na srečanju med generalnim konzulom SFRJ Štefanom Cigojem in odborom SPZ HiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiMfiiiiminmiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiin V KD SE PRIPRAVLJAJO NA POMEURNE SPREMEMRE V pripravah na vsedržavni kongres se tudi v Gorici krščanski demokrati sestajajo, da bi ocenili vzroke padca števila glasov in najbolj vidno in neposredno posledico, neizvolitev poslanca Bruna Longa. Goriška krščanska demokracija je tako zašla v globoko krizo. V nekem smislu se je nalezla bolezni, ki muči vso KD v naši deželi. Goriška KD ne boleha zaradi bacila, ki razjeda tržaško. Nas «lista« ni udarila in tudi Tombesi ne. Udarila nas je, oziroma KD je udaril predvsem poraz Longa. Se je temu porazu bilo mogoče izogniti? Kadar primanjkuje glasov, je vsako iskanje krivde zaman. Vseeno pa ni brez teže dejstvo, ki ga močno {»udarjajo v KD, da domači kandidati niso imeli prednosti, da dogovora v okviru deželne KD niso spoštovali itd. Rezultat napetih odnosov je predvsem ta, da Goričani bojkotirajo seje deželnega vodstva. Kakšne sadove bo prineslo izsiljevanje, je sedaj težko napovedovati. Eno je gotovo: v KD je v teku dokaj odkrita In estra-'’razprava, ki «šj preveri notranje odnose, analizira podobo same stranke, njene povezave z mladimi ter omogočr-izdelavo nove strategije. V tem okviru prihaja do dokaj živahnih razprav v morotejski skupini. Premik osi na desno, izvršen na volitvah, pa bo prav gotovo vplival na preokret članstva, zlasti pa najvplivnejših voditeljev. Lahko pričakujemo, da bodo nekdanji dorotejci spet prišli s svojo barvo na dan. Kako se bo to manifestiralo v javnosti, bomo spoznali že to jesen, ko bodo izvršene v vsej deželi, pa tudi na Goriškem, prve spremembe. Ena izmed najbolj gotovih resnic je prav gotovo ta, ki prihaja iz vrst »zgodovinskih« voditeljev goriške KD, po kateri bodo zagotovo zamenjali človeka, ki je na vodstvu goriške občine. S kom ga bodo zamenjali, se še ne ve. Prav gotovo jim je žal, da niso že za zadnje volitve uspeli prepričati I.upierija, da bi sprejel kandidaturo. Bo novi kandidat, če se bodo napovedi iz vrst KD uresničile, tudi tako odprt v nekaterih vprašanjih, ki nas zanimajo, kot je sedanji župan? V veliki meri bo to odvisno od novega pokrajinskega političnega tajnika, od novega deželnega vodstva in ne nazadnje od izida vsedržavnega kongresa. Vse kaže, da bo prišla na površje nova, v javnosti manj znana garnitura, ki bo prevzela vodstvo stranke in kasneje tudi ostale vzvo- SKLEP OBČINSKEGA SVETA V ŠKOCJANU Občina sme zahtevati prispevek za izkop peska in gramoza Odločitev je potrdil tudi pokrajinski nadzorni odbor V boju za večjo pristojnost krajevnih uprav v razpolaganju s teritorijem, ki ga že dalj časa vodijo nekatere občine na Tržiškem, velja zabeležiti, da je bil storjen še korak naprej. Prejšnje dni je namreč pokrajinski nadzorni odbor potrdil sklep, ki ga je sprejel občinski svet v Škocjanu in ki uvaja prispevek za urbanizacijo nad izkopi peska in gramoza na področju občine. Prispevno stopnjo so določili v višini 300 lir za vsak kubični meter materiala. Znesek pa morajo podjetja plačati vnaprej, ob izstavitvi občinskega dovoljenja za izkop, kajti sama koncesija pristojnega urada geodetske službe ne zadostuje več. Omenjeni sklep nadalje obvezuje podjetja, da na zahtevo občine zakrijejo jaške (z drugo besedo, da vzpostavijo prejšnje stanje) in to v določenem roku. V nasprotnem primeru poskrbi za to občinska u-prava, seveda na stroške prizadetega podjetja. Kakor je znano, se je spor v zvezi z izkopom gradbenega materiala zaostril lani jeseni, ko so se občinske uprave uprle nenadzorovanemu izkoriščanju gramoza in peska v rečni strugi. Taki posegi so se odvijali vrsto let, povzročili pa vrsto neljubih posledic, kakor reci- mo znižanje rečnega dna, poplave itd. Najhuje pa je bilo to, da krajevne skupnosti, oziroma občine od tega niso prejemale ničesar. Ob koncu lanskega leta je veljavnost dovolilnic, ki jih izdaja pristojni urad geodetske službe, zapadla. Po daljšem premoru, ko ni bilo povsem jasno. če bodo koncesije sploh obnovili, pa je pristojni urad le izdal dovolilnice. Pri tem pa je temeljito skrčil dovoljene količine izkopa, nekatera podjetja pa so iz seznama preprosto črtali, V tem času pa predstavniki občin niso mirovali. Nekajkrat so se zbrali ter razpravljali o skupnem in odgovornem nastopu. Iz srečanj je tudi izšlo, da imajo občine pravico zahtevati prispevek za urbanizacijo. V Škocjanu so ta sklep kmalu osvojili, te dni pa ga je odobril tudi pokrajinski nadzorni odbor. Kolikor nam je znano, pripravljajo podobne dokumente tudi v drugih občinah, kjer pa bo prispevna stopnja najbrž različna. Kaj to finančno pomeni? V Škocjanu bo občinska blagajna bogatejša za nekaj milijonov lir (okrog 7), za kakih 10 odstotkov se bo zvišala cena peska in gramoza, vse pa bo žalibog moral plačati porabnik. de oblasti, ki jih trdno drži v svojih rokah stranka relativne večine že vsa povojna leta. Eno izmed vprašanj, ki je navzoče v partijski razpravi, je odnos do Slovencev. Odkar je v tem odnosu zaškripalo, se je zamajal tudi položaj parlamentarca, do takšne mere se je zamajal, da je vsakršna možnost izvolitve izginila. Da bi se povrnila, bi bili potrebni — za njene pojme — čudeži. Teh pa sedanja KD očitno ni sposobna tudi zaradi tega ne, ker ji lastna desnica brani 'odpiranje do Slovencev. Zaradi tega smo priče taktiziranju in dvoličnosti. Te igre pa ni težko spoznati. PDUP poziva na budnost Sekcija PDUP v Tržiču je v zvezi s ponedeljkovim atentatom v podjetju Acciaierie Alto Adriatico izdala daljše tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da gre za hudo provokacijo v trenutku, ko so se že ntje v podjetju. V tiskovnem poročilu stranka poziva delavce na budnost in predvsem,~»aj- ne nasedajo takim provokacijskim dejanjem. Sestanek z deželnim odbornikom za industrijo Dariom Rinaldijem, ki so ga predstavniki upravnega sveta podgorske tekstilne tovarne, deželne finančne družbe Friulia ter sindikatov imeli v ponedeljek v Trstu, ni razčistil položaja v obratu, niti ni odgovoril na vprašanje, kaj bo s tistimi 600 delavci, ki so vpisani v dopolnilno blagajno. Sindikati so pričakovali, da bodo lastniki v ponedeljek predstavili kratkoročni ali srednjeročni načrt, kako v prihodnje voditi proizvodnjo in kako ponovno zaposliti delavce, ki so izven proizvodnje. Takšnega odgovora niso prejeli. Pač pa so lastniki ustno nakazali nekaj smernic, kako bi se zadeva utegnila razplesti. Zato ponedeljkov sestanek ni po oceni sindikatov dal nobenega jamstva, da se bo proizvodnja nadaljevala in da se bodo začasno odpuščeni delavci vrnili na delo. Pač pa se je včeraj vršil v Milanu sestanek celotne skupine Bu-stese, ki upravlja šest obratov, na katerem so bili navzoči tudi sindikati ter drugi za reševanje spora zainteresirani dejavniki. O poteku sestanka nimamo poročil, vendar si na podlagi razprave, ki je bila v ponedeljek na deželi v Trstu, lahko predstavljamo, da preučujejo različne možne rešitve, med drugim tudi to. da obrat razdelim na dvoje ali da obdržijo nadzorovano uoravo, ki je v rokah sodišča, ali da ponovno posežejo z javnim denarjem, kot so takrat, ko so ponovno zaposlili 1.300 delavcev. Italijanski tisk o naši skupnosti Včerajšnji' «11 Gazzettino« objavlja na goriški strani pogovor, ki ga je župan Pasquale De Simone imel z dijaki tretjega razreda nižje srednje šole iz Pordenona o slovenskem vprašanju v goriški pokrajini. Dijaki so županu poslali pismena vprašanj'a, on pa je nanje prav tako pismeno odgovoril. Nastal je dokaj pregleden, a tudi objektiven, dve časopisni koloni dolg zapis, ki se dotika domala vseh a-spektov tega vprašanja, začenši našo zgodovino od naselitve pa do danes. V odgovorih je opis našega sedanjega položaja, navedba občin s popolnoma slovenskim in mešanim značajem. Opisan je tudi pravni položaj naše skupnosti ter navedene ustanove, s katerimi razpolagamo, kazale možnosti •«bi»*k.verproizvod-i ustanove javnega značaja ter or- ganizacije, šole. radio, kulturne in prosvetne organizacije, kulturni in športni objekti- - itd, Podrobneje je opisano stanje v mn 1111 ■■ 11 in iiiiimi 11 m im 11 im u im m mlin um umu,,mm,, Illl|flil|ll|||||mi|||||ll||||||||||||||((||||||||||||| NA PODLAGI ZAPORNEGA NALOGA DRŽAVNEGA PRAVDNIŠTVA V Foggii prijeli domnevna napadalca videmskega taksista Gre za avstrijska državljana, ki sta 26. junija ilegalno prestopila mejo - Osumljena sta poskusa uboja in ropa Danes bodo pripeljali v goriški zapor dva avstrijska državljana, 25-letnega Guentherja Neffeja iz Šmohorja, železničarja po poklicu, ter 18-letnega Karla Erata iz Beljaka. Osumljena sta, da sta 27. junija napadla 50-letnega taksista, Germana Paolija iz Vidma, potem ko ju je pripeljal v Gorico. Dogodek se je pripetil na trgu pred železniško postajo v prvih jutranjih urah. Avstrijca, od katerih je imel Neffe že opravka s policijo, naj bi ilegalno prestopila mejo pri Kokovem 26. junija. Avstrijska policija pa ju išče tudi zaradi vrste drugih kaznivih dejanj. Prijeli pa so ju te dni v Foggii, potem ko sta se skušala izogniti cestnemu bloku. Policija je pri pregledu ugotovila, da sta bila fanta oborožena vsak s svojim nožem, šlo naj bi za orožje, katerega nošnja je prepovedana. Pri preverjanju podatkov s pomočjo računalnika pa je policija ugotovila tudi, da fanta išče goriška kvesture in to na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdalo tukajšnje državno pravdništvo. Na podlagi teh izsledkov je policija poskrbela za premestitev mladeničev iz Foggie v Gorico, kamor bodo prispeli najbrž že danes. Kakor smo uspeli izvedeti bo v kratkem prišlo do soočenja s taksistom, ki je postal žrtev zverinskega napada. 50-letnim Germanom Paoli-jem, ki je že zapustil goriško bolnišnico in se zdaj zdravi doma. Kako je policija prišla na sled avstrijskima potepinoma? Menda je med prerivanjem v avtomobilu nesrečnega taksista eden od njiju izgubil listnico, v kateri je bilo tudi neko bančno potrdilo. Prav na podlagi tega pa je policija stopila v stik z avstrijsko žandarmerijo, ki je v kratkem posredovala točne podatke, na osnovi katerih so fanta tudi izsledili in prijeli. Osumljena sta, kakor rečeno, poskusa umora in ropa, za kar tvegata večletno zaporno kazen. Za prijetno sprostitev obisk v bazenu V poletni vročini se kajpak prileže tudi sprostitev v občinskem bazenu. V tej zvezi opozarjamo bralce, da sta občinska bazena na Roj-cah na razpolago občinstvu v naslednjem času: bazen na odprtem vsak dan od 10. do 22. ure, razen ob torkih, ko je odprt samo od 14. do 22. ure; pokriti bazen, ki je rezerviran samo za skoke, pa je odprt ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 20.30 do 22. ure. Vodo v občinskem kopališču bodo greli s sončnimi panoji Goriški tehnični urad bo pri preureditvi občinskega kopališča v Ul. Bagni skušal izkoristiti alternativne energetske vire, da bi zmanjšal u-porabo kurilnega olja. V okviru načrta za preureditev tega objekta, ki predvideva 136 milijonov lir stroškov, bodo namestili sončne panoje, s katerimi bodo poleti greli vodo. Pozimi pa bodo s paro in toploto, ki nastaja pri prhah in savni, ogrevali prostore. Morda v sedanjem času uvajanje nove tehnologije ekonomsko še ni povsem utemeljeno, vendar je edini način, če hočemo zmanjšati porabo nafte ter se postopoma navzeti energetske filozofije, ki nam bo pomagala iz stiske, v katero nas peha naftna podražitev. Lani so v občinskem kopališču porabili 4,5 milijona lir za kurjenje z nafto. Uvedba sončnih panojev bi strošek občutno zmanjšala, saj bi poleti povsem nadomestili nafto, V številnih poletnih turističnih krajih, v kampingih in podobnih objektih, tudi v Gradežu, jih uporabljajo že nekaj let. Z zneskom 136 milijonov lir nameravajo urediti pročelje in streho, izvedli bodo tudi nekatera manjša popravila v notranjosti poslopja, tako da bo objekt, odkar so mu pred leti namestili kovinska okna, dokaj dodelan. Obisk ni ravno pretiran, lahko pa pričakujemo, da ga bo energetska kriza povečala. Vedno je bila dobro obiskana savna. Vanjo zahajajo klienti tako imenovanega srednjega sloja. Prh se poslužujejo tisti, ki stanujejo v skromnih stanovanjih brez kopalnic, in vojaki. Kopališče je zlasti obiskovano pozimi, ko je možna kopel v toplem prostoru. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72 341. goriški občini, slovensko izvoljeno zastopstvo, slovenska konzulta, rajonske skupščine s slovensko večino. Objavljeni so nadalje številčni podatki o lanskem vpisu v slovenske šole vseh vrst na Goriškem, poudarjen stik, ki ga slovenska narodnostna skupnost vzdržuje z matično domovino Slovenijo tfer — na koncu — opredeljen tudi poglavitni sedanji cilj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je — sprejem zakona o globalni zaščiti. Čez štiri kolone objavljen članek predstavlja pomemben prispevek k seznanjanju italijanske javnosti, kakšen je naš položaj in kaj je še potrebno napraviti, da se izboljša. Pod okriljem PD Skala V Gabrjah sc pripravljajo na 3-rincvni praznik V teku so še zadnje priprave za tridnevno poletno prireditev, ki jo od petka pa do nedelje pripravlja prosvetno društvo »Skala« iz Gabrij. Vse večere je v vasi živahno kot malokdaj, mr.ogi poprimejo za delo, samo da bi bil veseliščni prostor do jutri zvečer nared. Postavili so že oder in točilno mizo, zabavišče bodo primerno uredili, da bi se gostje čimbolje počutili. Založili se bodo s pijačo in jedačo in si razdelili delo, da bo vsakdo vedel, kaj mu je storiti. Poglavitno skrb posvečajo tekmovanju koscev in kosic. Za letošnje tekmovanje, drugo po vrsti, pričakujejo udeležbo iz Škofje Loke. Lani so imeli 12 koscev in kosic, letaš pa bodo število povečali na 20. Tekmovalci se bodo pomerili v klepanju in čisti košnji, kot lani, kot novi panogi pa bodo letos dodali še hitrost in širino pokošenega pasu. Tako bo imela ocenievaha komisija na volio več elementov za presojo tekmovalcev in za podelitev pokalov, ki bodo pricadli prvim trem, medtem ko bodo vsakemu udeležencu poklonili spominsko me-dalio. Vse tri večere bodo plesali ob zvokih Briškega slavčka, jutri pa bodo tekmovali v briškoli. Danes «manifcstacija» za odprtje zadružne samopostrežbe Za danes popoldne napovedujejo v Goriči veliko zborovanje članov in somišljenikov nabavne zadruge, ki se zavzemajo za odprtje samopostrežne trgovine na področju Sv. Ane. Gre namreč za pereče vprašanje, ki ga bo morala občinska uprava v najkrajšem času rešiti. Kakor smo že poročali, se za odprtje take trgovine potegujejo različne organizacije, goriški župan pa je pred kratkim napovedal, da bo vsakršno odločitev prepustil pristojni komisiji. V zvezi z današnjo manifestacijo, ki se bo pričela ob 17.30 pri spominskem parku, končala pa pred županstvom, naj zapišemo, da jo je podprlo tudi pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Do 31. julija vpisovanje v otroške jasli Goriško županstvo obvešča starše, da je v teku vpisovanje v občinske jasli za otroke v starosti do treh let. Prijave sprejemajo na sedežu ustanove v Drevoredu Virgilio ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 12. uro, do 31. julija. Zaključni izpit na trgovski šoli Medtem ko se maturanti na nekaterih šolah še potijo pred izpra-ševalno komisijo, so včeraj na trgovski šoli v Gorici že objavili u-speh zaključnega izpita. Izpit so u-spešno opravili vsi štirje kandidati in sicer Ivo Cotič (48/60), Cirila De-vetti (44/60), Marta Koren (49/60) in Livij Rožič 46/60. Izleti Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. julija dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in štajersko. Podrobnejša pojasnila dobite pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, v Števerjanu. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 15. julija, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Odhod s Travnika ob 5. uri, z lastnimi sredstvi. Kino ti urica CORSO 17.15 — 22.00 »La battaglia di Midway». Charlton Heston in Henry Fonda. Barvni film. VITTORLA 17.00-22.00 »lisa la bel-va del deserto«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Zorro». PRINCIPE 18.00 — 22.00 »Ritornano quelli del calibro 38» z Antoniom Sabatom. Barvni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76. Patronat KZ - INAC svetuje Pred dnevi so se poslovili od svojih delovnih tovarišev štirje nameščenci dolinske občinske uprave, ki so zaključili svoje delovno razmer je tudi na osnovi zakona štev. 336. Upokojili so se Milka Žerjal, ki je bila od 1949 dodeljena raznim službam, od 1975 pa je načelnica matičnega m anagrafskega urada, Sergij Smotlak, ki je najprej bil dodeljen raznim službam, od 1959 pa občinski redar, Danilo Kocijančič je bil nameščen pri vodovodu, Josip Lovriha pa je bil delovni vodja. V sejni dvorani na občinskem sedežu so se od nameščencev poslovili občinski upravitelji, ki so novim upokojencem izročili za njihovo požrtvovalnost plaketo z grbom občine DELAVSKA STAROSTNA POKOJNINA JE ZNATNO VIŠJA 00 KMEČKE Vpr.: «Obračcim se na vas, da mi nudite pojasnila in nasvet v zvezi z mojim precej kompliciranim položajem. Priznam vam, da bi se rad čimprej upokojil in ker imam dovolj let, da dosežem upokojitev s 35 leti delovne dobe, čakam vaš nasvet, preden vložim prošnjo na 1NPS. Trenutno sem pet let vpisan v kmečko zavarovanje, prej pa sem 24 let delal v industriji. Poleg tega so mi v Jugoslaviji priznali osem let dobe, ker sem bil pri partizanih že od začetka leta 1943, nato pa sem še dobra tri leta ostal v vojski. Po mojih računih imam dovolj dobe za upokojitev, zanima me le, če je ta moj izračun točen in koliko pokojnine bi približno dobil. Vnaprej sem vam hvaležen za zanimanje in pozornosti E. H. r o. lit,m...luninim ODKOD HOLANDSKEMU ČLOVEKU TOLIKŠNE MOŽNOSTI... Obiskali smo zglednega kmeta in njemu enakega živinorejca Na obilnih 50 ha površine redi 230 govedi, krav mlekaric in junic - Na sicer peščeni zemlji poprečje 70 stotov pšenice na ha Združene države Severne Amerike so količinsko največji izvoznik prehrambenega blaga. V primerih suš ali drugih vremenskih nesreč kjerkoli po svetu pogosto priskočijo na pomoč. Približno 7 odst. ameriških državljanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pridela toliko, da je dovolj za domače velike potrebe in za izvoz. In vendar je kmetijstvo v ZDA, vsaj v nekaterih panogah, ekstenzivnega značaja. Toda na eno delovno moč pridejo v ZDA velike, za naše pojme že neverjetne obdelovalne površine. Nekoliko drugače in že navdušujoče pa so zadevne razmere na Holandskem, kjer so obdelovalne površine na delovno moč sicer nekoliko manjše kot v ZDA, kjer pa je obdelovanje izrazito intenzivno, tako da človeka preseneti, kako je možno, da se na določenih površinah morejo doseči tolikšna poprečja. Res je. Holandska je med najbolj razvitimi in najbolj mehaniziranimi področji v Evrgpi, toda njena poprečja so tolikšna, da na razmeroma majhni površini ne pridela le dovolj za bogato življenje doma, pač pa za izredno velik izvoz, saj je v lanskem letu Holandska izvozila pridelkov iz kmetijstva za 9 milijard in pol dolarjev. Toda Holandska dobro in načrtno ureja svoje kmetijstvo in ne tako izvaža na primer žita ali koruze. pač pa, »osnovne kmetijske pridelke prefiltriraš skozi goveji želodec in izvaža bolj cenjeno blago, kot so sir, maslo, meso in podobne «pridelke». K temu dodajmo še dragoceno cvetje in seveda vloženo sadje in vrtnino. človek se bo vprašal, kako je možno v tej razmeroma mali in hkra : gosto naseljeni deželi pridelati toliko, posebno če vzamemo v poštev dejstvo, da je Holandska bolj prodnata dežela, torej dežela s »šibko* zemljo, saj nekateri trdijo. da so Holandci tretjino zemlje »iztrgali* morju. Najbolj razumljiv odgovor nam bodo dali konkretni primeri. Kmet Sonderland je najel svoje današnje posestvo leta 1972. Vzel je v najem 53 hektarjev, razmeroma dobre zemlje, ki pa je bila vsa en sam pašnik. V tem smislu se je tudi mož opredelil in se je lotil ži- ■IIIMIHHM Hllltlllllllllll Ulili ttll III tllillllllilJfllllllllllllllllMIItllttltllllllllltllllllllll IIIII llllllllllllllllllllllltt Italija povečuje uvoz mesa RIM — Čeprav se že dolgo govor: o varčevanju, ki bi moralo v Italiji biti še najbolj strogo, ker je dežeL v ne preveč rožnatih ekonomskih razmerah, se u-voz mesa v deželo neprestano veča, tako da je Italija v samih pr vih petih mesecih letošnjega leta kupila v tujini mesa za 722,3 milijarde lir, kar je za 20 odstotkov več kot v prvih petih mesecih lanskega leta. Do konca maja so kupili v tujini 250 tisoč živih goved, kar je za 9,5 odst. več kot v lanskih prvih petih mesecih. 7.a to so plačali 357,6 milijarde lir, kar je za 23,5 odst. več kot lani. čeprav je res, da se je u-voz goved povečal za 9,5 odst., se je .trošek povišal za skoraj eno četrtino. To pa na račun višjih cen mesa na svetovnih tržiščih. Hkrati so italijanski uvozniki uvozili 1 383.000 stotov govejega mesa. kar je malo manj kot 10 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. Pri tem je značilno to, da so uvozili kar 1.200.000 stotov draž-je?a svežega mesa in le 185.000 stotov cenejšega zmrznjenega mesa. Poljaki ponujajo premog VARŠAVA — V času, ko so nekatere države usmerjale svojo e-nergetiko v nafto, je Poljska o-stala zvesta črnemu premogu. Res je, premog zahteva veliko več naporov, celo človeških žrtev, je pa bolj »solidno gorivo* kot nafta, ki v zadnjih letih postaja vedno večja dragocenost. Tako nekako so mislili in mislijo v varšavskih kompetentnih krogih, ki so ostali pri svojem bogastvu in morejo izvoziti od 50 do 70 milijonov ton premoga na leto, in to sedaj, ko bo premog spet postal dragoceni vir energije, ker so v arabskem svetu začeli manjšati izvoz nafte. Poljski časopis «Zycie Warszaw» pri tem pravi, da je še vedno v veljavi poljska ponudba, da bi s posebnim vodom dovajali na leto Italiji od 5 do 6 milijonov ton premoga. Na podoben način bi Poljaki radi dobavljali enake količine premoga tudi Franciji. In sploh se Poljaki trudijo, da bi izvozili čim več premoga, da bi lahko s tem krili svoje dolgove v tujini, saj je premog eno največjih bogastev Poljske. vinoreje. V njegovih «stajah», nekakšnih odprtih hlevih, redi 150 krav in 80 junic. Na Holandskem neradi redijo teleta, ker pravijo, da je telečje meso nezrelo in živinorejcu premalo prinaša. Zato raje redijo nekoliko dlje in prodajajo junice ali junce z več stoti teže. Na 53 hektarih površine torej Sonderland redi 150 krav in 80 junic oziroma juncev, torej 230 goved. Na svojih pašnikih, ki pa so seveda obdelovani, je uvedel dobro izbiro najbolj kakovostnih vrst trave, tako da more rediti tolikšno število goved na tako majhni površini. Doseza tolikšne količine travne mase, da more rediti na enem hektaru tri krave za mleko, na vsem posestvu pa še 80 junic oziroma juncev. Čez poletje so krave ves dan na paši. Pašnike Sonderland razdeli na «parcele», ki so obdane z »električnim pastirjem*, torej z žično ograjo z nizkim tokom. Na vsaki »parceli* se njegova velika čreda ■pase od štiri; do šest dni. Nato se čreda premakne na novo »parcelo*. Ta način reje živine je značilen za vso Holandsko. Od velikega števila goveda na Holandskem se le en odstotek hrani izključno v hlevih oziroma stajah, vse ostalo je čez poletje na paši. Ta način reje je bolj rentabilen, govedo je bolj zdravo in tudi meso veliko bolj okusno, ker živine ne krmijo s koncentrati. Sonderland opravlja vse to delo s samimi štirimi delovnimi močmi: oh, njegova žena in dva sinova, ki pa hkrati študirata. Zato mož pravi, da sta na njegovem posestvu zaposleni dve osebi in pol. V modernem hlevu ali staji ima, seveda, vse mehanizirano in njegove krave dajo v poprečju 6 tisoč litrov mleko na leto z razmeroma dobrim odstotkom tolšče. Ob hlevu ima velik silos, tako da pozimi krmi živino s senom in silirano krmo, le malo dodaja koncentratov zaradi kakovosti mleka. Stopimo k njegovemu sosedu Rad-senu, ki jo prav tako pred desetimi leti vzel v najem posest, točno 60 hektarov zemlje. On se ni opredelil za živinorejo, pač pa za tri izključne kulture. Prideluje pšenico, krompir in peso. Te tri kulture je izbral zato, ker se skladajo za tako imenovani idealni ciklus menjave kultur. In tako prideluje na 20 hektarih pšenico, na enaki površini krompir in prav tako na 20 hektarih peso. Seveda uporablja vsa agrotehnična sredstva in temu ustrezno so veliki tudi pri-nosi. Holandska ni brez suše ali preobilice vlage. Tudi na Holandskem je kmetijstvo vsaj deloma odvisno od vremenskih razmer. Toda zares le deloma, kajti deloma kanalizacija za odvajanje odvečne vode, deloma ista kanalizacija za namakanje zemljišč prispevata k temu, da polja niso odvisna le od vremena, od «neba». In tako Radsen pridela od 600 do 650 stotov sladkorne pese na hektar, okoli 550 do 600 stotov krompirja na hektar in prav tako v poprečju po 70 stotov pšenice na hektar. In 60 hektarov površine z intenzivnim obdelovanjem opravita sama, Radsen in njegova žena, le ob vrhunskih sezonah najame kako delovno moč za teden ali dva. Seveda nista na Holandskem le dva zgledna kmeta, oziroma «kme tijska industrialca* kot jim tudi pravijo. Na Holandskem je veliko takih, celo boljših, kot seveda, tudi kmetov, ki ne dosezaio tolikšnih poprečij. Toda že v začetku smo rekli/ TS* Tnala'! dežel« ‘ Holandska pridela toliko, da lahko izvozi prehrambenega blaga za več milijard dolarjev na leto, lani, konkretno, za 9 milijard in pol. V svojem pismu navajate, da skupna aritmetična vsota celotne vaše pokojninske dobe presega 35 let, kar je dovolj za predčasno starostno upokojitev (an-zianita). To je sicer res, vendar pa se vam realno trenutno ne splača, da zaprosite za upokojitev, ker bi bili finančno precej prikrajšani. Obstajajo namreč tri različne alternativne variante, vsaka izmed katerih je vezana na različne pogoje. Analizirajmo jih skupaj: a) če se takoj upokojite, morate nujno upoštevati tudi zadnjih pet let zavarovanja kot neposredni obdelovalec. To je sicer možno, vendar pa bi vaša pokojnina bila kmečka (VR), kar pomeni, da kljub tolikšni pokojninski dobi (izvzeta je seveda jugoslovanska doba) bi, verjetno, vaša pokojnina ne presegala zneska 103.300 lir na mesec. b) Kot samostojni delavec (kmetovalec) imate pravico kot bivši podrejeni delavec pri splošnem obveznem zavarovanju, da vprašate zavarovalni zavod INPS, da vam izstavi avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov. V tem primeru bi morali prostovoljno integrirati svojo pokojninsko dobo, da dosežete 35 let, vendar ne upoštevajoč kmečkih prispevkov, ki bi jih dodali komaj po dopolnjenem 65. letu starosti. Če namreč 24 letom industrijske dejavnosti dodamo osem let jugoslovanske pokojninske dobe (ta doba se upošteva na osnovi konvencije med Italijo in Jugoslavijo za zadostitev administrativnim pogojem za upokojitev), znaša skupna doba 32 let in dejanski razkorak znaša tri leta. c) če se vi sedaj zaposlite kot podrejeni delavec še za nadaljnja tri leta, bi se tako čez tri leta lahko upokojili z neprimerno boljšimi ekonomskimi pogoji. Od treh variant je prva le teoretična, saj se v vašem primeru nikakor ne splača in vam jo že a priori odsvetujem. Varianta b) bi vam sicer čez tri leta zagotovila nekoliko višjo pokojnino, ki pa bi težko presegala minimalno delavsko pokojnino (122.300 lir mesečno). To pa zaradi tega, ker bi pri izračunu pokojninske osnove (povprečje treh najugodnejših let v zadnjih desetih letih) prišla v poštev zadnja tri leta vaše industrijske dejavnosti, ko pa so bile plače sorazmerno nižje, t Najugodnejša bi bila.»torej,-varianta c), ker bi osnovo-^(zadnjih-j treh let prejemkov upoštevali za vsa leta vaše pokojninske dobe in vaša pokojnina bi samo v Italiji presegala 200.000 lir. Včeraj se je začel dubrovniški festival Včeraj so se v Dubrovniku začele letošnje Dubrovniške poletne igre, ki bodo trajale do 25. avgusta. O letošnjih Dubrovniških poletnih igrah se je veliko že govorilo in pisalo, ker so jubilejne, saj se ta visoko kakovostni festival gledališča, opere, glasbe in folklore ponavlja že 30 let. V 45 dneh, kolikor bo festival trajal, bodo v čudovitem dalmatinskem mestu Dubrovniku izvedli kar 105 prireditev, gledaliških in opernih predstav, koncertov in baletov, v katerih bo sodelovalo okoli 2 tisoč umetnikov, po večini vrhunskih mojstrov. Na «odrih* tega starega mesta bodo izvedli letos 26 dramskih del, tako da bodo ponovili Držičevo komedijo »Dundo Maroje*, Krleževega «A-reteja*, Shakespearovega »Riharda H.», Matkovičevega «Herakle-ja» ter neko Goldonijevo delo, od novih del pa bomo navedli še Vojnovičevo «Trilogijo», dve Shakespearovi deli Kot je znano, sodelujejo pri izvajanju bogatega programa razna jugoslovanska gledališča, pa tudi tuji ansambli, ki jih povabijo na gostovanje v Dubrovnik. Letos se veliko govori o gostovanju atenskega Nacionalnega gledališča. Kar zadeva glasbeni spored letošnjih dubrovniških iger, bomo zapisali, da bo nič manj kot 53 prireditev z nastopom 23 glasbenih ansamblov, 23 solistov in 16 dirigentov iz osmih dežel. Gostovanje leningrajske in londonske filharmonije smatrajo kot dve vrhunski koncertni prireditvi vsega letošnjega dubrovniškega festivala. V folklornem delu tega bogatega festivala bodo sodelovali kar štirje vrhunski ansambli, znani srbski ansambel «Kolo», makedonski ansambel «Tanec», zagrebški ansambel «Lado» ter domači, dubrovniški ansambel «Lindjo». Štirje folklorni ansambli bodo priredili kar 16 nastopov, vendar bo največkrat nastopil domači ansambel «Lindjo*. Čeprav je teža dubrovniških poletnih iger na kakovosti ansamblov in posameznih solistov, ki na njih sodelujejo, se v ta festival uokvirja tudi nekaj mednarodnih znanstvenih večerov, na primer zasedanje z naslovom »Kultura in razvoj*, na katerem bodo sodelovali predstavniki iz 30 dežel v razvoju. Prav tako bo zanimivo mednarodno zasedanje pod naslovom »Shakespeare na odprtih odrih*. Nič manj zanimivo ne bo zasedanje o temi «življenje in delo Iva Vojnoviča* ob 50-letnici smrti velikega dubrovniškega pisatelja. Sicer pa spada v ta okvir tudi razstava z naslovom «30 let dubrovniških poletnih iger*. V teh dneh je izšla iz tiska tudi lepa monografija'Sttinaslovom »Dubrovniške poletne igre*, ki je posvečena 30. jubileju tega festivala in tudi 25-Ietnici pokroviteljstva predsednika Tita. Pred dnevi je devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredila na igrišču «Sokola» v Nabrežini svoj že tradicionalni «Naš praznik*. V kulturnem programu je nastopila tudi godba na pihala iz Trbovelj, ki je priredila samostojen koncert. Na sliki predstavnica devinsko - nabrcžinske sekcije Slovenske skupnosti izroča kapelniku trboveljske godbe oljnato sliko, delo domačinke, ki je upodobila domač motiv, kraško kaluno ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 G. Puccini: Madame Butter-fly, 5. del 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Prepir v glasbi 18.20 Ana, dan za dnem 18.35 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro, risanke 18.45 Drugačno poletje 19.20 Tarzan, 4. del TV filma Teror teče po reki 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Lascia o raddoppia? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Argumenti Program za mladino 18.15 Lutkovno gledališče 18.30 Pionir iz Picadore, dok. 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 — šport 19.10 Sestanek z . . . Atlas Ufo Robot in Superman Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Detektiv Luigi Ganna Prigode milanskega detektiva 22.55 Teatromusica Speciale Ob koncu Dnevnik 2 —• Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Iskanje Britanika Oddaja iz ciklusa Skrivnosti morja Veliki francoski raziskovalec morskih globin J. Cousteau je postal slaven po vsem svetu po filmu Tišina morja. Že 25 let je minilo od takrat, pa J. Cousteau še vedno raziskuje morske globine s prav takšnim navdušenjem in u-suehom in svoja prizadevanja dokumentira s filmi 19.35 Obzornik 19.45 Razgrete glave, mlad. na daljevanka 20.15 Risanka 20.30 Dnevnik 21.00 Film tedna: Krinka Igrajo: Wccdy Allen, Zerc Mostel, Herschel Bernardi. Andrea Marcovicci Petdeseta leta so bila v ZDA obdobje makartizma in lova na komuniste in ljudi, ki so se čez noč znašli na črnih listah. Pisec scenarijev Miller na govarja prijatelja, blagajni ka v neki restavraciji, naj pod svojim imenom prodaja njegove scenarije. Tudi mnogim drugim avtorjem s čr ne liste je blagajnik krinka, da lahko prodajajo svoja dela. Blagajnik postane sla ven. Vanj se zaljubi neka urednica, saj ne ve. da bla gajnik ni pravi avtor. Toda zaradi poznanstva s prijate lji mo*a blagajnik pred preiskovalno komisijo, kjer njegovo pričevanje povzroči pravo presenečenje 22.35 Propagandna oddaja 22.40 O. Respighi: Rimske pinije 23.10 Dnevnik Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 Dnevnik 21.30 Pustolovski Hadji Baba, film Režija: Don Weiss; igrajo: John Derek, Elaine Stevvart. Ronald Randolf 22.55 Dokumentarna oddaja 23.25 Jazz na ekranu: Kvintet Giorgio Gaslini Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Vabilo na potovanje 21.00 Argumenti '79 21.50 F. Žižek: Ipavci, nadaljev.-23.05 Akcije 23.25 Koncert na dubrovniških po letnih prireditvah '79 ŠVICA 19.15 Nasedel si Bullerman! — TV film 19.40 Nastop dua iz Piadene 20.15 Past - TV film 20.40 Zelen list 21.45 Zločin ne plača, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.10, 19.00 Po- ročila: 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Otroci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih: »Rokovnjači*; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.15 Roža mogota, antologija ljubezenske lirike; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirana za .__> 17l05 Sklada- telji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.$ ^a^^.ljjpl^,;.';.,. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu: »Hlapec Jernej in njegova pravica*; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Zig - zag; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba -o željah; 14.00 Hits intemational; 14.33 Izbrano za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Italijanski zbori; 16.00 Jugoslovanski motivi; 16.55 Knjižna polica; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje ansambel »I cugini di campagna*; 19.32 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.05 Alpski kvintet in ansambel L. Slaka; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 -Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; 18.00 - 01.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Kuore s črko «K»; 11.30 Glasbeno srečanje z Rinom Gaetanom; 12.03 in 13.15 Vi in jaz 79; 14.03 Glasbena oddaja z Annarito Špinači; 14.30 »Ubogi Bertolt Brecht*: 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Love mušic; 17.30 Globetrotter; 18.00 «Pop» kitara; 18.35 Programi pristopanja; 19.20 Glasbeni trenutek; 20.C0 0-pera - kviz; 20.30 Situazione uno, i situazipne due; 21.03 Glasbena Evropa; 21.50 Glasbena kombinacija. Iu^‘ / RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Za dobro jutro; 9.20 Vprašanja Radiu 2: 9.32 «L'eredita della priora*, 7. del; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Alto gradi-mento; 13.40 Izbira glasbe; 15.00 Poletni Radio 2; 16.00 Thrilling: 17.55 Kantavtorji včeraj in danes; 18.40 Oddaja s Pippom Francom: 20.00 Zvočni arhiv; 20.20 Spazio X - glasba za vse okuse; 21.20 Gledališče Radia 2; 22.10 Vesti o glasbenih prireditvah; 22.20 Parla mentarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!: 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših spo redov; 9.08 Z glasbo v dober dan: 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Mehurčki; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 19.00 Vsa zemlja bo z na mi zapela; 19.35 Robert Schumann: Sonata v g - molu; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.20 Ples na glasba; 00.05 Lirični utrinki 00.10 Paleta pdpevk Jugoslovan skih avtorjev; 1.05 Nočni program Prof. JANKO JEŽ OD BENEČIJE DO REZIJE 3. Nastali so v ledeniški dobi razkrajanja pobočij Kani-novih bratov in sestra. To skalovje uspešno «ureja» deroči tok naraslega hudournika. Še noben jez mu ni bil kos. Dvakrat so tak jez postavili nad Osojami (Oseacca) in Ravenco (Pratp di Resia). Obakrat ga je pobesnelo vodovje Rezije porušilo. Vasem po dolini pa se ni nikakor nič hudega pripetilo, ker varno čepijo na morenskih terasah v znatni medsebojni razdalji. Celo to skalovje v vodi ima toponime, in sicer po svoji značilni obliki: Tapar kunjo — Pri konju, Tapar tucč — Pri mački, Tapar utičjaco — Pri ptičku, Tapar platele — pri Ploščah, Tapar Kutlo — Pri kotlu. Kmalu sem zagledal pred seboj Ravenco, uradno poimenovano Prato di Resia, upravno središče Rezije. Zdaj se mi je v ozadju, ki je koprnel v mračnem barvitem razpoloženju, nudil zares čudovit prizor: ves kopati masiv Kanina je bil ožarjen z nežno rožnatim sojem, ki je živo pronical izza zobatega grebena Muzcev. Narava se je za nočni počitek odela v lepo obarvano in s čipkami obšito pižamo. Naenkrat smo se znašli sredi trga Ravence. Pred nami je stala v kmečkem baroku obokana občinska stavba, na desni gostišče «Pri lipi - Al tiglio». Lipo sem zaman iskal. Seveda sem se pri večerji v više ležeči restavraciji -Rezijska dolina - Val di Resie», ki leži nekoliko više za občinsko stavbo, takoj zanimal za vaško lipo, ki sem jo pogrešal sredi trga. Povedali so mi, da so jo pod fašizmom posekli «iz prometnih razlogov-. S podrtjem lipe pa slovenstva v Reziji niso uničili. Pri večerji nas je gospodar, domačin, član rezijske folklorne skupine, pogostil s pristno domačo specialiteto, to je s «čalčuni», neke vrste rezijanskimi žlikrofi. Na našo prošnjo nam je postregel tudi s receptom. Na tri vogale zgibano krompirjevo testo napolnimo z nadevom špinače in rozin. Kuhane «čalčune» polijemo z raztopljenim maslom in kruhovimi drobtinami. Poslastica «čalčunov» nam je vsem zelo teknila. Zalili smo jo z dobro kapljico, le prof. Meriggi je ostal dosledno zvest steklenici piva. Pozabil sem povedati, da smo se pri večerji sestaii s prof. Tinetom Logarjem, ki je medtem prispel iz Ljubljane, in z Meriggijevim asistentom Malcavatijem, ki je z zamudo prispel iz Milana. Njegova navzočnost je bila zares neobhodna, saj je prinašal s seboj magnetofon za njihove ekipne jezikoslovne raziskovalce. Po večerji nas je počastil župan, rezijanski domačin Pericle Beltrame, ki nas je seznanil z mladim tehnikom, uradnikom deželne uprave v Vidmu, Danilom Clementijem. Italijanski priimki nas ne smejo navajati v zmoto. Itaiija je takoj po letu 1866 poitalijančila vse toponime in priimke, italijanski duhovniki pa imena. Mladi Danilo je bil poln najbolj pristnega življenjskega optimizma. Poslušal sem ga z velikim zanimanjem. Hitro sem se privadil lepi rezijanski govorici. Čeprav je bil fant po zanimanju tehnik, ki je bil tudi spreten grafik in celo koreograf že omenjene rezijanske folklorne skupine, ki nam je ohranila pristne arhaične slovenske glasbene in plesne prvine. Danilo Clementi se je izkazal tudi kot odličen astronomski diletant. Matičetovu je postregel s celo vrsto rezijanskih imen za razne zvezde in ozvezdja, ki jim jaz — in verjetno tudi večina Slovencev — ne poznam niti slovenskih knjižnih nazivov. Seveda sem razgovor s tako prijetno družbo izkoristil za paberkovanje o rezijanskih starožitnostih. Po neki stari legendi, za nekatere tudi razlagi, ki pa jo je znanost že zdavnaj ovrgla, naj bi bili Rezijani potomci nekega rodu, ki da so ga v pradavnini trije ruski knezi pripeljali v te kraje, in nekateri Rezijani se še danes imajo za potomce prvotnih ruskih naseljencev, kar v določenih italijanskih krogih še vedno pridno izkoriščajo v svoje raznarodovalne namene. Tako skušajo Rezijanom vtepati v glavo, češ da je rezijansko narečje rusko in ne slovensko. Pod dojmom zgoraj omenjene legende in ob dejstvu, da je rezijansko slovensko narečje ohranilo zelo stare oblike, je celo ruski filolog poljskega porekla Jan Baudouin de Courtenay že od leta 1873 dalje zastopal to nevzdržno stališče, ki pa ga je nato spremenil na osnovi temeljitih jezikoslovnih in etnografskih raziskovanj. Potrdil je tudi on, da gre za slovensko narečje z izredno za- nimivimi arhaizmi. Znano je namreč, da še danes rusk jezikoslovci radi primerjajo ruščino in slovenščino, če ugc tovijo, da je kaka ruska beseda nadomeščena tudi P* nas Slovencih, to pomeni, da je ta ruska beseda žare; stara. Rezijani, ki so že stoletja odrezani od ostalega sld venskega narodnostnega jedra, pa so ohranili vrsto jezi kovnih oblik iz časa svoje naselitve, ko smo še vsi Slovart govorili kolikor toliko enoten jezik. Ni zato nič čudnega če se je njihovo narečje, ki je tako zanimivo za vse sla viste in sloveniste na svetu, zelo diferenciralo od ostali slovenskih narečij. Kdaj so se Slovenci naselili v Reziji? Tine Logar meni, da gre za pastirsko naselitev v 12 ali 13. stoletju. Furlanski župnik v Stolvici Gianni FuccafO ki je prav lepo obvladal slovenščino, pa mi je pravil, d1 je do slovenske naselitve moralo priti pred 11. stoletje!*1 V to stoletje spada namreč zapis variacij Vere, na kateri je naletel med svojimi farani. Te liturgične variacije s< namreč nastale prav v 11. stoletju. Po strokovnem mn® nju zgodovinarja Boga Grafenauerja pa so Slovenci # okrog leta 600 začeli prodirati v Furlansko nižino po Vi pavski, Soški in seveda tudi Kanalski dolini, namreč P° tem, ko so za Langobardi leta 568 začeli naseljevati P® nonijo in vzhodno alpsko področje. Koliko je Rezijanov? Okrog pet tisoč. Tzredno mnog< pa jih je razkropljenih po svetu, od koder se jih vedn< manj vrača domov. V domačih vaseh samevajo starejš ljudje in otroci. Za delo sposobnih ljudi je doma malo kajti zaradi vojaških služnosti je Rezija gospodarsko silnc zaostala dežela. Srednješolci na Triglavskem pogorja mm &c .v-.*. -a.*. .... Skupina mladih srednješolcev pred Vodnikovo kodo na Triglavskem pogorju . *?■ ad. Boj za tretje V štirinajsti etapi Toura od Bel-forta do Eviana je v finalnem sprintu zmagal Belgijec Mark Demejer. Ta etapa je bila najdaljša od vseh, saj je merila kar 250 km, poleg te-i ga pa je bila izpeljana po skoro izključno ravninskem svetu. V bistvu je etapa ustrezala predvsem sprinterjem. Kljub temu da so take etape največkrat zelo enolične in nezanimive, to ne velja za včerajšnjo, ki je bila obratno zelo razgibana. K temu sta seveda pripomogla Francoz Hinault, ki vztrajno zasleduje Zoetemelkovo rumeno majico in Battaglin, ki skuša osvojiti prvo mesto na lestvici za veliko gorsko nagrado. Hinault je delno v svojem prizadevanju tudi uspel, saj je v petih letečih ciljih, kolikor jih je bilo v tej etapi, zmanjšal skoraj na polovico zaostanek, ki ga je ločil od Zoetemelka. Hinault je namreč pridobil kar 40 sekund nad svojim najnevarnejšim tekmecem za osvojitev končne zmage. Sedaj ga loči od rumene majice le 49 sekund, katere bo skušal Hinault na-doknadtti^že^v današnji etapi na krdttbihifter od Eviana do Morzina (54 km). Tudi v tej etapi so se Italijani dobro odrezali, saj sta se Mantovani in mladi Berto uvrstila v deseterico, italijansko slavje pa je še dopolnil Battaglin, ki je osvojil obe gorski nagradi in tako še utrdil prvo mesto na tej posebni lestvici/ ETAPNA LESTVICA 1. Demeyer (Bel.), ki je včerajšnjo, 248 km dolgo etapo prevozil v 6. urah 4510” s poprečno hitrostjo 36,755 km/h 2. Kelly (Irska) 3. Esclassan (Francija) 4. Thurau (ZRN) , 5. Mantovani (Italija) 6. Sutter (Švica) 7. Gauthier (Francija) 8. Berto (Italija) 9. Schervven (Velika Britanija) 10. Tesniere (Francija) Vsi kolesarji, razen Španca Gu-tuerreza, so dospeli na cilj s časom zmagovalca. SKUPNA LESTVICA 1. Zoetemelk (Niz.) 55.42T5” 2. Hinault (Fr.) po 49” 3. Kuiper (Niz.) 7’48” 4. Sutter (Švi.) 8’07” 5. Nilsson (Šved.) 8’38” 6. Villemiane (Fr.) 9’39” 7. Verlinden (Bel.) 11’11” 8. Dierick (Bel.) 1115” 9. Bfrnaudeaui (Fr.) , Na ledeniku Senales je trenutno poleg italijanskih tekačev tudi več tujih smučarjev. Tako je tam zbrana tudi vsa švedska državna alpska reprezentanca, ki trenira slalom. Manjka ie Ingemar Stenmark, ki bo prišel trenirati na Južno Tirolsko šele v septembru. KOŠARKA Jadran — Inter 1504 94:75 V nadaljevanju prvenstva Sv. Lovrenca so se jadranpvci še enkrat srečali s tržaškim Interjem 1904. Tudi tokrat so naši fantje povsem zasluženo zmagali, čeprav so se morali pošteno potruditi za osvojitev končne zmage, saj so v prvem polčasu zaostajali tudi ?a 11 košev. V nadaljevanju so predvsem po zaslugi točnega Borisa Viteza najprej ujeli nasprotnika in nato tudi premočno zmagal: NOGOMET Od Klodiča do državne reprezentance Turinčani so zanj plačali več kot milijardo lir V preteklem prvenstvu je imel precej smole Izšeljeništvo je eden najbolj značilnih pojavov v Beneški Sloveniji. Večina izseljencev se porazgubi po tujih državah, po večjih mestih, rudnikih, tovarnah in o njih le malokdaj slišimo. Vendar pa so med njimi tudi izjeme. Taka izjema je tudi Pietro Fan-na. Njegovo ime poznajo vsi ljubitelji nogometa v Italiji. In prav s tem »izseljencem* iz Beneške Slovenije smo se pogovarjali pred nekaj dnevi. Pietro Fanna, desno krilo Juven-tusa, se je rodil 23. 6. 1958 v Klo- diču pri Grmeku, v Beneški Slove-1 in rezultati so bili očividni; pr-niji. Ko je bil star 12 let se je z venstva nismo končali preveč sla- Pietro Fanna (J uveni us) družino izselil v Furlanijo in sicer v Moimacco, kjer je tudi oče doma. Tam je leto dni igral v vaški ekipi Moimacco, nato pa ga je kupil U-dinese. Tudi v Vidmu je »Pierino* igral samo eno leto, ker ga je kupila Atalanta iz Bergama. V prvi e-kipi Atalante se je prav dobro izkazal, tako da je bil proglašen za enega najboljših igralcev B lige. Za več kot milijardo Jir ga je kupila ena najbolj znanih italijanskih e-kip in sicer Juventus, za katero še vedno igra. Fanna je tudi igralec državne reprezentance «Under 21» in bil je tudi igralec državne vojaške reprezentance. Našli smo ga z vso družino pri večerji in ga prosili «v imenu starega prijateljstva*, če bi lahko odgovoril na nekaj vprašanj za Primorski dnevnik. »Kakšne bodo novosti letošnjega prvenstva?* »Kar se tiče A lige ne bo bistvenih sprememb. Milan, Juventus, Torino, Perugia in Inter se bodo kot ponavadi borili za končno zmago. Novosti sta brez dvoma Udinese in Cagliari. Teh ekip ne poznam in malo vem o njihovih igralnih shemah, a verjetno bodo težka ovira za vse ekipe, ki se bodo borile za zmago.* Kar se tiče prodaje in nakupa i-gralcev je Fanna rekel: »Afera Fa-rina - Rossi močno vpliva na «trg» igralcev. Mislim, da bo Rossi kmalu zopet na prodaj. Tak igralec ne more igrati v B ligi, kajti to bi bil velik udarec za vso nogometno prvenstvo. Čeprav je afera Rossi res močno izstopala, letošnji trg kot celota ni bil miren. Roma je kupila Ancellottija od Parme za več kot dve milijardi lir, močno krilo Genove Damiani je na prodaj, mi smo prodali Benettija; tudi letos se je torej nekaj premikalo. Res je pa, da so letošnje cene zelo visoke in zanimanje trga se tiče samo napadalcev.* Kar se Uče Juventusa, ga vprašam, če bo kaj sprememb: »Brez dvoma se bo kaj spremenilo. Po koncu letošnjega prvenstva in med italijanskim pokalom so mladi i-gralci, kot so n.pr. Brio, Verza in tudi jaz, nadomesUli nekaj starcev bo in osvojili smo italijanski pokal. Mladi so vnesli v ekipo živahnost in borbenost, kar je prejšnji ekipi manjkalo. Zato je bila naša igra zadovoljiva.* Nekaj želimo' vedeti tudi o zmagi v italijanskem pokalu: «Zmaga v italijanskem pokalu*, je odgovoril Fanna, «je bila res velik cilj po slabem prvenstvu in to nam daje veliko poguma za naprej. Dokazano je bilo, da je z uvajanjem mladih igralcev Juventus ostal velika ekipa, kot je pač vedno bil.* Vprašamo ga, če lahko pove kaj o sebi: «Lahko rečem, da letošnje leto zame ni bilo prav pozitivno. I-mel sem veliko nesreč med igro, zadnja v Kuvajtu, kjer sem si poškodoval gleženj. Upam, da bom letos zopet prišel v formo, ki sem jo imel pred kratkim, n.pr. med tekmo v pokalu pokalnih prvakov proti Brugesu. Če bo tako, lahko zagotovim, da boste drugo leto gotovo več brali o meni.* Od mize vstanemo, ko je že pozna ura. Naslednji dan gre Fanna na kratek dopust na Sardinijo s svojo zaročenko Lauro, potem pa nazaj na nogometna igrišča, (mp) V RAZREDU OPTIMIST Jadralci Sirene na koprski regati V Koprskem zalivu je bila 6., 7. in 8. t.m. odprta regata v razredi optimist za prvenstvo Slovenije v organizaciji koprskega jadralnega kluba Jadro. Startalo je 41 tekmovalcev, zmagal pa je Boštjan Antončič iz Kopra, kar dobro pa so se uvrstili naraščajniki TPK Sirena. Rezultati so sledeči: 1. B. Antončič (Jadro, Koper) 0,0 2 M. Kosmina (Jadro, Koper) 11,4 3. E. Komljanec (Burja, Izola* 26,4 4. R. Mulec (Burja, Izola) 31,7 5 Bradaschia (Trst) 36,7 6 G. Fras (Jadro, Kopei) 42,0 18. A. Starc (Sirena, Trst) 90,0 25. D. Starc (Sirena, Trst) 120,0 35 L. Bogateč (Sirena, Trst) 39. A. Sik (Sirena, Trst) m. p. NAD DOLINO SENALES Skupne priprave italijanskih tekačev BOČEN — Člani italijanske dr žavne smučarske tekaške reprezentance v teh dneh trenirajo na snežiščih ledenika Senales, v višini skoraj 3000 metrov. Pod vodstvom trenerjev DMncala in Biondmija vadijo Capitanio, De Zolt, Primus. Vanzetta in še drugih osem članov | A reprezentance. Kijub redkejšemu ozračju pretečejo vsako jutro od dvajset do trideset km, v popoldanskih urah pa se posvečajo suhemu treningu na pašnikih in v gozdovih na področju Maso Corto. V letošnjem poletju bodo repre zentanti opravili še štiri treninge in sicer dva na snegu in dva kon dicijska. 20. oktobra se bodo ponovno zbrali na skupnih pripravah v nižini, nato pa bodo odpotovali ob koncu decembra na Švedsko. Seveda, vse delo je zastavljeno tako. da bodo tekmovalci dosegli V Beogradu SO imeli turnir najboljših mestnih nb^oiVietHih čfrajSte-ric. Kot gost je’nfetoijila Vojvodifik. IZIDI PRVEGA DNE Crvena zvezda - Vojvodina 2:0 Partizan - Beograd 3:0 FINALE ZA 1. MESTO Partizan - Crvena zvezda 3:1 FINALE ZA 3. MESTO Beograd - Vojvodina 2:1 Pot na Debeli vrh je bila še vsa v snegu ..........„....m.......................................... Iz planinskega sveta Planinske postojanke odpirajo Čeprav je v gorah še dosti snega, ki je zapadel še pred kratkim, je poletna planinska sezona že v polnem teku. To dokazuje predvsem dejstvo, da so skoraj vse planinske postojanke odprte in tudi redno o-skrbovane. Zadnje planinske koče pa odpirajo prav v teh dneh. Tako npr. PD Javornik - Koroška Bela obvešča, da je že od 4. julija redno oskrbovan Staničev dom pod Tri- višek svoje forme na olimpijskih glavom. Obiskovalci Gorskega ko- ....................tar ja pa bodo odslej lahko dob m prenočišče in hrano v planinskem domu na Risnjaku. PD Tržič obvešča, da so dom pod Storžičem, na Kofcah in Dobrči redno oskrbovani, planinski dom na Zelenici pa bo redno odprt le še do konca julija, igrah v Lake Placidu, kjer italijanski smučarski tekaški šport računa na vidne rezultate. Ti računi so dokaj realni, saj so dosegli italijanski tekači na smučeh tudi v pretekli sezoni dokaj dobre mednarodne uvrstitve. TENIS Kaj se dogaja v svetu loparjev Borgpo Wimbledonu: slava, denar, ljubezen Tenis se je sedaj preselil v Ameriko, Borg si bo po naporih privoščil počitka pa Wimbeldonski turnir se je zaključil in skoraj vsi najboljši tenisti sveta so se preselili na igrišča onkraj oceana. Med redkimi, ki niso sledili smetani svetovnega tenisa, so Italijani, ki se pripravljajo na tekmovanje za Devisov pokal, ter zmagovalec Wimdeldona Bjom Borg, ki si je vzel nekaj dni počitka. Ne smemo namreč pozabiti, da so tenisti skoraj celo leto zaposleni po raznih turnejah. Slednji: pa seveda zahtevajo izreden psihični in fizični napor. Prav zato si igralci često privoščijo krajše pavze. In Borg si je počitek še posebej zaslužil. Z letošnjo zmago ni opravil samo iz rednega športnega podviga — prvič, odkar so leta 1922 odpravili v \Vim bledonu «Challange round* (ki je predvideval, da se zmagovalec tur ritja direktno uvrsti v finale naslednjega leta), je nek teniški i-gralec zmagal četrtič ta 'urnir. Borg si je z letošnjo zmago v Wim-bledonu nabral tudi številna finanč- na sredstva. Šved si ni priigral samo nagrade: z zmago se je povečala tudi njegova vrednost človeka, ki reklamizira razne izdelke s športnega področja. Dunlop mu je tako ponudila skoraj pet milijard lir, da bi nastopal z njeno raketo. Nadaljnjih 200 milijonov dobiva za reklamiziranje športnega obuvala, s katerim nastopa, 450 milijonov pa prejema zato, ker se oblači v komplete neke italijanske tvrdke. Finančnih skrbi res nima; brez strahu lahko zre v prihodnost. 18. julija prihodnjega leta se bo poročil s svojo zaročneko, romunsko teniško igralko Mariano Simionescu. Borg pa v Wimbledonu ni bil edini rekorder. Druga junakinja tega svetovno znanega turnirja je bila Američanka King. Kingova sicer ni zmagala med posameznicami, z zmago med dvojicami, kjer je nastopila skupaj z Nevratilovo, pa je osvojila že dvajseto zmago v Wim dledonu od prvega avgusta dalje pa bo odprt samo ob sobotah in nedeljah. Redno sla oskrbovani in odprti tudi planinski postojanki Koča pod Mangartom in Dom na Predelu. Tudi cesta čez Vršič je že delno prevozna. Nekaj jubilejnih iz naših sten Marsikdo, ki bo letos plezal klasične smeri v Julijskih Alpah bo lahko ugotovil, da imajo nekatere že imenitne obletnice. Npr. Horno-va v Jalovcu ima že 70 let, Skalaš-ka in Prusik - Szalapeva 50, Aschen-brennerjeva 45, Jeseniška v Kotovi špici 30, zajeda v Šitah 25, 20-letni-co pa imajo med drugimi: Zahodna zajeda v Steni, Zajeda spominov v Stenarju, Rdeča zajeda v Rakovi špici, Črni kot v Veliki Mojstrovki, Dularjem zajeda v Jalovcu itd. Planinske postojanke v NDR Nemško planinsko društvo (DAV) ima sedaj 250 planinskih postojank v skoraj vseh planinsko zanimivih predelih države. Samo lani so za. vzdrževanje porabili okoli 5.000.000 DM. Zanimivo je tudi mnenje njihovih gospodarstvenikov, da postojank ne bodo več grddili. Skupinski smuk z Elbrusa Devet nemških in švicarskih al pinistov, udeležencev mednarodne, ga alpinističnega tabora tKavkaz 79», se je na smučeh spustilo z naj višjega vrha v Kavkazu, 5621 ni vi sokega Elbrusa. Vodili so jih sovjetski trenerji Černij, MauJcauskas in Lozovski. Znani švicarski alpinist Maks Eiselin, ki je vodil švicarsko skupino, in vodja zahodno nemške Klaus Okler, sta zelo po hvalila sprejem in gostoljubje v Sovjetski zvezi. D. J. SPDG v Zagrebu 8. julija je SPDG priredilo družinski izlet v Zagreb. Izletniki so se spotoma, v lepem vremenu, u-stavili tudi na Otočcu. Hrvaško glavno mesto so si ogledali bolj po drobno in obiskali so tudi živalski vrt v Maksimiru. Ob povratku so se ustavili tudi v Ljubljani. Prihodnji izlet bo septem bra. , Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je SERGIJ POŽAR uspešno diplomiral. Sinjemu članu in odbojkarju izreka SZ Bor iskrene čestitke. Poletna planinska sezona je v polnem teku, z njo pa so seveda maksimalno angažirani slovenski zamejski planinci SPDT. Pred kratkim so se namreč podali na. Triglavsko pogorje, s seboj pa so »vzeli* ned 40 srednješolskih mladincev. Izlet je trajal tri dni in je zelo dobro uspel, saj so udeleženci pod vodstvom vedičev SPDT in PD Via-tor izvedli ves zastavljen si program. Prvi dan so namreč prispeli h Vodnikovi koči, naslednjega dne so se po snegu podali na bližnji Debeli vrh (2392 m) ter prespali v koči PD Viator na planini Jezera, tretjega dne pa so se vrnili preko planine Vogar v Staro Fužino, kjer jih je čakal avtobus. Kakšen je bližnji poletni program izletov SPDT? V nedeljo, 22. julija, bo avtobusni izlet na Porezen. Hoje bo kaki dve uri in nol, ob povratku pa si bodo planinci ogledali partizansko bolnico Franjo in Cerkno. V soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., pa bo izlet z osebnimi avtomobili v Karnijske Predalpe. Pot bo peljala od koče Pordenone po melišču v Val Montanaio, mimo strmih vrhov m znamenitega Campanile di Val Montanaia, izletniki pa se bodo nato vrnili po krajši ali daljši poti spet h koči Pordenone. Avgusta je kas, ko se odborniki SPDT nekoliko spočijejo od celoletnih naporov, vseeno pa se bodo člani podali na enotedenski pohod po slovenski vertikali SPDT, prehodili pa bodo pot od tromeje na Peči, kjer se pot konča, pa do Matajurja. Pohod bo trajal od 26. avgusta do 2. septembra. V začetku septembra bo tridnevni izlet za izkušene planince (7., 8. in 9.) na Grossglockner, teden kasneje pa družinski avtobusni izlet na Mont« Tinisa, visokogorsko sezono pa bo zaključil, kot že vsako leto, dan planincev SPDT, ki bo v nedeljo 7. oktobra. Ta program izletov je okviren in elastičen, saj so možne tudi nekatere spremembe, ki so odvisne predvsem od števila vpisanih in od rat-položljivosti vodnikov. ID. J.) VATERPOLO BUDIMPEŠTA - Jugoslavija je v prvem dnevu mednarodnega turnirja v vaterpolu v Egerju na Madžarskem premagala Italijo 9t5[ (2:3, 3:0, 2:1, 2:3). V preostalih tekmah je Madžarska premagal« Avstralijo 10:5 (1:1, 3:3, 2:1, 4;Q)* Holandska pa Romunijo 5:3 OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo julija in avgusta meseca urad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, oh torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecch! 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 12. julija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 LjubRan* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 rnml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalju mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. „ , , Ir^LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^rrst založnikov fieg1«*' Oglasi 400 lir Ob praznikih: povišek 20%. DELOVNA SKUPINA ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO SFRJ V SEŽANI Pomen proste cone na Krasu za napredek jugoslovansko - italijanskega sodelovanja Skupina, ki jo je vodil Bogdan Osolnik, se je sestala s predsednikom IS SRS Vratušo in z župani obmejnih občin SEŽANA — Delovna skupina odbora za zunanjo politiko zveznega zbora in odbora za ekonomske od noše s tujino zbora republik in oo-krajin za spremljanje uresničevanja osimskih sporazumov se je včeraj, drugi dan obiska v Sloveniji, pogovarjala s predstavniki obmejnih občin. Članom delovne skupine, ki jih je vodil delegat v zveznem zboru in član odbora za zunanjo politiko Bogdan Osolnik, so predsedniki ob činskih skupščin Sežana, Nova Gorica. Koper, Buje in Tolmin Boris Bemetič, Jože šušmelj, Mario A-bram, Jakac Valentin in Stanko Kovačič posredovali nekatere predloge občin v zvezi z nalogami, ki izvirajo iz osimskih sporazumov in s tem v zvezi še posebej govorili o zasnovi in izgradnji bodoče proste industrijske cone kot načrtovanega jugoslovansko - italijanskega načrta. Tudi tokrat so poudarili pomemb nost tega projekta in za njegovo hitrejše načrtovanje sprožili vrsto vprašanj, ki bi jih bilo potrebno uresničiti, da bi potem delo lahko nemotoma potekalo. Tu je med drugim mišljena tudi infrastruktura. številna vzporedna neobhodna dela itd. Takšna izmenjava mnenj, kakršna je bila, na primer, včeraj v Sežani, kot tudi že torkov sestanek delovne skupine v republiški skup-čini ter pogovor s predsednikom republiškega izvršnega sveta dr. Antonom Vratušo, je bila izredno koristna, saj bo zdaj mnogo lažje izoblikovati vse tiste predloge s pomočjo katerih naj bi prosta industrijska cona začela dobivati svojo obliko. Seveda dialoa delovne skupine ni bil namenjen samo coni, ki v že itak dobro razvito jugoslovansko-italijansko sodelovanje, (da ne govorimo o pomenu odprte meje) vnaša nekaj novega in dolgoročno gledamo ludi pomembnega, pač pa tudi položaju manjšin na obeh straneh meje, obmejnemu sodelovanju, prehodov, skratka o vsem tistem, kar izpričujejo osimski sporazumi. Sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo se zelo uspešno razvija na gospodarskem, znanstvenotehnič-nem. kulturnem, političnem, pa tudi na drugih področjih, kar pa seveda ne pomeni, da v razvoju tetra sodelovanja ne prihaja tudi do te žav in konkretnih odprtih vprašanj, je bilo med drugim rečeno v torek v republiški skupščini. Na gospodarskem področju jugoslovansko stran brez dvoma skrbi precejšnja neuravnovešenost bla govne menjave, saj je primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance v tem letu že dosegel skoraj 160 milijonov dolarjev. Zelo neugodna je tud! struktura jugoslovanske blagovne menjave z Italijo, veliko slabša kot s katerokoli drugo članico EGS. Tako predstavlja izvoz rezanega lesa in mesa 12 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza v Italijo, blizu 30 odstotkov pa predstavlja izvoz repromaterialov. Ravno tako ima premajhno težo tudi obmejno gospodarsko sodelovanje, s katerim Jugoslavija letno dosega le 1 odstotek celotnega izvoza in 0,6 odstotka celotnega u-voza. Goriški m Tržaški sporazum o obmejnem sodelovanju z Italijo sta premalo prilagojena doseženi stopnji gospodarskega in industrijskega razvoja na obeh straneh. Po- trebno .je tudi doseči večjo kontinuiteto v obmejnem sodelovanju, tako da delovne organizacije že več let v naprej vedo, na kaj lahke ra čunajo. V posebno zvezno poslovno skupnost za prosto industrijsko cono je za zdaj včlanjenih kraških 18 delovnih organizacij, od tega 7 iz Slovenije. To je zelo malo, toda niti zdaleč to še ni dokončna šte vilka, saj se delovne organizacije zanimajo za prosto industrijsko cono. Delovne organizacije predvsem zanimajo pogoji gospodarjenja v coni, financiranje infrastrukture, obseg negativne liste ter kak.' bo z izvozom iz cone v dežele EGS tudi v Jugoslavijo Ko bodo ta vprašanja rešena, bo zanesljive neprimerno večje konkretno zanimanje za sodelovanje v coni. (dd) VČERAJ NA BRIONIH MEDNARODNA VPRAŠANJA V OSPREDJ RAZGOVOROV MED TITOM IN BRANDTOM Solidarnost med prebivalstvom, ki je okusilo enako usodo U Pomoč huminske bolnišnice črnogorskemu prebivalstvo Nujnost stvarnih korakov na poti nove mednarodne gospodarske ureditve BRIONI — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj sprejel predsednika socialnodemokratske stranke ZR Nemčije Willyja Brandta, ki je v torek dopotoval na Brione na krajši obisk. Po daljšem prijateljskem pogovoru sta izmenjala mnenja o vrsti vprašanj, ki zanimajo obe strani. Posebno pozornost sta namenila nujnosti odprave zastojev v popuščanju napetosti, kj mora kot univerzalen proces prerasti ozke okvire in zajeti vse probleme in območja sveta. V zvezi s tem je bil poudarjen pomen obširnih priprav na sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu prihodnje leto. Poudarjena je bila tudi nujnost resničnega razoroževanja. V zvezi s kriznimi območji, še posebej z razmerami na Bližnjem vzhodu, sta se predsednik Tito in Brandt vzajemno seznanila s stiki, ki sta jih v zadnjem času imela z PRED POSLEDNJIM BOJEM V NIKARAGUI Sandinisti že obkolili Managuo Somozova diktatura pred padcem Revolucionarne sile so napadle narodno gardo tudi z letali - Somoza prepovedal častnikom «potovanje» v ZDA MANAGUA - V pričakovanju sandinistična napada je diktator Anastasio Somoza zbral okrog Ma-nague 5 tisoč vojakov, kar je tretjina mož celotne narodne garde. Napad na nikaraško glavno mesto pričakujejo iz trenutka v trenutek. Sandinistični borci so osvojili praktično vse pozicije okrog Manague. ni.gr. pa se .je v zadnjih urah pri družilo še kakih 15 tisoč prostovoljcev iz Masaye, Leona in Mata-galpe. V torek zvečer so sandinisti tud’ prvič napadli Vojake harodiie garde iz zraka. Trije dvomotorni avioni so bombardirali zaklonišča Somozovih vojakov v bližini Masa-ye, vsega skupaj 30 km od Ma nague. Narodna garda je včeraj izdala neki komunike, v katerem je rečeno, da so vladni vojaki razstrelili letalo, ki je dovažalo sandinistom orožje in municijo Sedaj stikajo za dvema Kubancema, ki sta baje bila na letalu. Po dokumentih, ki so jih našli v razbitinah kaže, da je bil pilot letala kostariškega porekla. Medtem ko se revolucionarne sile pripravljajo na odločilni napad na Managuo, pa je general Somoza izjavil, da bo narodna garda začela z gverile in se s tem zoperstavila prodiranju sovražnika. V intervjuju skupini ameriških novinarjev .je Somoza iz svojega »bunkerja* bližalo val dejstvo, da dobivajo sandinisti čedalje več podpore in okrepitev: «če bodo iz Kostarike še pribajalČ okrepitve, ne bo mogeče več zaustaviti sandinistov*. Somoza je nato obtočil ZDA, da niso bile zmožne izdelati «dobrih mirovnih ponudbi-, potem ko je on zmagal na lanskih septembrskih volitvah in ponudil, da bi v primeru poraza odstopil. Pogoji ZDA in organizacije zveze ameriških držav pa so bili nesprejemljivi: »ZDA so sedaj moralno zadolžener; da dajo nikaraškemu ljudstvu demokratič no bodočnost, potem ko jih je to ljudstvo polnih petdeset let podpi- ........................... Človeška napaka vzrok nesreči " ..... ; ’ ralo v njihovi zunanji politiki. Ljudstvo Nikarague potrebuje sedaj od ZDA humanitarno pomoč*. General Somoza je še pripomnil, da ne razume dvoličnosti ZDA, ko po eni strani opozarjajo Sovjetsko zvezo, naj se ne vmešava v srednjeameriške notranje zadeve, po drugi strani pa dovoljujejo Panami, da kupuje na Floridi orožje in ga potem prodaja sandinistom. »Menim,* je še dejal Somoza, «da ZDA ne bo uspelo vsjliti odboru (sandinistični vladi, ki jb sestavlja pet članov) demokratične linije. Washington pa se, kat jaz, mora dobro zavedati, da če bo odbor prevzel oblast, bo Nikaragua v kratkem komunistična, kar prav gotovo ni v interesu ZDA.* Nikaraški diktator .je včeraj tudi izdal vladni dekret, s katerim prepoveduje častnikom narodne garde. državniki in vidnimi političnimi o-sebnostmi. Tovariš Tito je podčrtal dosleden in načelen pristop Jugoslavije k celovitemu in pravičnemu reševanju bližnjevzhodne krize, katere bistvo je palestinsko vprašanje. Izraženo je bilo mnenje, da bi kakršnokoli vmešavanje na tem območju ali nov vojaški spopad povzročil zaostrovanje že tako težkih razmer s širšimi posledicami. Tito in Brandt sta se zavzela tudi za konec spopadov med posameznimi afriškimi državami in za ureditev razmer v jugovzhodni Aziji, kjer še obstoji nevarnost novih spopadov. Predsednik Tito je govoril o dejavnosti Jugoslavije pri doslednem izvajanju politike neuvrščenosti in o obširnih pripravah na bližnje srečanje neuvrščenih na vrhu v Havani. Poudaril je, da izvirna načela in neodvisen izvenblokovski značaj politike in gibanja neuvrščenosti izhajajo iz svojega bistva in da so preverjen temelj akcijske enotnosti neuvrščenih držav. Predsednik Tito je dejal, da z optimizmom gleda na sposobnost neuvrščenih dežel, da z odprto izmenjavo mnenj v Havani prispevajo k nadaljnji uveljavitvi in krepitvi vloge politike neuvrščenosti in graditvi boljših političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Predsednik Tito je tudi podčrtal, da je treba preiti k stvarnim korakom pri postopni graditvi nove mednarodne gospodarske ureditve in s tem odpreti konkretne vidike trajnega in pravičnega reševanja skrajno zaostrenih problemov o mednarodnih gospodarskih odnosih. Govor je bil tudi o nujnosti, da se odnosi Jugoslavije in EGS urejajo na širši, splošno sprejemljivi trajni osnovi. Pozornost je bila namenjena dvostranskim stikom, za katere je bilo rečeno, da so dobri, da pa bi bili lahko še boljši. Po pogovoru je predsednik Tito zadržal Brandta na kosilu, zatem pa je gost iz ZRN v spremstvu sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca odpotoval na Bled, kier se bo zadržal na krajšem oddihu. (dd) Procesi prati slovenskim aktivistom odloženi CELOVEC — Kazensko sodišče v Salzburgu je včeraj odložilo za nedoločen čas proces proti Mirku Messnerju in Janku Malleju, ki sta obda zapustijo državo. Somozov' ukaz j toženaf. ^anja organom Jane • ' i i -m * ^» varnosti*. Oba slovenska fanta sta je jasna pos dica zadnjih dogod- aretirana v avgustu 1976. ker kov. ko so oficirji masovno dezer-1 . *r .____________ tirali, zaradi vesti, ki jih je ! sta se v Škocjanu udeležila protest- razmnožil .Glas Amerike*. Ta od- ne ^ntiestaaje proti otvontv spo-dajnik je namreč sporočil, da je mkenlka. brambovcem v tej sloven- narodna garda v težavah z munici- slu. vasV. . , .... . , • jo: le-te naj bi imela namreč v! Avstrijsko ustavno sodisče je lam rezervi samo še za tri tedne. Nika i ugotovilo, da so s svojim brutal-raški vojaški glasniki teh vesti nj. j mm postopanjem organi javne var-so hoteli komentirati in so se skrili nos^ v Škocjanu kršili ustavne pravice vsakega državljana, zaradi ce- za stavkom: .Količina munici je je vojaška tajnost*, (mč) Italijansko-avstrijski razgovori o predoru pod Monte Croce Carnico DUNAJ — Italijansko predstavništvo je pod vodstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu Santuza o-pravilo podroben pregled načrtov za predor pod Monte Croce Cami-co z avstrijskim podkanclerjem in finančnim ministrom Androschem, zunanjim ministrom Pahrom in ministrom za javna dela Moserjem. Po razgovorih, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, so sklenili sestaviti posebno delovno skupino, ki naj začne takoj proučevati tehnične, finančne in operativne plati načrta. NEAPELJ — Železniška nesreča, ki se je v torek pripetila na enotirni progi Neapelj - Samo, je močno odjeknila v italijanski javnosti. Komunistični poslanci so predložili v parlamentu vprašanje, v katerem sprašujejo vlado, zakaj ni še predstavila načrta za tehnično in gospodarsko resanacijo železnic. Medtem so gasilci in posebne skupine delale vso noč na kraju nesreče in uspelo jim je odstraniti razbitine vlakov, v katerih je našlo smrt trinajst oseb, drugih 70 pa jih je bili ranjenih. Zdravstveno stanje le-teh se polagoma izboljšuje, čeprav je stanje 16 oseb še nadvse zaskrbljujoče. O vzrokih nesreče ni več dvomov. Jasno je, da je do tragedije prišlo zaradi človeške napake, ko je kon-dukter vlaka, ki je vozil iz Neaplja v Samo, odpeljal s postaje z rdečim semaforjem. V teku so tudi tri preiskave: s strani sodstva, železniškega podjetja in ministrstva za prevoze. Na sliki (telefoto ANSA): Žerjav odstranjuje razbitine s proge. RIM — Kaže, da ne bodo ukinili bencinskih kuponov za tujce. Tiskovni urad avtomobilskega kluba (ACI) pojasnjuje, da je bila ta novica o ukinitvi sad nesporazuma. Po 31. juliju bodo samo menjali dosedanje kupone z novimi. niiiiiiiiiiiniiMiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiniHmtiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimHiniiiinniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiia SEDEM ČEDADSK1H ALPINISTOV V PERUJSKIH GORAH Odprava «Furlanija-Peru 79» osvojila v Andih deset vrhov LIMA (Peru) — Sedem alpinistov iz Čedada je v teh dneh osvojilo v perujskih Andih deset vrhov, ki so vsi višji od 5.000 m. Na štiri od teh, in sicer v Cordilleri Huaywash, kakih 500 km severovzhodno od Lime, še ni stopila pred njimi človeška noga. Odprava je opravila vzpone v času od 18. junija do 7. julija. Člani odprave so biii: gorski vodič Mar-cello Bulfoni, vsedržavni inštruktor Rodolfo Sinuello, sekcijski inštruktorji Giuseppe Bertolo, Andrea Ca-merotto, Alfonso Masotti, Ivano Ba-racchini ter zdravnik odprave (asistent na ortopedskem oddelku videmske bolnišnice) Rolando Zaghis. Za Marcella Bulfonija je bila ta te druga odprava v perujske Ande. L. 1976, takoj po majskem potresu, se je povzpel na 11 vrhov, kamor še ni stopila človeška noga, a na nekatere tudi kot samotar. Vse te vzpone je opravil v Cordilleri Huay-wash. Z vsemi temi vzponi je Bulfoni zabeležil svojevrstno prventvo: več kot sto km v navpičnih smereh po zasneženih in poledenelih stenah. Bulfoni je sedaj vodil naveze pri osvajanju štirih doslej še neosvojenih vrhov »vozla* Pariauccro. Trikrat ga je spremljal dr. Zaghis. Na vrhova 5.150 in 5.275 m (oba še nimata imena) so se povzpeli tudi ostali člani odprave. Najvišji vrh Huacshash (5.665 m) pa so osvojili Bartolo, Masotti in Baracchini po 12 urah napornega plezanja. Sinuello je zaključil odpravo s samotarskim vzponom na «Chico» (5.260 m). Poleg težav, ki jih povzroča višina so se morali alpinisti spoprijeti s številnimi drugimi tehnično alpinističnega značaja. Predvsem so i-meli opravka z zelo krušljivo steno, s poroznim ledom, ki je zahteval aluminijaste kline dolge 1 meter, s svežim snegom, premičnimi ledenimi gmotami, plazovi, itd. Odprava »Furlanija - Peru 79* predstavlja brez dvoma enega od najpomembnejših podvigov furlanskih alpinistov izven Evrope, (vk) sar je tožilstvo spremenilo obtožbo FESTIVAL LJUBLJANA 27. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Danes, 12. julija, ob 20.30, preddverje AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ* UNIVERZE V LJUBLJANI. Dirigent: Jože Fiirst. Spored: Hindemith, Szimanowski, Petro-vies, Britten, Koszevvski, Pen-derecki, Lebič, Krek, Jež in Schafer. Jutri, 13. julija, ob 20.30, Viteška dvorana. Alja Tkačeva: JACERA. Izjava Alja Tkačeva, prva izvedba. V soboto, 14. julija, ob 20.30, poletno gledališče — LES GRANDS BALLETS CANA-DIENS, Montreal. Baletni večer - Paul Creston: Onstran časa; Čajkovski: Allegro brillan-te; Mercure: Črte in točke; Orff: Catulli carmina. Koreografi: George Balanchine, Brian MacDonald, John But-ler, Brydon Paige. V nedeljo, 15. julija, ob 20.30, poletno gledališče — LES GRANDS BALLETS CANA-DIENS, Montreal. Baletni večer- Bach: Concerto barosso, Schubert - Schafer: Dvojni kvartet, Stravinski: Svatba, Vi-gnsault: Tam Ti Delam. Koreografi : George Balanchine, Brian MacDonald, Lar Lubo-vitch. Vstopnice v prodaji od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter pol ure pred začetkom predstav pri blagajni festivala. proti Malleju in Messnerju v že omenjeno «upiranje». Salzburško kazensko sodišče je odložilo proces, ker je zagovornik, dr. Matevž Grilz zahteval, naj bo obravnava v Celovcu, kjer na sodišču lahko uporabljajo tudi slovenski jezik. Beograjski orkester gostuje v Pordenonu PORDENON - V petek, 13. julija, ob 21. uri bo na stopnišču pred cerkvijo v Sestu al Reghena (Pordenon) drugi koncert v okviru Glasbenega poletja 1979, ki je pod pokroviteljstvom deželnega odbomištva za turizem. Igral bo orkester «Pro Muzika* iz Beograda pod vodstvom dirigenta Djura Jaksiča. Znani jugoslovanski orkester, ki je žel veliko uspehov po vsej Evropi, bo izvajal nekaj skladb iz 15. in 16. stoletja. Upravitelji izročili generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Štefanu Cigoju vsoto denarja, ki jo je zbralo bolnišniško osebje Pomoč Črni gori tudi iz kraja Borgata Lessi V sedanji potrošniški družbi, ko si človek na vse načine prizadeva, da ne bi izgubil stika s korakom časa, prehajajo večkrat človekoljubna dejanja, v očeh marsiko-gar, nekako v ozadje. Zgodi se tako, da gredo večkrat kar mimo nas, ne da bi se jih spomnili in jih pravilno poudarili. Tokrat pa ne moremo mimo dogodka, ki nam jasno kaže, kako so v nekaterih ljudeh še vkoreninjene tiste vrednote, ki jih počasi vedno manj cenimo. V huminski bolnišnici so včeraj izročili generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Štefanu Cigoju, vsoto nabirke, ki so jo na pobudo nekaterih članov bolnišniške uprave z g. Copettijem na čelu, zbrali med osebjem in prijatelji bolnišnice kot pomoč črnogorskemu prebivalstvu. iiiliuiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiifuifmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMH NA RAZGOVORIH V ALEKSANDRIJI Palestinsko vprašanje v središču pozornosti Sadat m Begin pozitivno ocenila odnose med državama • Egipt pred hudo gospodarsko krizo? ALEKSANDRIJA - Tudi drugi dan pogovorov med egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim prvim ministrom Beginom ni prinesel bistvenih razjasnitev glede nekaterih zelo važnih vprašanj bližnjevzhodne krize. Mislimo predvsem na palestinsko vprašanje, za rešitev katerega imata državnika nasprotne poglede in to kljub velikim naporom ameriške diplomacije, ki si prizadeva za kompromisno rešitev tega vprašanja. Tuji opazovalci menijo, da je treba Beginov obisk V' Egiptu gledati le v luči dvostranskih odnosov med državama, medtem ko bo treba za globalno rešitev krize v tistem predelu sveta čakati na razplet dogodkov, ki so vezani na svetovno energetsko krizo in na odnose med velesilami. Naftni bojkot arabskih držav, ki nasprotujejo mirovnim pogajanjem v Čamp Davidu, bi nam reč lahko povzročil Egiptu hude gospodarske težave ter naraščanje ne zaposlenosti ter nezaupanja v samega predsednika Sadata. Zahodne države in predvsem ZDA, ki so večkrat obljubile Egiptu stvarno pomoč, pa niso še konkretno posegle, da bi se arabska država izvlekla iz gospodarskih težav. Nekateri vidijo v protislovnih stališčih teh držav pravo izsiljevanje, katerega cilj naj bi bil ta, da se Sadat podredi nekaterim temeljnim zahtevam Izraela glede rešitve palestinskega vprašanja. Položaj je, še precej zapleten in težko je predvideti, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu. Nedarilri bblSr vbditelja PLO Arafata na Dunaju, kjer se je pogovarjal z avstrijskim kanclerjem in s predsednikom socialistične internacionale Brandtom, morda kaže na dejstvo, da bo Zahod v prihodnosti bolj »občutljiv* na upravičene zahteve palestinskega ljudstva po samostojni državi. Z druge strani pa bo igralo važno vlogo tudi stališče Sovjetske zveze, ki je v zadnjih mesecih nekoliko omilila svoje kritike do Sadatove politike. (st) V bolnišnici, ki je v montažnih ju; šicah, so gosta sprejeli pobudnik1 nabirke in delovno osebje. Na O' du je bil velik slovenski napis »D®-brodošli prijatelji*, ob straneh P3 še trobojnici obeh držav. Gosta f pozdravil član upravnega sveti Carminati. ki se je v uvodnih be-sedah spomnil pomoči, ki so jo j®" goslovanski narodi in narodnosti nudile prizadeti Furlaniji. «Prijatelj® spoznamo v stiski* je dejal ter p®" vedal, kako se je spontano porodila želja, da bi Humin na kakšen način pomagal prizadetemu črnogorskemu prebivalstvu. Obžaloval ti' da niso mogli narediti kaj večjega istočasno pa izrazil prepričanje, 6* bodo jugoslovanski prijatelji gotov® razumeli njihove namene, ki so sa® prisrčnega bratstva v znaku miri in prijateljstva. Jugoslovanskemu konzulu Cigoju je nato izročil bančni ček (za 6.226.500 lir) ter plakc' to, ki jo bodo vzidali v zidove bolnišnice v Budvi. Konzul Cigoj se je prisrčno ri' hvalil vsem, ki so na katerikoli način izrazili solidarnost črnogorskemu prebivalstvu, predvsem pa Hu-minčanom, ki so na svoji koži kusili vse grenkobe potresa. Povedal je, kako se začenja obnova P0" rušenih področij in kako bo uftf" rabljena vsota denarja, ki so J* zbrali na tržaškem konzulatu. PoU; daril je še, da je višina zneska, k* ‘o ga Huminčani zbrali le postranskega pomena, važna je njihova volja in njihov namen, da bi pomagali prebivalstvu, ki ga je prizadeti enaka usoda. Obljubil je tudi svojo pomoč, da bi prišlo do pobratenj4 med bolnišnicama iz Humina ti Budve, kakor so izrazili krajev®1 upravitelji. Podobna ganljiva slovesnost je bila malo pozneje v kraju Borgati Lessi v huminski občini, kjer ti predsednik krajevnega kulturnega in rekreativnega krožka Lorenz® Gentilini, izročil generalnemu konzulu SFRJ v Trstu bančni ček (z* 1.100.000 lir), ki so ga zbrali kr«; janpčia bi tudi sami prispevali Pr' obnovi Črnogorskega Primorja, (ao' CASERTA — Po nalogu namesti®' ka državnega pravdnika Sedati®4 je včeraj policija aretirala v *’ vers: kar 13 svetovalcev ter odb°r' nikov tamkajšnje občinske uprav®-Sodnik obtožuje občinske upravit® lje, da so z javnim denarjem Pokupili nekatera podjetja, ki so bij4 zadolžena, da uredijo kanalizacij® v Aversi. (jb hočsA Apohodii, da M obvod na mohju %abavajn, • • Siam na poLovjuoo. V letoviških krajih je v tem letnem času poletnega prebivalstva do desetkrat toliko, kolikor je domačih, krajevnih ljudi. Z naše strani smo poskrbeli tako, da smo okrepili napeljave. Kljub temu pa lahko pride do nevšečnosti, do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali čakajo na telefonski poziv ob isti uri. In zato te prosimo, da nam pomagaš. Zakaj bi ne klical pozno zvečer ali zgodaj zjutraj? To so ure, ko je telefonirati veliko lažje. Pa tudi cenejše, kajti od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure zjutraj v ponedeljek stane avtomatska medkrajevna telefonska zveza veliko manj. Točno na pol. Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika. ‘Bjiicfon. Tvoj